CELJSKI TEDNIK GLASILO' SOCìALI|STICIì:E ZVEZE ĐELOVNjEBA LJUDSTjVA CELJE 12. NOVEMBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 45 — CENA 50 DIN PROBLEMI LOKALNEGA TISKA V soboto je bilo v Kra- nju posvetovanje o mate- rialnih vprašanjih lokalnih listov, ki mu je prisostvo- val tudi predsednik DNS Franc Šetinc. Kakor so po- kazali posamezni podatki je problematika lokalnega tiska bolj ali manj sorod- na, saj ga je gospodarska reforma neposredno priza- dela. Spričo tega, da so ob- činske skupščine znižale dotacije, so bili potrebni ukrepi, ki ne morejo imeti ugodnih posledic. Primer- jave kažejo, da sta glede tega najbolj prizadeta Celj- ski tednik in Primorske novice, kjer je bilo treba občutno skrčiti obseg listov in hkrati odpustiti nekaj ljudi, vtem ko se je pri Dolenjskem listu najmoč- neje odrazil padec naklade. Položaj, nastal po refor- mi, poraja seveda logično vprašanje nadaljnjega raz- voja pokrajinskega tiska. Gre zlasti za dilemo, ali je rešitev v prehodu na eko- nomske cene ali naj bi po- litično teritorialne skupno- sti še naprej podpirale družbeno dejavnost, kakr- šna nedvomno je javno ob- veščanje. Razprava, v kate- ri je sodeloval tudi pred- sednik DNS Franc .Šetinc, je pokazala, da bi bila si- cer materialna osamosvoji- tev pokrajinskih glasil v prehodu na ekonomske ce- ne možna, da pa bi pome- nilo to v bistvu komerciali- zacijo, ki z družbenopoli- tičnega stališča nji spre- jemljiva. Povsem jasno je, da bi v takem primeru lo- kalni tisk izgubil svojo os- novno funkcijo, svojo vlo- go in pomen, ki je danes vsaj tolikšen, kot je pomen dnevnega tiska v širšem smislu. Seveda bodo pro- računske težave posamez- nih občin narekovale z no- vim letom ponovne spre- membe v ceni lokalnih li- stov, vendar bodo morale družbenopolitične organi- zacije, zlasti Socialistična zveza prav spričo dejstva, da popolna ekonomizacija ni dopustna, zastaviti ves svoj vpliv, da bi bile po- dražitve čim manj boleče. Pri vrednotenju lokalnega tiska oziroma pri odloča- nju o dotacijah bi kazalo vsekakor upoštevati poraz- no dejstvo, da je v Sloveni- ji še blizu 30 odstotkov prebivalcev, ki ne berejo ne dnevnih ne tedenskih časopisov. Ce k temu doda- mo še drugo dejstvo, da smo namreč po številu ča- sopisnih izvodov na 1.000 prebivalcev na zadnjem mestu v Evropi, je podoba še popolnejša. O teh vprašanjih naj bi razpravljal tudi bližnji kongres SZDL. drh MLADI O SVOJEM DELU IN MESTU V DRUŽBI_ IZ OČI V OČI ALI JE RES POVSOD UPRAVIČENO ODUPŠCANJE MLADIH DELAVCEV Cemu smo do nedavna prekomerno zaposlovali ljudi v naših delovnih or- ganizacijah, zlasti v pisarnah in tako kopičili administrativni kader — da- nes pa trdimo, da ga ne potrebuje- mo?! Cemu so postale preko noči mnoge šole druge stopnje v naši re- publiki nepotrebne? Kdo je kriv za to? To so ljudje, za katere pravimo, da jih je prizadela reforma. Niso od- govorni za takšno stanja, vendar pa morajo trpeti posledice. Tisti pa, ki so za i o najbolj odgovorni, sedijo naprej v oblazinjenih naslonjačih. Ni- hče jih ni poklical na odgovornost, pa čeprav so doslej delali »bolj pa vetru« kot z možgani. Samo to je sla- ba stran gospodarske reforme, ki nas mlade boli. Zakaj nismo pred temi ukrepi vsi enaki, zakaj smo se spel ustavili pri »malih« ljudeh . . . To so besede s konference o prob- lematiki mladih v novih pogojih go- spodarjenja, ki je bil^ v nedeljo v Žalcu. Tokrat so mladi »iz oči v oči« reševali in nizali probleme, s kateri mi se vsakodnevno srečujejo. O tem na 2. strani Z E B L JI C A Na relaciji svobodna trgovina — svobodno formiranje cen je veliko svobode. Skromen dokaz za to najdemo re- cimo v poslovalnici Rio (našli pa bi ga verjetno še kje drugje), kjer so pred nedavnim zvišali cene šunkaric in sendvičev za 10 din. To je seveda glede na vrednost di- narja zelo malo, tako rekoč simbolično. Zakaj bi torej tisti simbolični kovanec puščali po- trošniku v žepu? Navsezadnje je res, da ne dobi zanj niti škatle vžigalic. (oh) ŽALSKI KMETIJSKI KOMBINAT JE KOOPERAN ГОМ DAL V NAJEM TRAKTORJE KAPITALIZACIJA KMETA? JE NAPOČILA ODJUGA PRI MEHANIZACIJI KMETOV? Ra.zpravé o tem, kako daleč iti pri mehanizaciji indivi- dualnih kmetovalcev, so se vlekle že nekaj let. Pri tem pa smo nenehno trdili, da г našim kmetijstvom nekaj ni v redu, da je v privatni listig še več kot 70 odstotkov vseh obdelovalnih površin, da lah- ko zavremo beg mladih iz vi- šinskih predelov samo z uva- janjem mehanizacije ... No, žalski kmetijski kombinat je naredil pri tem smel korak. Že lani so začeli s kalku- lacijami in preračunavanji ter razpravljali o tem, pod kak- šnimi pogoji bi bil traktor pri kmetu najbolj rentabilen; kako vezati kmetovalce s kombinatom in kako prepre- čiti kapitalizacijo. Prvi pri- meri, ko je kombinat dal v najem traktorje, so po raču- nici pozitivi. Tako za kombi- nat, kot za kooperante. Po 7 mesecih, praktično po prvi sezoni, se je pokazalo, da ima ta vrsta kooperacije več po- zitivnih momentov, ki bistve- no vplivajo na tržno proiz- izvodnjo individualnih kmeto- valcev — koopeirantov. De- setim traktorjem, ki jih ko- operanti že imajo, bodo sle- dili drugi. Obiskali smo nekaj kmeto- valcev, ki bodo najverjetne- je že na pomlad dobili trak- torje od kombinata in jih po- vprašali, kaj mislijo oni o tem kmetovanju v višinskih pre- delih. Več na 3. strani CELJSKA PREMIERA LU- CIJE. V soboto ob 20. uri bo v kinu Union premiera novega sldVenskega celo- večernega filma Lucija, ki so ga v produkciji Viba filma posneli po romanu F. Šaleškega Finžgar ja Stri- ci. Film je režiral France Kosmač, v glavnih vlogah pa nastopajo Alenka Vipot- nik (na sliki), Bert Sotlar, Jože Zupan, Rudi Kosmač, Kristijan Muck in Angelca Hlebcetova. Svečane celjske premiere se bodo udeležili tudi ne- kateri protagonisti filma, med njimi režiser France Kosmač, Alenka Vipotni- kova, komponist Uroš Krek in drugi. Va"bimo Celjane k polnoštelvilni udeležbi. ODBORNIKI KRŠKE OBČINE PRED ODLOČITVIJO ŠTEDNJA m RAZUMEVANJE Kot nam je povedal pred- sednik krške občinske skup- ščine ing. Franc Dragan, je odbor^iška komisija za izved- bo rebalansa proračunov po izmenjavi mnenj s predstav- Ing. Franc Dragan niki proračunskih sredstev že izoblikovala mnenje! o tem, kako bodo v občini uskladili letošnje proračunske izdatke z dohodki. Te dni pa bo o spremembah proračuna do- končno govorila tudi občin- ska skupščina. »Po predvidevanjih republi- ke naj bi proračun občine za letos skrčili za 127 milijo- nov dinarjev,« je de¿al ing. Franc Dragali. »To je nedvom- no visoka številka, zlasti še, ker je potreb veliko in ker že sicer zaostajamo za republi- škim povprejčjein trošenja proračunskih sredstev. Po vseh dosedanjih razpravah pa smo proračun le uspeli zni- žati — za 9'y milijonov dinar- jev. Ostane torej še 34 milijo- nov dinarjev do predvidene vsote. To razliko bomo premo- stili s prenosom dela materi- alnih izdatkov v naslednje leto, z izplačilom nadur za november in december prav tako v naslednje leto, ostanek pa bomo nadomestili s kredi- tom iz lastne( proračunske re- »Ali lahko potrdite, da je rebalans proračuna prvi res- nejši poizkus, da se proračun- ska potrošnja v celoti ■ pre- vrednoti?« »Smo za proračunsko var- čevanje in objektivizacijo pro- računske potrošnje. Menimo pa, da je vendarle treba ločiti vzporedno od osnovnega in važno od važnejšega. V našem proračunu na primer smo iihe- li zagotovljeno samo financi- ranje osnovne dejavnosti, zdaj pa še zanjo ne bomo imeli do- volj denarja, zato bomo mo- rali krčiti na vseh proračun- skih področjih. To pomanj- kanje prav gotovo ni samo posledica sistema, po katerem se zbirajo sredstva, temveč tudi delitvenih odnosov. Polo- žaj naše občine pa je glede proračunske situacije tako v specifičnem položaju. Pri nas namreč — glede na (Dalje na 2. str.) . UNZ CELJE ODKRILA UBIJALCA NA BENCINSKI ČRPALKI Ubijalec priznal Upravi za notranje zadeve je po intenzivnem iskanju uspelo odkriti storilca in napadalca na bencinski črpalki. To je 29 letni STANE KA- PUN iz Gregorčičeve ulice v Celju, miličnik postaje Milice v Celju. Sto- rilec je dejanje priznal in je predan preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Celju. Podrobneje na 5. strani PRIPRAVE NA KONFERENCO Včeraj se je v Celju sestal občinski odbor Socialistične zveze, ki je obravnaval pri- prave na občinsko konferenco, ki bo v mesecu decembru, o bližnjih konferencah krajev- nih organizacij Socialistične zveze. Pri občinskem odboru so v teh dneh že začele z de- lom posebne komisije, ki pri- pravljajo vsebinsko proble- matiko za občinsko konferen- co. Na konferencah krajevnih organizacij pa bodo govorili o gospodarski reformi — o problemih, ki jih je porodila — in seveda, volili bodo de- legate za občinski obračun dela. SKUPNA SEJA KRŠKE ШШШ Prvič v mandatni dobi bo v torek v Krškem zasedal družbeno politični zbor. na skupni seji obeh zboïov. Že samo to dejstvo dokazuje, da bo skupna seja občine zelo pomembna. Za dnevni red je predvidena razpra- va in sklepanje o predlogu za spre- membo proračuna in o realizaciji družbenega načrta v devetih mesecih letos. Nadalje bodo še razpravljali o predlogu odloka o omejitvi lova za tuje in domače lovce v bližini voja- ških objektov, o razmejitvi pravic sa- moupravljanja v upravnih organih skupščine občine Krško, o organiza- ciji upravnih organov pri skupščini občine in o čiščenju komunalnih na- prav in dimnih vodov. Končno bodo sklepali o izdaji soglasja k statutu zavarovalnice Krško in razpravljali o izdaji poroštva, s katerim naj bi skupščina občine Krško poravnala razliko obveznosti do sklada šolstva druge stopnje iz naslova prispevkov delovnih organizacij. Predvidena je tudi razprava o najetju posojila Ì7. stanovanjskega sklada za kmete-bor- ce in o prenosu garancijske izjave iz Turističnega društva Kostanjevica na Restavracijo »Pod Gorjanci« v Kosta- njevici. Za zadnjo točko dnevnega re- da pa so predvidena vprašanja od- bornikov. D. Kr VREME OD 12. DO 21. NOVEMBRA Sredi novembra 2 do 3 dni lepo vreme. V ostalem nestal- no s pogostimi padavinami in ohladitvami, sneg včasih do nižin. GORGIJ JANKOLOVSKI Dan za dnem, razen kadar je sneg, si vsako jutro oprta dvoje zabojev, v katerih ima orodje iu ju prenese pred hišo št. 7 na Ti- tovem trgu. Ta dva zaboja sla njegova delavnica. On, GORGIJ JANKOLOVSKI ali CIKA DŽOKO, kot ga kličejo Celjani, ima pred to hišo namreč svojo dclavnieo. Tu vodi svojo obrt že 18 let. Dan, za dnem, razen kadar Je velik sneg. Takrat je doma iti pričaku- je pomladi, ko bo znova začel. Skupaj s snegom mu kopnijo tu- di prihranjena sredstva. »Delal sem v LJubljani, Roga- ški Slatini, vsepovsod so prišli za mano. Po pet, tudi deset jih je prišlo. Pospravil sem svojo de- lavnico in odrinil naprej. V Ce- lju sem že osemnajsto leto. Pred dvema letoma je prišel ta in do- bil dovoljenje za delo. Prej Je šlo, sedaj pa bolj slabo,« zrl je proti avtobusni postaji. Za dva v Celju ni dela.« Nato je prišla stranka. Enajsta v tem dnevu. Izvolite. Okomotal je gleženj, pograbil krtači in z-a- čcl delati. Stranka je prebirala zadnje »Sportske novosti«. Ko sem se vrnil je bil znova sam. »S tem nogometom se smeši- mo«, mi je dejal. »Ste poslušali včerajšnji prenos. Pomislite, kdo nas je eliminiral. Nas.« ■— Gorgij, vi ste že 18 let tu. Vsak dan gledate, kako ljudje prihajajo in odhajajo. Kaj se je v tem času spremenilo? »Ko sem prišel, je bilo Celje še mesto ruševin. Drugače pa vsak vlak nekoga za vselej odpe- lje, nekoga pa pripelje.« — Ali bi lahko povedali,_ koliko ljudem ste očistili čevlje?' »Ojoj, nikakor. V teh 25 letih, kar sem čistilec, ne to pa res n' bi mogel.« — Pravite, da delate od jutra do mraka, razen ob državnih praznikih. Kdaj pa greste na do- pust? »Dopust imam, ko zapade ,sneg. Takrat sedim doma in pričaku- jem pomladi.« — Ali se da z vašim delom za- služiti avtomobil? »Lepo vas prosim. To je živ- ljenje od danes do Jutri. Cc en dan pade kakšen kovač več, zdrk- ne za zimo. Kakšen avtomobil neki.« — Nad čem se navdušujete in kaj najraje delate? »S politiko se nima smisla ukvarjati, zato sem navijač skop- skega nogometna društva Vardar. Tu v Celju pa navijam za Želez- ničarja. Poleg tega so mi največ; je veselje obleke. ТгегкНек poča- kajte, takoj se^ vrnem,« Je dejal in odhitel čez cesto. Stal sem tam in motril ljudi. Nenadoma sta. kot da bi se iz zemlje izdrla, sta la pred mano dva starejša moža- karja. »Mrzlo?« je dejai starejši. »Nekoliko,« sem odvrnil in Ju gledal. »Bi lahko začeli?«. Je zno- va dejal. »Kaj pa, prosim?,« sem odvrnil in se šele tedaj zavedel da misli na čiščenje. Postavil je nogo na podstavek in dvignil hlačnico . . . Ozrl sem se паокоГ. Cika Džoke od nikoder. Vsedel sem se na njegovo mesto in haj-, di. Vložil sem ščitnik, zavihtel krtači, ter mimo neznanče\ega kolena škilil po ulici. »Naslednjo, prosim«, sem dejal. Nekajkrati sem s krtačo udaril ob čevelj, to- da kazalo je, da to neznanca niti ne moti. Na tilniku sem čutil nje- gov pogled. »Cujte,« je začel, »ta- ko močan in mlad fant, pa čisti čevlje! Ali si ne morete najti bolj- šega dela?« Zagledal sem se vanj, nato po ulici v reko nog, ki so hitele mimo. »Nobeno delo ni sramotno«,-sem mu kislo odvr- nil. Z žametno krpico sem mu pološčil čevlje ter vstal. »Koli- ' ko stane?« Sem šele začel!« Nato Je kmalu privihral Cika Džoka. O mojem delu sem pre- vidno molčal. Povabil sem ga na žganje, da bi mu vrnil porabljen material. Nisem vedel, koliko ra- čuna Cika Džoka svoje delo. Po- zneje mi je povedal — 100 dinar- jev. Torej samo 100 dinarjev. Nani PISM PISMA PISMA TEDNIKU SLOVENSKA BUCA V reviji Tovariš sem videla sli- ko, ki je prikazovala, opisovala in hvalila debele buče, ki so zra sle na neki ameriški njivi. Ali ti- sti, ki je poskrbel za sliko iz ameriške revije, res ne ve, da ra- se j o pri nas še bolj debele bu- če? V dokaz za to naj bo tale slika. Buča, ki jo prikazuje, je zrasla na njivi tov. Ivana Preseč- nika v Gornjem gradu, tehtala pa je 39 kilogramov! Da ne bo slo- vel le savinjski želodec in savinj- ski krompir, naj pokažemo tudi savinjsko,bučo! Toda ta niti ni bila edina — bilo jih je za cel voz, ena večja od druge. Lep pozdrav Z. A. Gornji grad Zares, vse preveč zanemarja- mo domače zanimivosti in po- membnosti, pa četudi buče. Mor- da bo vaše pismo in slika vzpod budilo še koga, da nam pošlje kaj podobnega; v pismu in na sliki seveda! GUZAJ IN SLOVENKE Kar nas je Slovencev v Sisku, vsi ra- di beremo Celjski tednik, ki nam- ga po- šiljajo sorodniki iz Slovenije. Doma sem iz Košnice, zato posebej rada berem po- vest o Guzaju. Močno me zanima, za- kaj ste tako nenadoma prenehali objav- ljati spomine na Slavka Šlandra? Tudi ženske so v Sloveniji verjetno lepše, ka- kor jih objavljate v časopisu. Videti je, da se vam kakšna res lepa ženska noče pokazati? Kaj boste, ko vam bo zmanj- kalo Guzaja? Radi bi kak roman, ki bi se dogajal v Celju ali okolici, pa da bi bil izviren! Sicer pa sprejemamo vaš list kot del domovine, od katere nas je lo- čila usoda, ker smo šli s trebuhom /a kruhom. Ivanka Bonev, Mihanovićeva obala 34, Sisak. Soglašamo. Guzaj je zanimiv In tuoi mi že iščemo roman, ki bi bil izviren in bi opisoval dogajanje v celjski okoli- ci. Sicer še Guzaja ne bo tako hitro ko nec, zato pričakujemo, da nam bo dotlej še več bralcev svetovalo, kaj želijo brali v prihodnje. .Morda pa se celo zglasi kak pisec, ki bi nam ponudil ustrezno snov? Z lepoticami je pa zares križ. Ka- že, da lepota in pogum nimata dosti skupnega. Sicer pa, mi ne iščemo naj- lepše, temveč najprimernejšo Slovenko In zmanjkalo nam jih tudi ne bo. Še vedno prihajajo. Ena izmed njih bo šla seveda v Italijo, druge bodo dobile spet drugačne nagrade, nekatere pa bodo mor- da tudi obžalovale. Kar pa zadeva Slavka Šlandra, samo to: nismo ga pozabili, le v drugi obliki ga bomo objavili, ko bo vse gradivo zbrano. STATISTIKA Zakaj ne objavljate statistike »Rojeni, poročeni, umrli«? Ce vam manjka prosto- ra, bi lahko izpustili kaj drugega, kajti lahko ste prepričani, da bodo z januar, jem 1966 mnogi zaradi tega odpovedali vaš list. Za Celjane je važna statistika! Eden izmed naročnikov v imenu vseh! Pogumni ste, da pišete v imenu vseh, četudi ne tajimo, da imate v mnogem prav. Zares nam zmanjkuje prostora (to bi vam mogli dokazati tudi statistično). Vendar — po Novem letu bomo spet iz hajali na dvanajstih straneh in takrat bo spet dovolj prostora za statistiko. Do- tlej pa — kolikor bo prostora. Morda zaradi tega pojasnila vendarle ne bodo odpovedali lista tisti, ki je zanje važna statistika? Sicer pa — po Novem lelu lahko naši bralci pričakujejo šs vrsto drugih zanimivosti, ki bi zaradi njih ne kazalo, da bi odpovedali list. SIROMAK JE SIROMAK Citala sem članek nekega upokojenca iz Liboj, ki trdi, da s 33.000 dinarji pokoj- nine ne more skromno živeti, četudi ima svojo hišo in še malo vrta. Zdaj me pa zanima, kako naj živimo pri nas, ko ima mož samo 23.000 dinarjev pokojnine, a moramo z njo preživeti sedem ljudi? Vendar poznamo primere, ko zasluži jo možje od 70 do sto tisoč dinarjev, pa sta z ženo sama, vendar se zaposli tudi žena, češ da ne moreta živeti samo z moževim dohodkom. Poznam pa prime- re, ko se je vrnil fant od vojakov, a ne najde zaposlitve, ker mu jo ,je morda odvzela prav žena tistega tovariša, Tei za- služi po 70 do sto tiso dinarjev? Priza- deti smo tudi pri stanovanju. V dveh majhnih sobah in kuhinji nas stanuje 13 ljudi, medtem ko si v okolici izbirajo nekateri stanovanja in želijo vedno bolj- še. Vlogo za novo stanovanje imam v dveh podjetjih — pa nič. Mnogo gradi- mo, zares, a le za tiste, ki imajo lepe dohodke. Siromak je pač siromak! M. P.. Zabukovica, Griže Težko bi vam odgovorili na vsa vpra- šanja, vemo le, da so pokojnine še ved- no v preračunavanju in morete pričako- vati tudi zase še kakšno spremembo. Po Novem letu bo tudi za vse povratnike JLA zagotovljeno delo, trenutno velja sa- mo priporočili), da jih znova sprejmejo organizacije, od koder so odšli na od- služenje kadrovskega roka. In slednjič, četudi smo iz leta v leto bolj bogati, si romaštva ne moremo odpraviti čez noč Vsi pa si moramo prizadevati, da blaži- mo in uravnavamo nasprotza današnjega časa. Pričakujemo, da se bo še kdo ogla- sil v dopolnilo temu odgovoru na vaše pismo. Z IZREDNE KONFERENCE SZDL V GRIŽAH Kje so odborniki? Nekatere izredne konference krajevnih organzacij SZDL so postale tribune občanov. Dosedanje razprave so pokazale, da občani redno spremljajo in krojijo dogajanja v svojem kraju. Ponekod kritično ocenjujejo delo skupščniskih organov, drugod odbornikov; razprave so živahne in udeležba dobra. Bodo njihova mnenja in želje ostala samo v okviru konferenc? Udeleženci izredne konference krajevne organzacije SZDL, ki je bila minulo nedeljo v Grižah, so že uvodoma grajali dejstvo, da se je konfernce udeležil le en odbornik občinske skupščine. Mnenja so bili, da ostajajo njihove kritike in pri- pombe jalove, če ni odbornikov, ki bi jih prenesli v razpravo na skup- šični. Tako so razpravljali in kritič- no ocenili neorg-anizirano vzdrževa- nje ceste Migojnice—Zabukovica, po kateri po ukinitvi ozkotirne železni- ce iz rudnika s težkimi vozili pre- važajo rudo, cesto pa nihče ne po- pravlja. Zaradi premogovega prahu, ki pada z atomobilov — propada vse zelenje in kultura ob cesti. Udeleženci so sprejeli sklep, naj bi pri krajevni skupnosti formirali po- sebno komisijo, ki bi ugotovila, kakšno je stvarno stanje in pripra- vila predloge za vsaj začasno re- šitev.. Živahna razprava se je razvila tu- di o urbanistični ureditvi ob dejst- vu, da urbanističen načrt še ni ure- jen. Poleg tega devet indvidualnih investitorjev gradi hiše, podjetje za stanovanjsko gospodarstvo pa še ni sklenilo pogodbe z njimi o odkupu zemljišča. Udeleženci so celo pou- darili, da imajo občutek, da po- djetje za stanovanjsko gospodar- stvo poskuša izsiliti čim višjo ceno baje zaradi komunikacijskih del, ki jih pa investitorji opravljajo sami. Tudi na tej konferenci so udele- ženci dalj časa razpravljali o davčni politiki. Pripombe posameznih pro- izvajalcev, ki, kot kaže, še niso se- znanjeni z načinom novega obraču- navanja, pričajo, da bi bilo potreb- no na prihodnjih zborih volivcev občane seznaniti z davčnimi lestvi- cami. Grajali so primere kmetoV borcev, ki so po zveznih določilih oproščeni plačevanja socialnega skrbstva, pa morajo, ker so kmeto- valci, kljub temu to plačevati. Tudi vprašanju elektrifikacije zaselkov v predelu Pongraca ter proti Mrzlici, kjer še nimajo elek- trike, so v razpravi posvetili pozor- nost. S tem v zvezi so razpravljali o delitvi in načinu delitve sredstev, ni, jih daje občina. Predlagali so, дај bi se sredstva delila na podlagi predloženih programov ter po pri- pravljenosti posameznih krajevnih skupnosti pomagali z lastno udelež- bo. Po tem ne bi prišlo do takšnih primerov, kot v Seščah, kjer so zgradili most in bodo sedaj še asfal- tirali cestišče na manjvrednostni cesti, most in cesta proti Zabukovi- ci pa ostaja odprto vprašanje. OTVORITEV ШШ v soboto bodo v Celju v stavbi na Šlandrovem trgu — kjer je bil vča- sih okrajni sindikalni svet, odprli mladinski klub. S tem bo nedvom- no izpolnjena dolgoletna želja mla- dih Celjanov, da bi končno dobili prostor, v katerem bodo lahko pre- živeli del svojega prostega časa. Za program kluba bodo poskrbeli pro- gramski svet, različne komisije in svet kluba, v katerem bodo poleg mladih družbeno političnih delavcev tudi izkušeni pedagogi. Klub bo od- prt vsak dan in to v času, ko bo lahko služil tudi kot zavetišče dija- kom, ki se vozijo V šolo. S klubom vred je celjska mladina končno dobila možnost, da izpolni vrzel v svojem dosedanjem zabav- nem in izobraževalnem delu. Ra- zumljivo je, da bo to možno samo ob dobrem, temeljito sestavljenem programu, kajti sicer zna klub izgu- biti svoj pomen. V ČETRTEK, 18. TEGA MESECA BODO V STRANSKI DVORA- NI NARODNEGA DOMA V CELJU ODPRLI RAZSTAVO PREKO- MORSKIH ENOT NOV. RAZSTAVA, KI BO PRIKAZALA CELOTNO DEJAVNOST NAŠIH SLAVNIH ENOT MED NARODNOOSVOBO- DILNO BORBO. BO ODPRTA DO 24. TEGA MESECA, VSAK DAN OD 9. DO 1?. URE. I OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV CELJE VABI OBČANE, ©A SE RAZSTAVE UDELEŽE V CLMVECJEiM ŠTEVILU. MLADI O SVOJEM DELU IN MESTU V DRUŽBI IZ OČI v OČI Po skrbno pripravljenem refera- tii in koreferatu o problemih zapo- slovanja mladih v novih pogojih go- spodarjenja so delegati mladinskih aktivov žalske občine v razpravi te- meljito analizirali in kritično oce- nili nekatere nepravilnosti, ki se po- rajajo v zvezi z reformo. Mladi so grajali težnjo, ki se je razmahnila v gospodarskih in drugih delovnih organizacijah, da bi odpuščali pred- vsem mlade, ki kljub strokovni u- sposobljenosti nimajo ustrezne pra- kse, ker pri mladih ni tako pereče socialno vprašanje itd. , Dejstvo pa je, da absolventi sred- njih strokovnih šol ne dobe zapo- slitve, ker so delovna mesta zasedli ljudje — brez strokovnih kvalifika- cij. Poleg tega v nekaterih delovnih organizacijah (skupščini občine) od- puščajo nilade s strokovno kvalifi- kacijo — obdržali so pa ljudi brez kvalifikacije. V Juteksu so zaposli- li v tkalnici za strojem absolventko srednje šole — v upravi pa imajo ljudi, ki nimajo strokovnih kvalifi- kacij ... Že uvodoma, posebej pa še v, raz- pravi, so se mladi dotaknili tudi problemov, ki se porajajo ob majh- ni udeležbi mladih v samoupravnih organih. Tako je le 12*'„ mladih v samoupravnih organih, v občinski skupščini samo 4"/o, v šolstvu in zdravstvu pa je ta številka še nižja. Pri tem pa ostaja dejstvo, da je v vseh delovnih organizacijah zaposle- nih več kot tretjina mladih. Oba uvodna prispevka sta dala smernico, ki se je odražala v sami . razpravi. Verjetno so zato na kon- ferenci manj razpravljali o delu in življenju mladih v kmetijstvu, v ob- robnih in višinskih predeliii ter o kultumozabavnem življenju. Vseka- kor so bile razprave o štipendira- nju, samoupravljanju in razmerah mladih po gospodarskih premikih hvaležna tema za bodoče delo in stremljenja mladih žalske občine. Konferenci so prisostvovali poleg delegatov še družbenopolitični de- lavci občine. J. Sever ODBORNIKI KRŠKE OBČINE PRED ODLOČITVIJO ŠTEDNJA IN RAZUMEVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) visoko razvito mehanizacijo v naši industriji — sicer ustvarjamo visok narodni dohodek na zaposlenega, zaposlujemo pa malo ljudi. Glavna proračunska osnova pa je — kot vemo — število zaposlenih in njiho- vi osebni dohodki. Tako se v prora- čunu zbere malo sredstev. To je tu- di dokaz, kako zmotno je včasih ocenjevanje občine po njenem na- rodnem dohodku — zlasti še, če mislimo na področja, ki jih finan- ciramo iz proračuna. « >In kaj menite o proračunskih dohodkih v prihodnje?« »Sem optimist. Seveda pa bo tre- ba sedanje ukrepe pri zmanjšanju občinskega proračuna pravilno ra- zumeti in varčevati na vseh področ- jih. Hkrati pa upam, da bodo odgo- vorni činitelji prihodnje leto objek- tivneje ocenili naš dejanski prora- čunski položaj in da ne bomo imeli tako težke (skoraj nemogoče) nalo- ge pri usklajevanju proračunskih dohodkov in izdatkov.« Drago Kastelic ZABELEŽENO ZA VAS PIŠE: PETER KOZOROG Kadrovska drama Si >t)ragi bralci! Slovenska dramatika je dobila nov tip drame. Tako imenovano kadrovsko cziroma teatralistično dramo v treh dejanjih s prolo- gom (ki je bil objavljen v tej rubriki v predzadnji številki) in epilogom (ki ga objavljam danes). Prvo dejanje: Pisarna, podob- na vsaki drugi pisarni, le da vi- sijo na stenah kulturne slike. Pisalna miza, običajna. Ob njej prazen stol, kar pomeni, da di- rektorja ni. Stol sameva. Prva slika: Razpisna komisija razpiše prosio delovno mesto. li* Drugo dejanje: Kot zgoraj. Kandidati se prijavijo. Prižge se luč. Pride komisija, sede za mi- zo in pretrese vloge. Viha. slika: Zaskrbljenost. Iz globočin analize je slišati glas: Tovariši, veli- čanstvo kulturno umetniškega poslanstva naše ustanove terja direktorsko visokost, ki se bo sposobna povzpeti v najvišje vi- šave in od tam motriti tako fi- nančne probleme kakor reperto- ar na zemlji... Luč ugasne. Tretje dejanje: Tema. Prvi glas: Slovenci smo majhen narod in nimamo veliko velikih velika- nov. To je naša nacionalna ne- sreča. Drugi glas: Ce bi nas bilo vsaj nekaj milijonov več! Tretji glas: O, ko bi nas bilo nekaj mi- lijonov več! Četrti glas: Misli- te, tovariši, da bi bile v tem pri- meru ponudbe številčnejše in iz- bira lažja? Prvi trije glasovi: O seveda! O seveda! Elipog: O, kaj pa zdaj? O, kaj pa zdaj? Nič obupa van ja. Saj imamo samoupravni mehanizem. Kolektiv bo z lahkoto nadomesto- val direktorja po sistemu hitre rotacije: vsak dan drug član. Ta- ko se bo izredna umetniška ob- čutljivost sproščala tudi ob upravnem vodenju ustanove. Pripis: Podobnost s celjskim gledališčem je sicer lahko podob- na, vendar čisto slučajna. Četudi bo kdo rekel, da sem pač kozel, si drznem predlagati dramatikom osnutek nove drame v nadaljnjo obdelavo. Vaš Kozorog PO SVETU ® PO SVETU • PO SVETU ® PO SVETU • PO SVETU « PO SVET Tudi letošnja .^ivečanost v Moskvi ob obletnici okiobr.nke reoolucije ni minila, ne da bi SZ pokazala sooje orožje, ki se pred njim o resnici člo- vek zgrozi, a se vseeno tolaži z rek- lom: pes, ki kaže zobe, še ne grize. To nas prepričuje tembolj, ko gre za sprejem Kitajske v OZN. Razpra- va o sprejemu Kitajske je zasenčila vse druge probleme, saj je tokrat za- res delitev mnenj pol na pol, zaradi česar bo potrebna tudi dvetretjinska večina za odločitev. SZ je za sprejem, medtem ko zatrjujejo ZDA, da Ki- tajske ne morejo sprejeti v OZN, dokler ne bo spremenila svoje zu- nanje politike. Mnogi pa sodijo, da bi jo spremenila dosti prej, če bi bila enakovreden partner z drugimi drža- vami v mednarodni organizaciji. Razmere v Južni Rodeziji so bolj ko ne nespremenjene, pač pa so od- nosi med Rodezijo in Britanijo oslab- ljeni. Kaže, da .ñ bo lan Smith zago- tovil zmago in uveljavil ^postopno neodvisnostih, s čimer bo hkrati zma- gala rasistična politika, a posledica tega bo verjetno za Britanijo precej huda, če upoštevamo stališča držav članic Commonwealth a. Po daljšem času in velikih raz- pravah, ob posredovanju švicarskega poslaništva, je prišlo med Kubo in ZDA vendarle do načelnega spora- zuma, da bo Kuba dovolila in ZDA omogočile y>preseUtevi nekaj tisočev Kubancev, ki se želijo izseliti s Ku- be v ZDA. Tako vendarle lahko pričakujemo določeno uravnoteženje med Kubo in ZDA, četudi še daleč od pravih meddržavnih odnosov. Dru- gače pa je v Dominikani. kamor spet prihajajo ameriške vojaške sile. i Američani so v svetovni politiki vedno bolj podobni razvajenemu in razdraženemu otroku, ki misli, da si sme vse dovoliti. Tudi v Vietnamu, kjer so junaški samo v zmagi, nad nezaščitenim civilnim prebivalstvom, medtem ko v bojih z osvobodilnimi silami nenehno dožioljajo hude po- raze, so prav takšni. Te dni so v takoimenovani coni D utrpeli hude izgube, a kljub temu se tolčejo po prsih, kako so zmagoviti. Toda zdaj so odpori proti ameriški politiki tudi v ZDA dobili drugo obliko, kar po- trjuje »samozažig« ameriškega državljana Rogerja Laporteja. Kitaj- ci in Američani so si v mnogem zelo podobni, zato ni čudno, da se ne mo- rejo sporazumeti in v današnjih ra- mer ah je bistveno predvsem to, kako bo svet uspel nevtralizirati dva naj- hujša razdražljivca v svetovni areni. Medtem pa v Djakarti še vedno »čistijo«. Verjetno bomo morali poča- kati še nekaj časa, da bomo mogli jasno oceniti ¿>preroienoi vlogo Indo- nezije. intervju TA TEDEN odgovarja Ing. VITAl MLEJNIK Jag. Vital МЏјтк Čas je D go- spodarstou eden od odločujočih elementov — in če smo se danes že namenili grad- benikom, potem zanje še posebej velja, da je čas najpomembneje faktor, ki vpliva najti objekt, ki je bil dograjen pred časom ¿di vsaj v pogodbe- no predpisanem roku... z lučjo bi ga lahko iskali pri belem dnevu. O vzrokih smo povprašali ing. Vítala Mlejnika, direktorja >lngradamorejo dobiti, medtem ko je možno dobiti sredstva na primer za potne stroške za ogled kakšne lovske razstave v inozemstvu. Predsednik zveze Jože Kuntarič je starešine obvestil tudi o tem, da je naselitev divje ovce v neposredni bližini Celja šele prva akcija za naselitev novih vrst divjadi, ter da bosta po vsej verjetnosti tej naselitvi sledili še naseli- tev svizca in kotome — najbrž že kar pri- hodnje leto. Z NOVIM LETOM V VELENJSKEM RUDNIKU Skraišan delovni čas Velenjski rudarji se končno le bli- žajo uresničitvi 42-urnega delovnega tedna. Doslej jii^ tega številni pro- blemi v zvezi s proizvodnjo in po- trebami po lignitu niso dali možno- sti za uresničitev. Sedaj tričlanska komisija že pripravlja anketo raz- ličnih variant prehoda na skrajšan delovni čas, ki v pogojih jamskega dela vsekakor ni lahek, a je bržčas potrebnejši rudarjem zaradi teže in nevarnosti njihovega dela. Do kraja meseca se bodo velenjski rudarji v anketi odločili za eno izmed štirih variant, ki predvidevajo: prvič — tri izmene po sedem ur, drugič — tri iz- thénô po oseiti:ür;.$ tem da delajo trî'|tc|dpë' v^•me^etíü'pO pet dni in en teden 1^0 šest dnï, tretjič — štiri iz- rriùnà wo/sedetntir, s tem, da se de- lòVtii;(àao računa z uvozom in izvo- zom, ter pohodom na delovno mesto in Četrtič --tri'izmene po osem ur, kjer bi vsaka izmena v naslednjem féd¿iu ímcia dva prosta dneva in bi ^e ciklus obračal Vsakç' tri tedne. ■""ž^ažtimTjivo je, da bo anketa po- karala voljo in želje delovnega ko- lektiva, čeprav moramo naglasiti, da t^; tèrri prime,ru ne rnorejo biti zgolj ž^ofje odlociTne, kajti jamsko delo je ciru^ačrtO od tovarniškega, saj mo- rajo prvenstveno računati z uvozom in izvozom delovne sile, s transport- nim jaškom,.ter pritiski in plini v jami. , ' ;' ~^ Kot kaže bo rezultat ankete kot ostaTih razjskav v zvezi z jamskimi pogoji kmalu znan, saj si je upravni odbor rudnika lignita na eni zadnjih sej zadal nalogo, da vnovo leto sto- pijo z 42-urnim delovnim tednom. telegrami IZ KOMUN MOZIRJE: Š,tevilo ovac na območju Zgornje Savinjske doline v zadnjih letih počno niha predv.sem zaradi škode, ki jo je v letu 1963 in zlasti še letos pov- zročil medved. Nekaj močnejših ovčerej- cev je že povsem prenehalo rediti ovce, ker upravičeno tožijo, da se jih ne iz- splača roditi za medveda. Ovčerejci upra- vičeno postavljajo zahtevo, da lovske or- ganizacije ukrenejo vse potrebno, da bi uničili tu nevarno zverino. Ce tega ne bo- do storili, je v resni nevarnosti vsa ovče- reja na območju Zgodnje Savinjske doli- ne. To pa bi bila silna Skoda, če upošte- vamo nad 40 milijonov dinnrjcv narod- nega dohodka, ki ga letno daje ovčereja. Kev imajo lovske orgaijizacije dovoljenje za odstrel medveda in da bi akcija tudi z lovske strani laže stekla sta občinska skupščina Mozirje in zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje razpisali de- narno nagrado /a odstrel vsakega medve- da na tem območju. MOZIRJE: Predstavniki Zveze druženj borcev NOV in SZDL mozirske občine so pred dnevi podelili najbližjim svojcem ustreljenih talcev, 30 izvodov knjige, v kateri so objevljena poslovilna pisma 7a svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski v času nacistične okupacije. Knjiga zbranih poslovilnih pisem bo svoj- cem drag spomin na njihove starše, bra- tç, sestre, sinove in hčere. ciiljü: Celjska tovarna emajlirane po- sode se bo z novim letom proLaienovala v EMO — emajlirnica, metalna industri- ja in orodjarna. Za preimenovanje na- slova tovarne so se odločili, ker je pre- nekateri proizvajalec menil, da izdeluje ÏEP le emajlirano postxlo, ki pa jo de- jansko izdeluje le blizu ¿0 odstotkov. SLOV. KONJICE: Mnoga podjetja so morala zaradi pomanjkanja e'ek. energi- je spremeniti delovni čas. V nekaterih gospodarskih organizacijah so začasno ustavili stroje, ki trosijo preveč toka, de- lavce iz teh delovnih mest pa poslali na dopuste ali prestavili na druga delovna mesta. VELENJE: Na nedavnem občnern zbo- ru občinskega odbora sindikata industrij- skih in rudarskih delavcev, so kritično osvetlili vprašanje nespremenjenih pra- vilnikov, ki žal omogočajo zaslužke, ki niso preveč v zvezi z delom. Spričo ra- stočega števila nezaposlenih so menili, da je pač lažje ukiniti delovna mesta, kot produktivno ' zaposliti vse in tako organizirati delo, da bi dosegU večjo sto- rilnost. Takšno stališče je vsekakor pra- vilno, saj so se zavzeli, da morajo sled- nje zahtevati sindikati \ od strokovnih služb v svojih podjetjih. POLZEL.A: V nedeljo so organizirali krvodajalsko akcijo. Odzvalo se je 61 kr- vodajalcev. Med njimi je bilo več takih, 'ki so kri že večkrat darovali. Pričako- vali so, da se bo tej akciji odzvalo več ljudi. ŠMARJE PRI JELŠAH: Na območju šmarske občine je le dvanajst krajev preskrbljeno z zdravo pitno vx)do iz vo- dovodov, v Rogaški Slatini, Šmarju, Kozju, Bistrici ob Sotli in na Sladki go- ri so bili vodovodi zgrajeni v glavnem -pred drugo svetovno vojno, razen vodo- voda v Rogaški, kjer so ga izgradili že v začetku tega stoletja. Po osvoboditvi so izgradili vodovode še v Podsredi. Kc strivnici, Lesičnem, Virštanju, Olimju, Grobelnem in v Podplatu — Mestinju — Stranju. TABOR: Minulo nedeljo so občani* na izredni konferenci SZDL med drugim ob- ravanavali izredno slabo stanje nekate- rih cest na njihovem področju, potrebe novega mostu čez potok, delo prosvet- nega društva,,ki v zadnjem obdobju le životari in klubsko življenje, katerega bi kazalo sedaj poživeti z raznimi predava- nji, ki občane zanimajo. Udeleženci so < kritično ocenili davčno politiko ter na- glasili, da se ne strinjajo s klasifikacijo zemljišč. Poleg tega so razpravljali tudi o neizkoriščenostl Lovske koče nad Loka- mi, ki je večinoma zaprta in ne vzdrževa- na. Mnenja so bili, da je potrebno ure- diti dovoz, napeljati vodo ter kočo vklju- čiti v turistično dejavnost. kapitalizacija kmetov? Zaradi intenzivnega gospodarjenja se Je kombinat odločil, da skupinam kooperantov v Ponikvi dodeli v najem traktorje Steyer 18 KM. Obiskali smo tri kmetovalce. Kmeto- valec VINKO RAZDEVŠEK je bil tako kot večina kmetovalcev v tem kraju pred dilemo: zaradi višine zemljišč nekatere kulture ne uspevajo— živeti Je treba — kako gospodariti čim uspešneje. Odločil se Je za živinorejo. Za prve prodane pitance Je nabavil kosilnico. Na kmetiji delata sama z ženo, poleg tega Imata še majhne otroke. V začetku je Ho težko. S kosilnico si Je že malo opomogel, povečal je število pitancev, začel z adaptira- njem gospodarskega poslopja . . . »2e kosilnica nam mnogo pomeni«, je po- vedal Vinko. »Toda če hočemo govoriti o so- dobnejšem in ekonomičnejšem kmetovanju, potem lahko to govorimo samo v zvezi s trak- torjem. Doslej smo imeli tu traktor od kom- binata. Toda tisto neizmerno čakanje na uslu- ge, zatem drage storitvene ure — to ne gre skupaj. Pozdravljamo odločitev kombinata, da skupinam kooperantov da v najem trakto^rjc. S tem bomo izkoristili tisto malo časa, ki nam ga narava pušča za kmetovanje, pocenili storitve in lažje opravljali delo. To bo nam in kombinatu v korist, ker bomo tržne viške povečali.« FRANC SREDENšEK je eden Izmed naj- starejših kmetovalcev v Ponikvi. S svojimi 83 leti je še zdrav in čil, pravi, da se ne ustraši 100 kilogramov težke vreče ali kose. »Na tej kmetiji sem gospodaril 53 let. Pred štirimi leti sem predal sinu. Na sedmih hek- tarih obdelovalne površine sem vzrejal od s-est do osem glav živine. To je bilo največ. No, sedaj hnamo v hlevu 12 glav. Sin je za- čel popravljati gospodarska poslopja, nabavil je kosilnico. Kaže, da je dobro zagrabil. Da- nes lahko ob dobrem gospodarjenju tudi gra- diš, ne da bi se bilo treba zadolževati. Ljudi za delo ni, odšli so v dolino, če ne bi bilo strojev, ne bi mogli govoriti o kmetovanju v hribih.« V Spodnji vcsl smo poiskali kmetovalca IVAl^A SUPERJA. Ko se je vrnil Iz borbe, je našel kmetijo zanemarjeno, Izmozgano. Da- nes rodi 15 glav živine. Tudi on Ima kosilni- co. Letos Je prvič prodal 3 pitance. »Nekoč so liili kritični časi. T<-ga ni niti še tako dolgo. Obveztie oddaje, z davki so nas obupno grabili. Cfc bi lo trajalo še nekaj let — atUjo knioíovan.'e. Pogoji v kmelljstvii se izboljšujejo, vendar prepočasi. Danes govo- rimo: kmetu traiiior da a!i no. To nc bi sînc- lo biti vprašanje, kajti proizvajati z istimi si'edsivi, kot jih Je imel moj oče — nc. tu se sodobno kmetovanje neha. Kaj pomeni že ko- silnica, vemi). Pravhno živinoreja. Da, toda tu je treba pul|, travnikov — kvalitetne krme In delovno silo. Ker tega ni — stroje. KakSn?, knDltaliz.niclja neki — doslej smo pro- iKvajall zase — sij ne bom точ;е1 vsega sam pojesti. Ali bi bilo bolje, da bi dobival soci- alno podporo?« V Ponikvi so pred dvema letoma spitall 31 pitancev. Letoe bodo po pogodbah prodali 248 pitancev v vrednosti 52 milijonov dinar- jev. S tem bodo potegnili mejnik v načinu j'ospodarienja v višinskih predelih. Kombinat jim bo dal traktorje. Letna amortizacija trak- torja z osmimi priključki znaša 333.144 dinar- jev, zavarovanje pa 46.823. Ce napravi traktor z osmimi priključki 900 delovnih ur letno, kar ni tako veliko, znašajo stroški 1,118.212 dinarjev aH 1.240 dinarjev na delovno uro. V tem znesku je vračunanano tudi delo trakto- rista — kooperanta v višini 327.600 dinarjev. V primeru, da skupina vrši usluge drugim kmetovalcem, ji kombinat plača traktorsko uro po 1.240 dinarjev. Brez vednosti kombi- nata pa uslug ne sme izvrševati. S tem si je kombinat zagotovil, da ne bi prišlo do natu- ralnih ali fizičnih vrednostnih zamenjav. To- rej o neki kapitalizaciji po smotrno In preciz- no sklenjenih pogodbah ne more biti govora. To sedaj ni niti bistveno, kajti dodelitev trak- torjev je končno rešila, če v začetku še ne materialnega vprašanja, vsaj moralo in s tem tudi vprašanje delovne sile. J. Sever , J E z I K o l o M s T v o IN POTRKANBALET »Kulturni predor« v SIG OB»VARHU«IN »RENDEZ-VOUSU« APLAVZI NA ODPRTI SCENI Igralcem se je ustavljalo, če že ne upiralo, gledalci so bili presenečeni. Potem se je\iekdo nasmehnil. Kdo in komu? Zakaj? Odgovoriti verjet- no ne bi vedel niti tisti nekdo! V toliko je tudi uspel namen reži- serja Franca Vršiča, slušatelja zad- njega letnika oddelka za režijo na AGRFTV v Ljubljani, ki je »želel pripraviti publiki prijeten večer, razvedrilo,« nikakor pa ne morem soglašati s »kulturno manifestacijo naše davnine« — in to celo pred- vsem! Garrick — Smoletovega »Varha« je uprizorila celjska gimnazijska skupina leta 1952. Tudi takrat se je publika smehljala, celo nekoliko bolj kakor tokrat v SLG Celje. To slednjič ni bistveno. Zanimiva je u- gotovitev, da sta si obe rezin po- vsem podobni (ne da bi jo Franc JJršič posnemal!), pač pa kaže na poskus dosledne arhaizacije, kar žal predvsem v govornem delu ni uspe- lo^ Zategadelj ostane »Varh« komi- čen zato, ker je »komičen«, ne pa za- radi komedije, če j e režiser obe ko- mediji režirat v zaporedju, kakor smo jih gledali, bi mogli dejati, da se ob »Varhu« še ni vživel, niso se niti igralci, niti publika. Morda prav zaradi oskubljenega »Varha« in vrabcev sko našopir j ene- ga Medvedovega »Rendez-vousa« pu- blika po odmoru še vedno ne ve, za- kaj je pravzaprav v gledališču. Sled- njič pride do sprostilnega nasmeha, ki sproži val nasmeškov, pa smeha in slednjič aplavze na odprti sceni. Presenečenje za premierski abonma v SLG! Vsi se smejejo. Vmes se vprašujem: kdo komu in zakaj? Ne morem odgovoriti — pa se še sam smejim. Nerodnostim na odru (ki so morda zrežirane?), vsiljivemu »el- kanju«, ki ga kdo spotoma pozabi, pretiravanju in šemljenju, publiki in — sebi?' Kdo ve; smejim se pač, ker se vsi smejejo! Zaradi vsega tega smo zares doži- veli »prijeten večer«, vendar bolj malo je bilo v tem večeru kulturne- ga, četudi iz davnine. To je vse. Je kdo pričakoval kaj več? Potem se naj z mano še enkrat nasmeje. Herbert Savodnik PRIZOR IZ »VARHA« NA SLIKI SO SANDI KROŠL (SRCE), DRA. GO KASTELIC (ROPO- TEC ML.), MINU KJUD- ROVA (MALIKA) IN MARJAN DOLINAR (ROPOTEC, ST.), KI SO ODIGRALI GLAVNE VLOGE V GARRICK— SMOLETOVEM »VAR. HU«. (Foto: Viktor Berk) ODMEVI FESTIVALA Srečanje naših glasbenikov v NEMČIJI IN ŠVICI švicarsko društvo za mladinsko glasbo in vzgojo je zborovalo v začetku oktobra v Zii- richu. Tega zborovanja se je udeležil glavi.i tajnik Mladinskega pevskega festivala Jurče Vreze. Na pobudo predsednika tega društva Dr. h. C. Rudolfa Schocha, ki se je udele- žil letošnjega celjskega festivala in ki je imel v strokovnem posvetu odličen referat, se je Radio Zürich zainteresiral za celjski program. Tjakaj so poslali magnetofonske trakove številnih festivalskih nastopov. Švi- carsko zborovanje je bilo pod geslom: MOC GLASBE UREJA ŽIVLJENJE ČLOVEKA. Nad 250 glasbenih pedagogov (od vrtnaric do pe- dagogov v glasbwiih šolah) je disciplinirano prisostvovalo delovnemu programu. Od tujih strokovnjakov so bili vabljenci iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Jugoslavije. J. Vreze je podal historijat Mladinskega pevskega festivala in zborovskega mladinske- ga petja v Sloveniji. Kar največje presene- čenje je vzbudila razširjenost mladinskega petja (650 mladinskih zborov v Sloveniji). Kaj podobnega zdaleč ne zmorejo Švicarji. Med zborovanjem je njihov predsednik več- krat poudaril nenadkriljivo kvaliteto našega petja, ko je potek festivala budno sprem- ljal. Izrazil je svoje osebno mnenje, da bi mu bilo neskončno žal, ko bi izpustil le eno točko celjskega programa. Poleg referatov je bila teža programskega dela na aktivnem muziciranju vokalnega in instrumentalnega značaja. Na Vrežeta je napravil močan vtis intenziven pouk blokflaute. V Švici poseča te kurše 60 % švicarskih otrok. Elementarna vzgoja mladine v teh zborih ima za posle- dico, da kasneje mnogi presedlajo na kon- certne instrumente. Ta pouk ni podcenjeva ti, saj si pridobijo nekateri virtuozno kon- certno stopnjo. Po Vrežetovem referatu io navzoči spoznali vrednost mladinskega zbo rovskega petja in so referentu zatrjevali, da bodo poslej skušali odstraniti vrzel v njihovi glasbeni vzgoji. 2e na prihodnji festival v Celju nameravajo poslati kvaliteten zbor Medsebojni stiki in spoznavanje je pomemb- no tako glede zamenjave literature kakor na sploh za afirmacijo naše glasbene kul- ture, švicarska srb za glasbeno vzgojo mla- dine je sila resna, ni izulirana zadeva peda gogov, marveč je zasidrana v vseh plasteh. Številni forumi nudijo pedagogom material- no in idealno pomoč. Te naloge so živa za- deva vseh kantonov. Bogata razstava glasbene literature v šte- vilnih razstavnih prostorih je bila velika opo- ra zborovalcem. Založniške hiše Švice, Nem- čije in Avstrije so med sabo tekmovale, da na moč pregledno prikažejo svojo dejavnost. Razstavni material je bil hkrati kupcem na voljo. Švicarji imajo o nas kar najlepše vti- se. V prvi vrsti poznajo našo lepo pesem, ljubeznivost ljudi, našo prisrčnost, domač- nost in gostoljublje. Oba celjska strokovnjaka sta opravila svo- jo misijo kar najbolj skrbno pripravljena in sta storila mnogo za ugled našega petja, na- šega Mladinskega pevskega festivala, a hkrati tudi za dober glas našega Celja, [S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ŽALEC Tezisce na šolstvu Občinska skupščina žalske občine je torko- vo sejo v glavnem posvetila problemom uč- -4iih uspehov, problematiki financiranja, delo- vanju šolskih mlečnih kuhinj ter politiki šti- pendiranja. Z letošnjimi sredstvi šolskega sklada, ki so za 63,9 odstotkov višja od lan- skih, so uspeli izenačiti položaj prosvetnega kadra, ni pa še rešeno vprašanje sredstev za investicije, čeprav je znano, da je prav žal- ska občina med tistimi, ki ima kričeče pri- mere šolskih objektov. Zaradi izredno slabega učnega uspeha so v žalski občini uspeli, da je šolstvo vključilo v svoje vrste socialnega delavca (primer Pol- zela!). Pri tem pa bi bilo" treba opozoriti predvsem prosvetni kader, da socialni dela- vec ne daje šoloobveznim otrokom ocene, temveč da s spoznavanjem otrokovih razmer skuša otroku pomagati. Če tako gledamo vlo- go socialnega delavca — in edino tako jo mo- ramo gledati — je čudno, da prosvetni kader na polzelski šoli izkazuje nestrpnost in mor- da nezaupanje do socialne delavke, ki je šele pred kratkim našla mesto v njihovi sredini. Zanhnivo je, da je letos bilo razpisanih manj štipendij kot lani in sicer 90 (lani 99!); število izrednih študentov pa je poraslo od lanskih 222 na letošnjih 240. Delovne organi- zacije se vse bolj orientirajo na štipendiranje izrednih študentov — to je izpopolnjevanje strokovnega kodra iz lastnih vrst. Vendar pa vsote, ki so namenjene za štipendiranje, niso v celoti izkoriščene, in bi bilo prav, če bi gospodarske organizacije ob koncu leta osta- nek teh sredstev prenesle na sklad za kredi- tiranje šolstva pri občinski skupščini in ne, da bi ga razporedile v drugačne namene. I PROF. IVO ŠVARC I Dne 8. t. m. je bil pokopan na po- kopališču v Limbušu pri Mariboru znani slovenski pedagog in javni de- lavec profesor Ivo Švarc. Po osvo- boditvi je deloval kot pomemben aktivist, pedagog in kulturno pro- svetni delavec tudi na celjskem ob- močju. Leta 1946 je vodil osnovni pejdagoški tečaj za izobraževanje slovenskega učiteljstva v Slov. Ko- njicah. Pozneje je mnogo let pouče- val^ predmete pedagoške skupine na učiteljišču v Celju, sodeloval je pri ustanovitvi Ljudske univerze ter Pe- dagoškega društva v Celju, katerih je bil vrsto let tudi požrtvovalni predsednik. Na obširnem celjskem področju se je udejstoval kot pri- ljubljen predavatelj in je sodeloval pri raznih vzgojnih in prosvetnih akcijah, prav rad pa je s članki vzgojne in prosvetne vsebine sodelo- val tudi pri našem listu. Ob bivanju v Celju je bil tudi član mestnega ko- miteja ZKS. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi tudi delegacija pedagoških in pro- svetnih delavcev iz Celja. Prav je, da se profesorja Švarca spomnimo tu- di v našem listu, saj je zapustil v Celju in okolici mnogo prijateljev, znancev in sodelavcev. mgradni mtecaj »moda« Na zadnji modni reviji je Trgov- sko podjetje »Moda« iz Celja po- kazalo tudi plašč iz imitacije krzna, kakršnega vidite na današnji sliki. Ta plašč in podobne v raznih bar- vah in vzorcih za jesenske in zim- ske dni lahko kupite v prodajalni »Volna«. Vse imitacije krzna se ta- ko pristne, da jih od pravega krzna lahko razloči samo strokovno oko. raktičnost tega izdelka (mimo so- razmerno ugodne cene) je tudi v tem. da ga je mogoče zelo enostavno negovati, čistiti in vzdrževati. V po- slovalnicah Trgovskega podjetja »Moda« pa imate možnost, da si iz- berete tudi raznovrstne druge pla- šče za jesen in zimo! Sodelujte v nagradnem žrebanju! Izrežite in shranite vseh devet ku- ponev. ki jih boste poslali, ko bo natečaj zaključen. Kdor bo zbral vse kupone, bo lahko sodeloval pri i-ebanju petih nagrad v skupnem znesku 50.000 dinarjev. Uporabite prvi prosti trenutek in si oglejte najnovejše i,zdelke v prodajalnah Trgovskega podjetja »Moda« Celje. ^ELI AZIL SLAVKA GRUMA V organizaciji celjske delavske univerze bo v ponedeljek ob 20. uri v SLG Celje Marjan Dolinar izvajal osem monologov slovenskega eks- presionista Slavka Gruma. Izbrani monologi govore o strahu pred smrt- jo, grozi človekove osamelosti ter pomenijo izredno dramatično in pre- tresljivo celoto. Glasbene improvi- .zacije je prispeval komponist Zvo- nimir Ciglič. Celjsko kulturno javnost na ta ve- čer se posebej opozarjamo. s polic študijske knjižnice Peric A. V.: Finansijska teorija i politika. Beograd 1964. S. 27135. Ivkov R.: Šumske kulture i plantaže. Beo- grad 1964. S. 27136. Šijacki N. M.: Štitna žlezda kokoške i njen uticaj na nosivost i oplođenost jaja. Novi Sad 1962. S. 27138. Bazala В.: Materijalna odgovornost radnika i privredne organizacije. Zagreb 1962. S. 27140. PRI slovenCevih Ko je oče izvedel, da njegova hči hodi s studentom, je pošteno vzrojil. »Pa s takim, ki nič nima! In to ti, ki bi si bila lahko tako lepo postlala!« jo je nadrl. Toda dekle je bilo trmasto in končno so le sklenili, naj pride fant raje v hišo, kot pa da bi se sestajala kje zunaj. Odtlej sta ¡miada preživela skupaj skoraj ves čas, ko so bili domači v službah. Fant pa je prihajal v hišo tudi sicer. Skupaj so preživeli nedeljske popold- neve, celo na nekatere prireditve so se složno odpravili. To sožitje pa je trajalo vse dotlej, ko je študent stopil pred očeta in dejal, da bi se z dekletom rada poročila. »Na kaj pa?« ga je vprašal oče. »Saj še zase nimaš dovolj, kako le, da bi še ženo živel« »Toda — midva bova dobila otroka. .« Bilo je, kot da bi udarila strela. In potem se je zgodilo to, kar bi pameten človek najmanj pričakoval. Dekle je dobilo dve zaušnici, fanta so spodili in o poroki ni hotel nihče več slišati. Dovolj je, da bodo morali živeti otroka! Zdaj naj bi še študenta! Ko se mlada dva zdaj kje na skrivaj dobita v mestu in ko po tihem govorita o svoji sreči, jima je težko, ko se spomnita, da male- ga, drobcenega bitja, ki bo kmalu zagledalo luč sveta, nihče — ra- zen njiju — ne pričakuje z veseljem. Nedvomno so starši v podobni situaciji zaskrbljeni za svoje otroke. Ponavadi vidijo rešitev v na hitro siklenjenem zakonu. To pa je prav tako slabo, kot če jim poroko prepovedo. S tem namreč kru- to posežejo v življenje mladih ljudi in jim položaj, ki tudi zanje m preveč rožnat, še poslabšajo. Neprimerno bolj prav bi bilo, če bi otrokom še pravi čas dopovedali, kako resno je življenje in kako prav je, da o svojih dejanjih in odločitvah temeljito premishjo. Kaj vemo o gripi? Kljub vztrajnim raziskavam znan- stveniki še niso odkrili, kje naj bi se skrivala naj množične j ša bolezen sedanjega časa — gripa. Nekateri strokovnjaki namreč trdijo, da se »skriva« v kakšni državi ter da se občasno od tam seli na vse strani sveta; drugi so spet prepričani, da je skrivališče gripe v živalih. Ugo- tovili pa so, da je virus gripe ©krog- last delček zelo majhnih dimenzij, ki je zelo slabo odporen na zunanje vplive. Virusi gripe namreč podle- žejo že ob najmanjši povečani tem- peraturi in zlasti ob vplivu višinske- ga sonca. Medicina je ugotovila, da je pravzaprav več vrst virusov — A. B in C vrste. Najpomembnejši je virus tipa A. Toda tudi v tej skupi ni je več vrst virusov, med njimi tudi tisti, ki povzročajo »azijsko gripo«. Gripe se lahko nalezemo v zelo kratkem času. Dovolj je že, če z bolnikom, obolelim za gripo, preži- vimo v istem prostoru samo nekaj trenutkov. Bolezen se razvija po približno dveh dneh. Obolenja, ki jih povzročajo virusi iz skupine A, so ponavadi zelo množična. Včasih zajamejo cele države, kontinente in celo ves svet. To so pandemije. Azijska gripa naprimer je rojena v Aziji. Najprej se je razširila v Ki- tajski, nato je zajela vso Azijo in se pomaknila proti otokom. Ko je za- jela Avstralijo, se je preselilla v Ameriko in od tam »odpotovala« še v Evropo. Samo nekaj mesecev je trajalo in že se je z azijsko gripo seznanil ves svet. Zdravljenje gripe je bilo v začet ku težavno že zaradi tega, ker je bi- lo novo, pa tudi zato, ker je zajelo ogromno ljudi. Znanstveniki so za- torej z vso vnemo iskali zdravilo. Tako so odkrili cepivo, ki je naprav- ljeno iz virusov gripe. Viruse so si- cer, če lahko tako rečemo, uničile kemikalije, v cepivu pa je še živa sestavina, ki vpliva na nastanek od- pornosti. Tako dosežena odpornost pa ne traja več kot pol leta. Izkušnje zdravnikov so pokazale, da nobeno od ostalih zdravil ni ta- ko učinkovito kot cepljenje. Ceplje- nje sploh ni škodljivo, posledice pa, ki jih včasih izzove, so povsem maj- hne in nepomembne. POGOVORI Z ZDRAVNICO Otrok v hladnih dneh »Zakaj je jesen našim najmlajšim tako nevarna?« »Z jesenjo pridejo v deželo prvi vlažni, hladni in neprijetni dnevi. Hitre temperaturne razlike, megla, dnevi, ko prši in je močno oblačno, so za prehladna obolenja najugod- nejši čas. Prehladu so najbolj iz- postavljeni dojenčki, zlasti pa -tisti otroci, ki morajo na ulco že zgodaj zjutraj«. >xln kaj naj bi mati storila, da bi svojega otroka obvarovala pred pre- hladom?« »Ge le more naj otroka ne odnese v meglo takoj, ko vstane. Raje naj ga zbudi nekaj minut prej in mu da čas, da se privadi na temeperaturo, ki je prav gotovo drugačna od one v topli posteljici. V megli naj otroč- ku ščiti ustka. da ne bo dihal skoznje in zvečer naj bo ob mraku z otro- kom doma. izkoristi pa naj vsako lepo popoldne, vsako minuto sonca. Ob teh priložnostih naj z otrokom le odide na sprehod — tudi če je hladno. Le toplo ga naj obleče«. »Včasih menda matere pretirava- jo, ko oblačijo svoje otroke. Mislite, da je to dobro?« »Otrok ne sme biti pretopio oble- čen, predvsem ne v stanovanju. Na- še matere pa v skrbi za našega mal- čka včasih pretiravajo. Tudi večina otroških posteljic je pretopla. Poleg pižam in pleničk nosijo otroci na se- bi tudi po dve majici, pa še debele odeje sodijo po mnenju mater v ot- rokovo posteljico. Tako pregret mal- ček je potem neutrjen in zelo' ob- čutljiv«. »V nekaterih družinah vlada pre- pričanje, da bo otfok zbolel takoj, ko bo začel obiskovati otroški vrtec. Je ta strah odveč?« »Pravzaprav drži, da je otrok v otroškem vrtcu boleznim bolj izpo- stavljen kot doma. V vrtcu se namreč sreča z mnogimi vrstniki in zato mor- da preboli kakšno otroško bolezen prej kot bi jo sicer. To pa seveda mi prav nič nevarno, če z bolnim otrokom ravnamo tako kot je treba. V takem primeru bi morali otroka takoj vzeti domov, da ne bi og'rožal še drugih«. »Kaj tega po navadi ne storijo?« »Marsikdaj ne. Mnoge matere po- šiljajo v ustanove tudi prehlajene, napol bolne otroke, ker se bojijo zaprositi za bolniški stalež. S tem pa ogrožajo tako zdravje svojega kot tujega otroka. Vedeti bi namreč morale, da imajo v primeru bolezni otroka pravico do bolezenskega do- pusta<. V današnjem in prihodjih nekaj sestavkih bomo v pogovoru z otroško zdravnico Ljerko Laknerjevo obravnavali nekatera najpo- gostejša obolenja otrok v jesenskih in zimskih dneh. Pogovarjali se bomo najprej o tem, kako otroka najpreprosteje zaščitimo pred obolenjem, nato pa tudi o vrstah obolenj, o prehrani in sprehodih v zimskih mesecih ter končno še o pomoči bolnemu otroku. 4 NOGOMETNI DOGODKI VISOKA ZMAGA Končno so nogometaši Celja le dosegli visoko zmago v tek- movanju republiške nogometne lige. Seveda golov v mreži velenj- skega Rudarja je kar veliko in Celjani imajo trenutno tako raz- liko v golih, kot je že dolgo ni imelo nobeno moštvo v tekmova- nju SND. Vendar se kljub temu ne mo- rejo otresti zasledovalcev — kranjskega Triglava, ki zaostaja le za točko. To pa pomeni, da bi že en spodrsljaj celjskega mo- štva privedel do zamenjave na lestvici in skoraj gotovo do tega, da Celjani ne bi osvojili jesen- skega prvenstva. Posebno pazlji- vo bo treba igrati že v nasled- njem kolu v Ljubljani, kajti isto- imenska ekipa prav tako teži k vrhih republiške lige. Kladivar je spet igral na tujem in proti mariborskemu Železni- čarju ostal praznih rok. Po šte- vilu osvojenih točk so tako no- gometaši z Glazije ostali s kaj skromnim izkupičkom, saj ima le eno moštvo manj točk, dve pa malo slabšo razliko v golih z istim številom točk. Proti Braiai- ku bo v nedeljo nujno potrebno osvojiti obe točki. Prijetno preseneča v zadnjem času ekipa iz Gaberja — Olimp. Po nedeljski zmagi nad Partiza- nom iz Šoštanja so se Gabrčani nenadoma znašli na čelu lestvice vzhodne conske lige z dokaj dobrimi možnostmi, da postanejo jesenski prvaki. Po lanskoletnih' neuspehih in precejšnji krizi ka- že, da so pri Olimpu resno zasta- vili ter da bo ekipa v prihodnje še napredovala. Tekmovanje v podzvezni nogo- metni ligi (jesenski del) je razen nekaterih preloženih tekem kon- čan. Za razliko od nekaterih prejšnjih kol so bili v zadnjem zabeleženi dokaj tesni rezultati. Značilno za celotno prvenstvo pa je veliko-število protestov pred- vsem zaradi neregistriranih ig- ralcev, ki nastopajo v nekaterih ekipah. Vsekakor je to pojav, ki kaže na precejšnjo nedisciplino posameznih vodstev klubov, ki ne izpolnijo niti osnovnih obvez- nosti do nogometne organizacije, namreč da pravilno registrirajo svoje člane. Rezultati zadnjega kola — 1. skupina: Zreče : Nazar- je 4 : 3, Brežice : Steklar O :5, Ro- gatec : Žalec 2 :1, Senovo : Л^ајшк. 4 : 4, Šn^artno : Polzela 2 : 0. Lestvica: V II. skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Šentjur : Vransko 3:1, Ponikva : Šalek 1 : 2, Ljubno : Štore 4:1, Laško : Krško 3:0 pf. Do konca morajo biti odigrane še tri tekme. Lestvica: Končano je bilo tudi tekmova- nje v občinski pionirski ligi. Le- stvica je naslednja: Tudi v zaostali tekmi letošnjega jesenskega dela republiškega rokometnega prvenstva so bili celjski rokonietaši uspešni. Premagali so borbeno (skorajda prevtč) ekipo Ajdovščine z rezultatom 22:10 in tako končali prvenstvo s tremi točkami naskoka pred drugouvrSčcno ekipo Pirana in s štirimi točkami pred Slovanom. Glavni favorit tekmovanja Slovenjgradec. je za Celjani zaostal za celih sedem točk in ne za tri, kot smo poročali pomotoma v prejšnji številki. Vsekakor vodstvo Celjanov vliva upanje tudi za spomladanski del tekmovanja, ko bodo morali sedanjo premoč braniti pred neumornimi zasledovalci. Poleg tega pa menda ni potrebno poudarjati, da osvojeno prvenstvo nudi med drugim tudi priložnost za kasnejše' sodelovanje v zvezru rokometni ligi. Torej priložnost je tu, samo če jo bodo celjski roko- metaši znali izkoristiti. Na sliki zmagovalna ekipa jesenskega dela prvenstva — ШК Celje — prva vrsta: od leve Povalej, Goršič J., Kokalj, Goršič T., — druga vrsta: Snedič, Krclj, Presinger, Savodnik, Telič, Markovlč in tehnični vodja Ramskugler. (foto Badlura) KOMENTAR ODBOJKARSKE TEŽAVE IN USPEHI Ze pred letom dni smo napisali, da se je na celjskem področju odbojka razoeseljioo uoeljaoila in to v samem mestu in na pode- želju. Letos, po zaključku tekmo- vanj D drugi slovenski ligi za moške in prvi slovenski ligi za dekleta pa lahko zapišemo, da je stagnacija ose močnejša in ne moremo hiti veseli ob ocenje-] vanju razvoja te lepe in zanimioei^ igre z žogo. i Vzrokov za to stagnacijo je več.] Pričel bi kar z finančnimi teža-\ vami. ki so menda najbolj priza- dele igralce Partizana-mesto, saj so zadnje tri tekme doma in na tujem odigrali z lastnimi sredstvi. Njihov .«;kromni študentski žep je bil s tem zelo obremenjen. Iz te- ga bi lahko sklepali, da so neka- tere športne panoge le preveč za- postavljene v primerjavi z dru- gimi, za katera se vedno najde- jo kakšna sredstva. Finančne te- žave se. razumljivo, odražajo tudi v opremi, številu žog, oskrbi igri- šča in podobno. Te razmere pa pa so podobne pri večini ekip na našem področju, zato o naglem dvigu kvalitete res ne bi mogli govoriti. Saj tu nista dovolj le veselje in želje, če namreč ni žoge, o izboljšanju kvalitete ni misliti. Drugo, na kar smo lansko leto tudi že opozarjali pa je pomanj- kanje trenerjev in dobrih sodni- kov. Zdi se. da je to poleg osnovne opreme drug temeljni kamen za uspešen razvoj te športne panoge. Pri treningih si o večini primerov pomagajo s starejšimi igralci, le dekleta pri Partizanu-mesto ima- jo zdaj svojega trenerja. To se pri njiiiovi igri že zelo pozna, pa tudi disciplina je večja in število deklet se je povečalo. Da bi le šli še drugje to pot. pa bi kmalu prišli do boljše kvalitete. So pa v letošnjem letu dekleta tudi dosegla najboljše uspehe. Marljive srednješolke pri Partiza- nu-mesto so v Shweniji na dru- gem mestu, s čimer se jim je od- prla možnost, da se na kvalifika- cijah uvrste celo v zvezno ligo. Ta uspeh pa bi odbojko v Celju postavil v drugo luč. Med fanti pa so najbolje uspeli igralci iz Braslovč. ki so se prebili na tret- je mesto o drugi slovenski ligi, Partizan-Gaberje je na četrtem mestu. Partizan-mesto pa na pe- tem. Pri vseh treh moštvih se ne moremo postaxAjati z dobrim pod- mladkom, zato bo treba misliti tudi na to. V Celju bi naj bilo le eno moško moštvo, morda v Ga- berju. kjer so pogoji najboljši. Partizan-Šempeter je letos zaradi zelo mlade ekipe do.4egel nekoliko slabše rezultate, ki pa so le bolj prehodnega pomena. Z. SPORT NA DROBNO Na I. seji novoizvoljenega UO ObZTK so izvolili za predsednika Veljka Repica, pod- predsednika Marjana Nunčiča in Vinka Jova- na, za tajnika Milana Božiča, medtem ko jc bil za tehničnega sekretarja predlegan Karel Jug. V prvenstvu mladinske nogometne lige so mladinci Celja premagali Slavijo iz Vevč 4:0, mariborski Železničar pa Kladivarja 5:0. V dvoboju jugoslovanskih in egiptovskih atletov so celjski atleti dosegli tele rezultate: Vivod 2. mesto v skoku v vis — 195 cm, Žun tar 1. mesto v teku na 1500 m, Vravnik 4, mesto v teku na 110 m čez ovire. ŠAH - ŠAH CSK : Ljubljana (slepi) 4:3 V nedeljo je bil v Celju prijateljski šahov- ski dvoboj med celjskim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo slepih iz Ljubljane. Zma- gali so domačini s tesnim rezultatom, kar pomeni, da so slepi šahisti iz Ljubljane bili trd oreh domačinom, pa č^rav so bili do- mačini nastopili v normalnih okoliščinah to se pravi zdravi napram slepim šahistom, ki so pokazali veliko znanja in trdne volje za uspeh. Za Celjane so bili uspešni Servar, Grum ter Bogdanovič, remizirali so Ahtik in Ilič izgubila pa sta Malic in Primožič. Na rednem mesečnem brzopoteznem tur- nirju je osvojil prvo mesto Oder s 8 točka- mi, sledijo Pertinač 7 in pol, Ojstrež 6, Bo- gadi 4 in pol itd. V prijateljskem šahovskem dvoboju po še- veniškem sistemu je Svoboda Velenje nepri- čakovano premagala ekipo Cinkarne z viso- kim rezultatom 30 proti 19 točk. NAMIZNI TENIS V CELJU v soboto in nedeljo se v telovadnici Par- ižana mesto obeta zanimivo namiznoteniško tekmovanje. Na sporedu bo namreč tekmova- nje namiznoteniških ekip iz vzhodnega dela Slovenije za uvrstitev v enotno slovensko 'igo. Poleg domačih igralcev Partizana bodo nastopile med drugimi tudi ekipe Fužinarja 12 Raven, Maribora, Murske Sobote. Dve najbolje uvrščeni ekipi s tega tekmo- vanja se bosta uvrstili v I. slovensko ligo, kjer bodo v prihodnje tekmovale moške in ženske ekipe ločeno. LJUDSKI MAGAZIN PRIKAZUJE jutri in pojutrišnjem v Samopo- strežni restavraciji v Gaberju, vsa- kič ob 20. uri, nad sto modelov naj- bolj remomiranih proizvajalcev modnih izdelkov, ki jih prodaja v svoji veleblagovnici. Manekenke Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane bodo prikazale modne ar- tikle (od perila do plaščev!) za je- sen, zimo in tudi že za spomlad. Modno revijo bo popestril bogat spo- rqd, ki bodo v njem sodelovali Raf- ko Irgolič, Irena Kohont, Štef iz Maribora, godba Ota Pesnerja, s ka- tero bo pel tudi Pesnerjev deset- letni sinček. Za prijetno okrepčilo bo poskrbela Samopostrežna resta- vracija, posebno navdušenje pa bo tudi brezplačna degustad ja kave iz Merxove kuhinje. Vstopnice v nredprodaji je že skoraj razproda- la poslovalnica Kompasa v Celju, zato pohitite, če je še katera ostala! ^lodna revija »Ljudskega magazi- na«, ki pomeni za Celjane svoje- vrstno novo doživetje, je ponoven dokaz, kako se Celjani in okoličani zanimajo za sodobno oblačenje, za- radi česar razpravljajo v celjski veleblagovnici, da bi kmalu spel pripravili občanom kakšno novo presenečenje. Plašč na sliki je iz lahke norejše tkanine moltopren SLABŠI CESTNI POGOJI POTREBNA BO VEČJA PREVIDNOST Kaže, da se je lepa jesen končno le poslovila. Že nekaj dni nas zju- traj pozdravlja megla in ceste ter ulice so polzke in zavoljo tega tudi nevarnejše kot v normalnih pogo- I. V zadnjem obdobju je tudi že naraslo število manjših prometnih nesreč, ki so vse posledica neupošte- vanja pogojev na cestah. Potemta- kem ni odveč, če ponovimo, da bi v megli, na spolzki cesti, ob močnem 41žju. še bolj pa ob snegu in ledu, vozniki morali svojo previdnost po- desetoriti, kajti vsi ti pogoji kaj iahko pripeljejo voznika v jarek, namesto tja kamor je namenjen. Megla je torej eden največjih sovražnikov voznikov motornih vo- zil. Spomnimo se saino, koliko smrt- nih nesreč -je bilo že zavoljo nepre- vidnega prehitevanja v megli, zara- neprižganih luči itd. Tudi na nä- hern območju — zlasti na cesti, ki veže Ljubljano in Maribor — je megla terjala že več človeških živ- 'jenj. To pa velja tudi za spolzko cesto, ko je vsaka večja hitrost pravzaprav že neodgovornost in ko 'ko vsako zaviranje pripelje do nesreče. V megli in na spolzki cesti bi vozniki morali torej najprej pre- gledati vozilo, prižgati luči — in to ratke, v megli male luči ne zado- stujejo — voziti s prim(àYno hitrost- jo in poostreno paziti na dogajanje na cesti. Možnost nesreč bo še večja, ko lio cesta poledenela in ko bo zapadel prvi sneg. Takrat ne bo odveč, če > vozniki vozilo dodatno opre- ili. Primerne gume jih bodo mar- 'h'Aa'] rešile najhujšega in ob snegu lidi verige na kolesih ne bodo ne- primerno breme. In še nekaj: pri prometnih nesre- 'ih je bilo že nekaj primerov, ko so vozniki, ki bi morali voziti z oča- li, opravljali vozilo brez njih. V megli, dežju in snegu, ko je vidnost tako manjša, bodo očala takim voznikom nepogrešljiv prijatelj. K okulistu pa naj bi se odpravili tudi vsi drugi, ki se pritožujejo, da za volanom slabo vidijo. Morda bi končno le sprejeli tisto * staro resnico — da s svojo neprevid- nostjo na cestah n0 ogrožam samo .njih, temveč tudi svoje življenje. malomarnost VZROKzaPOŽAR Požar, ki je pred dnexj^ izbruhnil na stanovanjskem poslopju med Stanetovo in Linhartovo ulico, je ti- pičen primer malomarnosti. Požar, ki je terjal 8 milijonov dinarjev ma- terialne škode, je namreč po vsej verjetnosti nastal ali zaradi slabe električne instalacije, ali pa zaradi tega, ker so stanovalci odlagali na podstrešje jDepel in ker je bil tam tudi drug gorljiv material. Zanimi- vo Je tudi to. da so gasilci zvedeli za požar šele 42 minut potem, ko je iz- bruhnil. Omenjeni primer bi bil lahko opo- zorilo vsem stanovalcem, naj očisti- jo podstrešja, dimnovode, kurilne naprave, naj izolirajo lesene pred- mete od naprav za kurjenje itd. Še enkrat opozarjamo na previdnost pri otroški igri, pranju z vnetljivimi tekočinami in podobnih opravilih, katerih posledica je lahko požar. Lahko se namreč primeri, da požari ne bodo povzročili samo materialno škodo, temveč bodo morda spet kdaj terjali kakšno življenje. L P. NAJTEŽJA NALOGA UNZ CELJE V ZADNJEM OBDOBJU UBIJALEC PRIJET VELIKA ZMAGA IN VSESTRANSKO PRIZNANJE Teden dni so bili občani v dvomih, ugibali so, si {pripovedovali, vsak je vedel nekaj no- vega o uboju na bencinski črpalki ob Mari- borski cesti in nepoučeni bi menil, da so bili vsi priče tragičnega dogodka. Zdaj so dvomi odpravljeni, rešena je ena izmed naj- bolj zapletenih, mučnih in odločilnih zadev, ki se je UNZ Celje v zadnjem času z njuni ukvarjala, rešena je zadeva, ki čvrsti zaupa- nje v uslužbence UNZ, ki so pokazali vso voljo, da preprečijo hudodelstva, najsi so ta še tako pretkano zamišljena. NEZNANEC JE STRELJAL Ob polnočnem času je пегпгтес oprezoval okoli bencinske črpalke ob Mariborski cesti. Bila je jasna noč, le veter je pihal malo moč- neje. Okolica je bila pusta, nikjer žive duše, le velika steklena okna bencinske črpalke so bila osvetljena. Neznanec je še kar zdel v svojem skrivališču, vedel je, da mora še ma- lo počakati. Nekaj pred eno uro je k bencinski črpalki zavil neki mož. Bil je upravnik, ki je mimo- grede pogledal, če je na črpalki vse v redu. Zatem se je ustavil pri črpalki še patrolni avto milice. Nekaj minut prisrčnega razgovo- ra in šli so vsi po svojih opravkih.' V črpalki je ostal samo dežurni črpalkar Maks Polič- nlk. Tedaj se je neznanec približal črpalki, vsto- pil in po kratkih besedah izvlekel revolver z zahtevo: »Denar ali življenje!« Nadaljnji dogodki so znani. Posledice te noči so bile strašne: ranjeni Maks Poličnik, ubiti Filip Vuk in ranjeni Jože Dvojmoč. UNZ Celje pa je stala pred težko in odgovorno nalogo. IZLOČANJE OSUMUENCEV Po opisu, ki ga je imela UNZ, so začeli vztrajno iskati. Podobnih je bilo mnogo, vendar je bila večidel nedolžnost očitna. Kljub vsemu, krog osumljencev se je zoževal. Raziskovalcem je dalo od vsega začetka dosti misli nekaj dejstev: razmeroma spret- no ravnanje z orožjem, poskus, da bi se na- padalec znebil v.seh prič dogodka, navidez nespreten beg, ki pa je vendarle dobro zakril sledove. Četudi Je dejanje kazalo na zmede- nega in nepremišljenega začetnika, je bilo v njem vseeno dosti premišljenosti. PRESENETUIVA DEJSTVA Že zaradi sistema — posebej pa še zaradi nakazane taktičnosti — so se uslužbenci UNZ s posebno skrbjo lotili preiskave municije. Rezultat je bil presenetljiv: strelivo je bilo iz službenega kontingenta! Ostali sta samo dve možnosti: državljan, ki je kakorkoli pri- šel do službenega streliva, ali da je dejanje izvršila službena oseba. TEŽAK UDAREC Medtem se je krog osumljencev že tako zo- žil, da je preostalo samo še iskanje med služ- benimi osebami. Dejstva o nadaljnji preiska- vi so ostala v strogo ozkem krogu, kajti možnost je porajala hude slutnje, grozo in dvome. Toda prav vse to je terjalo, da so ra ziskovalci posvetili zadevi še več napora in prizadevanj, kakor kdajkoli doslej. Morali so odkriti storilca in tako dokazati, da je službi sveto in prvo načelo: varnost in zašči- ta državljanov! ZAKAJ PRAV KAPUN? Tistega dne je bil prost, zadnje dni je ka- zal precej znakov raztresenosti, četudi se je nadvse prizadeval, da bi opravljal svoje delo prav tako natanko in vestno kakor poprej. Stanoval je nad postajo milice in — opis se je neverjetno ujemal. PoskusiU so in mu ne- opazno zamenjali orožje. Balistični izvid je dokazal enakost strelnega orožja! Zatem so pregledali še njegov civilni plašč: v njem so odkrili drobce stekla, ki je pri spektralni analizi pokazalo, da je iz enake zmesi kakor zdrobljeno okno na avtomobilu. Zmota je bi- la izključena. ARETACIJA IN VPRAŠANJA Bil je na terenu in opravljal naloge. Niče- sar ni slutil in bil je prepričan, da bo vse počasi minilo in utonilo v pozabo. A ko se je v torek nekaj po eni url vrnil v dežurno pisarno, so ga pričakali dotedanji kolegi in mu molče nataknili lisice. Kapun je sprva tajil, a kasneje je vendarle pod težo dokazov klonil in priznal dejanje. Zakaj je 29-letni mož storil vse to? Mate- rialne potrebe ga niso mogle voditi, saj ima prihranjenega precej denarja. Njegove ne- srečne razmere zaradi nezakonskega otroka? Morda kaj drugega? Na ta vprašanja bo ver- jetno moč odgovoriti šele potem, ko bo ob- ravnava. (Konec na 6. strani) 5 W SPORED Nedelja — 14. november 9.40 Zapojte z nami — oddaja narodne glas- be (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beo- grad); 10.45 Združenje radovednežev — pono- vitev (Zagreb); 11.30 Cirkuški deček — serij- ski film (Ljubljana); 12.00 Kulturna tribuna (Zagreb)! . . . Športno popoldne; 18.00 Po- novitev oddaje (Zagreb); 18.10 Največja pred- stava na svetu — serijski film (Ljubljana); 19.00 Karto več? — zabavno glasbena oddaja (LJubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana): 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 TV krimi- nalka (Beograd); 21.45 Poročila (Ljubljana). Ponedeljek — 15. november 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šoli: odboj in lom svetlobe (Ljubljana); 17.40 Te- čaj angleškega jezika (Beograd); 18.10 Risan- ke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Zanimivosti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 John Mortimer: Reci, da sem lažnivec — TV drama (Beograd); 21.30 Biseri glasbene literature: G. Tartini — Koncert za čelo (Ljubljana); 21.45 TV obzornik — poseb- na izdaja (Ljubljana). Sreda — 17. november 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Tik-tak: Leteči dedek (Ljub- ljana); 17.55 TV studio — pionirski (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi (Beograd); 19.15 Filmski pregled (Ljubljana); 19.40 TV pro- spekt (Zagreb); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzor- nik (Ljubljana); 20.30 Zabavno glasbena od- daja (Zagreb); 21.30 Pogovori o slovenščini (Ljubljana); 22.00 Zadnja poročila (Ljublja- na). Četrtek — 18. november 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); 16.10 TV v šoli: od- boj in lom svetlobe (Ljubljana); 17.40 Tisoč- krat zakaj? — oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Po Ju- goslaviji (Beograd); 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana (Ljubljana); 19.40 Kaleidoskop (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); ,20.20 TV obzornik (Ljubljana); 20.30 Baletni klas (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 21.40 Iz arhiva jugoslovanske ki- noteke (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljaria). Petek — 19. november 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.30 TV v šoli (Zagreb); 18.00 Mendov spored (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 TV tribuna (Ljubljana); 19.15 S kamero po svetu (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Otok Largo — celovečerni film (Beo- grad); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). KONFERENCE OBČINSKIH ORGANIZACIJ ZVEZE MLADINE O MŠIH SKIPMH PROBLEMA Sezono letnih obračunov dela je letos začela organizacija Zveze mladine. V nekaterih občinah so že. v drugih bodo pa v glavnem v ne- deljo pripravili občinske konferen- ce, na katerih bodo — tako vsaj zatrjujejo — govorili o problemih mladih ljudi, pa tudi naj aktualne j- .ših vprašanjih današnjega časa. Tu- di v Celju se bo mladina zbrala v nedeljo. Zanimalo nas je, kaj pri- čakujejo od konference, pa smo o tem povprašali dva delegata. Polde Turk iz Tkanine Galateri- je je dejal takole: »Na konferenci bomo zajeli širok krog problemov. Govorili bomo o štipendijski politiki, o ukinitvi po- pustov pri vožnjah na železnici, pa o problemih drugostoponjskega šol- stva, o samoupravljanju itd. Mislim, da se bo letošnja konferenca od vseh dosedanjih razlikovala po tem, da bomo mladi govorili o problemih vse naše komunalne sktipnosti, ne pa samo o tistem delu, ki mladino najbolj tišči.« V tovarni emajlirane posode smo o konferenci in najaktualnejših na- logali Zveze mladine povprašali To- neta Bornškii. »CospcKlar.ska reforma in vsa vprašanja z njo v zvezi so nedvom- no tisto področje, ki bi o njem mla- dina na konferenci morala največ govoriti. O tem bom na konferenci razpravljal tudi jaz. Mislim, da so problemi tovarne emajlirane poso- de tolikšni — zaradi redukcije električne enerigije na primer sto- li več obratov — da je prav, da smo se odločili za to razpravo. Me- nim, da bi ,se našii konferenca morilla odlikovati i)redvseni po kon- kretnosti.« Toliko torej o celjski konferenci, ki bo trajala dva dni. Upajmo, da širok splet problemov, ki jih mladi- na želi obravnavati, ne bo na škodo učinkovitosti in temeljitosti pri razpravi. UBIJALEC PRIJET In zakaj je streljal? Sam pravi, da se mu je zmešalo in da .se sploh ,ni zavedal, kaj počne. Morda? Morda pa je hotel tudi načrt- no odstranili vse priče. VSE PRIZNANJE UNZ Pred nedavnim so razvozlali podoben pri- mer v ZDA, vendar so storilca iskali dve leti in pol! Našim uslužbencem UNZ je uspelo, da so storilca odkrili v dobrem tednu, a že dva dni po uboju so vedeli, kje morajo iska- ti. Njihov trud in napor je bil poplačan, četudi so jih dejstva močno prizadela. Ven- dar ZAUPANJE OSTANE! Danés so državljani še bolj kot prej pre- pričani v uspešnost UNZ, ki ni niti en sam trenutek pomišljala. Odločno je ukrepala in če- tudi sama prizadeta, je pokazala, da ji je prvo pred očmi pravica in zaščita državljana, četudi so bili uslužbenci UNZ prvi hip pri- zadeti in potrti, lahko znova ponosno dvigne- jo glave, s svojim uspehom in ukrepma so si še v večji meri pridobili zaupanje vseh dr- žavljanov. Herbert Savodnik RAZBOJNIK GUZAJ - 89 — Ženska je postala takoj čisto krotka in pohlevna: »Seveda, seveda, gospod! Saj sem samo tako rekla. Nič mi naj kaj ne zamerijo, gospod!« Zdaj se je oglasil še Nejček izza peči: »Saj si jih boš pošteno zaslužila, če ti jih mož naloži nekaj gorkih čez pleča! Naj te le pregarba, ti ne bo nič škodilo!« Gostilna še je krohotala, gospod se je pa obrnil k Nejčku: »Fi tudi imate mačka!?« Nejček ne bodi len je pograbil koš in kurnik, ki ga je bil zjutraj pustil županu v varstvo, in se prerinil z njim do go- spoda. »O ja, gospod! Tisto pa, tisto! Pa še kakšne! Kar pogledajo naj, sami naj pogledajo! Lepi živalci sta, saj se bom kar težko ločil od njih. Pa sem rekel, naj pa bo v božjem imenu, če go- spod pravijo, da bi jih radi imeli. Saj jih boste kupili, gospod?*< Gospod ga je zavrnil čisto na kratko: »Posneje! Posneje!«, je rekel, potem pa je poklical župana: »Gospod župan, fečerja bi prosil, sa mene in sa moj hlapec! Kaj je tanes toprega sa fečerja?« i Župan si je mei roke in zatrdil, da se bo že kaj dobilO' rjiätl županja bo piško ocvrla, saj bo ročno. Pa merico vinčka iborn prinesel, saj ste se gotovo kaj užejali po poti! Takoj bo! In je odšel najprej v kuhinjo, potem pa še v klet. Zdaj je gospod izvlekel iz žepa nekake papirje in jih raz- položil predse. »Takrat pomo pa naretili malo sapisnik«, je rekel, šenske bodo naprej. Kar lepo j)o frsti, prosim lepo! Kako se fi pišete?« Debeluški se je le bilo nekako posrečilo, da je bila prva: »Mica Vovk, prosim, gospod. Iz Pödsrede, hišna števil- ka 19.« Gospod še dvignil ni oči s pisarija: »Koliko mačka?«, samo to je dejal. »Sedem, gospod, če ne zamerijo. Sem še za sosedo prinesla, ko je ravno z otrokom v postelji, pa me je tako lepo prosila —« »Topro, topro!«, jo je potolažil gospod in pisal kar naprej. Ta čas je bil pa župan nazaj in prinesel vinčka in ocvrto piško. »Ali naj vam luč sem prinesem? Se že bolj slabo vidi, kaj ne, gospod! Je že tako! Jesen je!« In je hotel sneti petrolejko, ki je visela na sredi stropa, ter jo prestaviti na gospodovo mizo. »Hvala lepa, se praf dobro fidi! Ni trepa! Hvala lepa!« »No, če ne marate, pa ne bom. Kaj pa želite zraven? Malo solatice? Bom takoj prinesel! Pa dober tek sem vam pozabil voščiti!« V gostilni je bilo tiho kakor pri povzdigovanju v cerkvi, samo ena od žensk je poglasno vzdihnila, pa se je slišalo prav razločno: »No, saj sem vedela! Tema je že! Uboga reva jaz, kdaj bom doma!« Ko je bilo piske konec, se je gospod zahvalil: — 90 — »Nisem mislil, da mi poste tako lepo postregli! Praf dobro je pilo.« Župan je pohvalo z zadovoljstvom sprejel k znanju: »No, saj smo v trgu! Kaj bi si pa ljudje mislili, ko bi morali lačni od nas! Nismo ne mi kar tako! Samo da ste za- dovoljni, gospod La-Lačengar!« Zdaj -se je gospod nagnil k svojemu vozniku: »Poklej konj!« Župan je bil pozoren in ga je slišal. »Nič naj ne skrbijo, gospod Lačengar! Sem mu že jaz po- ložil! Lepo živalco imajo, gotovo ni bila prav poceni! — Ti boš pa še eno merico, mar ne?«, se je obrnil h kmetici, ki je sede- la pred praznim poličkom. »Kar prinesel ga bom!« Gospod si je z velikim robcem brisal usta. Nejček se je nekako ' spet prerinil do njega in ga po- cukal za rokav: »Gospod, naj no pogledajo!!« Pa je odkril koš, z obema rokama pre- ' vidno dvignil iz njega lončen pisker, v njem je druga čez drugo gomaze- lo in čivkalo mladih mačk; koliko se ni dalo prešteti, ko, niso hotele biti niti trenutek pri miru. Sirote uboge brez matere, kako bi ne čiv- kale! »Jelite gospod, da take tudi kupite? Saj bi jih dal pa bolj vred- no, kar sami povejte, koliko bi dali zanje, saj ne bi na število, kar po- čez bi se naredila!« Gospod in vsi kolikor jih je bilo tu, so se začeli na ves glas smejati, Nejčka pa to ni veliko motilo, kar nadaljeval je: »Vidijo, gospod, kakšne sirote so! Naj gredo za materjo! Tako ljubeznive so, človek bi jih kar poljubil! Res da. In kako pametno vas gledajo! Kar sami naj mi povedo, koliko bi dali zanje. Pisker bi jim dal za povrh! Saj me vidijo, da sem siro- mak. Pa se za pijačo sem dolžan gospodu županu -;-« Gospod je pogledal Nejčka, segel v žep, vzel iz njega srebn tolar in ga dal Nejčku. Gostilna je ostrmela, se nagnila na- prej, okamenela... Nejček se je zahvalil, pa ga gospod ni veliko poslušal, samo svojemu vozniku je rekel: »Poglej, če še pride fos!« Potem se je pa obrnil spet k ženskam: »Staj pa sapisnik naprej! Kako se fi pišete?« »Franca Frajtar, gospod — Prosim, gospod, če bi me vzeli napr^ej, imam otroka pri prsih, pa bo sirota lačen, ko me tako dolgo ni domov!« .nevtu Gospod je bil zdaj, ko se je najedel, veliko bolj prijazen:. Pranger v Podsredi '■■i 91 — »Sefeia! Scfeta! Ш éoste naprej! Koliko mačke? Tri mač- ke, tri goldinar!« Neža Frajtar ni vedela, ali bi bila že vesela ali še ne, pa je rekla samo: »Jezes Marija, ko bi le že imela brž denar v rokah! Kaj bo rekel moj, ko me tako dolgo ni! — Eh, hihi, ga bom že pre- motila!« »Jaz sem pa Franca Podergajs, tudi iz Podsrede! Gospod, veste, mačke sem pa v lopi pustila, ko je bil kurnik tako ne- maren, pa ga res nisem imela časa poribati.« Go.spod ni bil še malo hud ne zato. Samo je pripomnil, da nič ne te, če je kurnik usran, samo ta so mačke strafe. »O jojnlene, zategadelj naj bodo pa kar brez skrbi, gospod! Zdrave pa še kako! Saj so me čisto opra.skale in okrempale, ko sem jih devala v kurnik, kar pogledajo naj, gospod! Gospod je pisal in sam sebi narekoval: »Tri mačke, pet goldinar!« »Ne, ne, gospod, ste se micnda zmotili! Kar tri rajnski bi menila dobiti!« Pa se gospod ni bil zmotil, samo dober je bil: »Trugo je sa polečina!« Kmetica se je obrnila po gostilni in rekla: »To so pa res dober gospod!« Zdaj pa se je gospod naenkrat nečesa domislil in vpra- šal voznika: »Ali j]^ fPS še tukaj? Moram pokledati, kje osta- • ne tako dolko! v In je počasi stppil ven, voznik za njim, oba skozi lopo na dvorišče. V gostilni, se je med ženskami takoj vnel živahen in dokaj vnet razgovor, katera bo zdaj prišla na vrsto, kateri se res najbolj mudi. Eh, da bi le že bile vsaj na zapisniku, potem bi se íc malo laže čakalo!« Razgovor še ni bil niti na višku, nikar končan, ko so je sko- zi odprto okno naenkrat začul oster pok biča in hijo! Hijo! Hijoooo! In ropot in drdranje dirjajočega koleslja! Na kolesìju pa je sedel gospod Lačengar in se jim na ves glas krohotal!! Prvi je ugotovil novi položaj župan. »Jezesna«, je rekel, »zdaj se je pa odpeljal!« Klical je za njim, kolikor je najbolj mogel na glas: »Gospod! Gospod La-Lačengar!« Pa je bil voz že prilično daleč. Kaj naj to pomeni? Morda je pa le šel samo velikemu vozu s kurniki za mačke nasproti? Vraga, zakaj .sc je pa potom tako grohotal?! Na mizi lo ležali vsi gospodovi papirji, vrhnje- ga je vzel v roke, začel brati, .se skoraj sesedel na stol! »Jezes Marija! Guzaj je bil tu! Šentjurski razbojnik! Kri- žana nebesa!« Pa je prebral iz pisanja: »Vse srborite podsreške ženske, ki ste me oni teden prebunkale, prav prijazno pozdrav- ljam in se vam zahvalim za obilno udeležbo. Ce bom le katero dobil kdaj v roke, jo bom pa podkoval, da se me bo zapom- nila! Zdaj smo bot! Guzaj iz Šentjurja!« V gostilni, — pred- stavljajte si sami, popisati se ne da, sploh ne. Ženske kričale, vreščale, jokale od jeze, vihtele pesti po zraku, bentile, cvilile, mačke mijavkale in se drle na vse registre, — sodni dan! — 92 — Spet se je župan prvi znašel, srdito se je dva, trikrat z desnim kazalcem potolkel po čelu in pljunil od jeze: »Ti prekleti falot! Naj ga strela pokne! O ti mrcina hudi- čeva! Pa da ga nisem spoznal! Pa še sam sem njegovemu konju položil! Seveda je bil on! Samo brado si je privezal in govo- rico je malo spremenil in popačil: Jaz osel, jaz koštrun, jaz bik, bedak bedasti, — nič več ne bom župan! — Ti si pa rekel, da ga poznaš!,« se je nasr^il nad biriča. Birič pa tudi ni bil, pri volji, da bi bil kriv. »Kaq se boste zdaj nad menoj ujedali! Mar vam nisem rekel, da to ne more biti? Saj ste sami rekli, naj preklicem, pa sem! Jaz nič ne morem zato! V časopisih je bilo večkrat to ime —« Zupan je končno le priznal: »No, no, saj ne rečem, da si vsega ti kriv! Saj ga še žan- darja nista poznala, ko smo oni večer skupaj piM! O ti prekli- cani lisjak ti, o ti vrag peklenski, kako nas je potegnil! Zdaj ste pa dobile ženske enkrat drobiž iz štrtaka! Si vas je privo- ščil kaj? Pa še na debelo, hahahaha! O ti preklicani mačkon!« Ženske pa hude! »Mar tebe ni? Tebe še bolj, ti si župan, me smo pa butaste babnice! Šo s piško si mu postregel, hehehehe!« Ni se še polegel ta hrup, ko je pri vratih nekaj zaropotalo Župan je pogledal, kaj je spet to? Bile so tri ženske, ki so potiskale veliko gajbo polno mačk. »Kaj so že tukaj tisti gospod, ki mačke skupljujejo? Kje pa so? ÍJh, kako smo vlekle, čisto mokra sem!« Ona suha, ki jo je doma čakal strogi mož, se je besno zakadila vanjo: »Kakšen gospod lei Ravbar Guzaj, pa ne gospod! Tisti, ki smo ga oni dan pri prangerju nabunkalc! Tisti graščinski oskrbnik lažnjivi! Ti preklemanski goljuf vražji! Zdaj nam je vrnil, ncmarjek grdi. Oh, ko bi ga zdajle dobila v roke! O, za- kaj nisem raje ostala doma! O ti hudoba peklenska! Vse lase bi "mu popipala, vragccu!« , Nejček je bil ves čas čisto tiho in kar ni mogel verjeti, da bi bilo res. čisto počasi, bolj sarp.zase kakor za druge, je rekel: _ _ . ' . »To že ne more biti.. .In če bi,tudi res bil Guzaj, dober gospod je pa le, naj reče kdo, kar hoče ... Meni je dal goldi- nar —« Ženske pa v||nj, zavreščale, da so se šipe na oknih tresle: »O ti kuga nemarna, ti hudimaršek! Zdaj ga pa še hvali! Ná, Ná! so padle po njem, če bi se ne bil župan postavil zanj, bi se mu ne bilo dobro godilo! 16. poglavje CRNISVATJE Kdor čaka, dočaka. Obljuba dela dolg. Guzaj vabi svate. Če gre kdo v toplice, še nikakor ni s tem rečeno, da se bo zdrav vrnil. Kakor sam razum še ni modrost, tako je sama 6 VABIMO VAS NA IZLETE! KOLEKTIVI! DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE- LEŽENCI LAHKO GLEDALI TUDI VRB- i SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POLJE. DE- j ŽELNI MUZEJ V CELOVCU IN NEKATE- i RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA- MO PREDPRIJAVE- j POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Posebna ugodnost za zaključek sezone! 1. DVODNEVNI AVOTOBUSNI IZLET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ- no potni list 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni list 5.200 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEŠTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ! Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 din. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena a ranžmana po osebi 25.600 din. 7. 3-dnevna strokovna ekskurzija gradbeni- kov v VERONO in PADOVO. Prijave do 15. 11. 1965. 8. 5-dnevno avtobusno potovanje v MÜN- CHEN. Prijave do 19. novembra 1965. 9. DOČAKAJTE NOVO LETO v BUDIMPE- ŠTI! 4-dnevno potovanje združeno s SILVE- STROVANJEM! 10. PROSVETA! ZA DIJASTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! 1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA, GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.200. — VKLUCNO SKU- PINSKI POTNI LIST Z AVSTRIJSKO VIZO! PREVOZI BODO IZVRŠENI S 45 SEDEŽ- NIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. 11. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su posezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih typa »Mercedes«. KOMPAS CEUE sprejema že od danes vnaprej do vključno 10. 1. 1966 prijevae za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKLM POTOVANJEM ALI IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. • PRODAM »Ногех« 350 prodam poceni. Naslov v upravi lista. Ročno stiskalnico za stiskanje plastičnih mas prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Do 30 gramov«. Pomivalno mizo z električnim štedilnikom proda: Holobar, Celje, Vrunčeva ul. 28. Manjše posestvo vseh kultur, pripravno za gostilno ali vikend, mlado kozo, 250 kg be- tonskega železa, 500 1 vina, prašiča (100 kg) prodam. Vinograd »Premšak« Celje, Stari grad. Emajliran levi dobro ohranjem štedilnik pro- dam. Kenig, Celje, Teslova 12 (Sp. Hudi- nja). Prikolico za moped prodam. Celje, Cesta v Laško 12. Posestvo (10 ha) vseh kultur, na lepi sončni legi prodam takoj. Jože Rezec, Reka 20, Laško. Par novih vrat' in okno proda: Kovačič, Kav- če 5, Velenje. Po sklepu seje Delavskega sveta bo proda- no na javni dražbi dne 15. 11. 1965 v gostilni Pristava nekaj rabljenega gostinskega inven- tarja. V kolikor ne bo interesentov s strani družbenega sektorja, bomo prodali zasebni- kom. Vse informacije dobijo kupci na upravi gostinskega podjetja Šmarje pri Jelšah. • KUPIM Dobro ohranjem štiriokenski kozolec kupim. Tajnšek Marija, Podvin 20, Polzela. Hišo ali manj.še posestvo kupim v okolici Celja ali Žalca. Plačam s tujo valuto. Kri- stina Šalamon, Drešinja vas 1, Petrovce. Dobro ohranjeno žensko kolo kupim. Naslov v upravi hsta. Rabljeno, dobro ohranjeno otroško posteljico z vložkom kupim. Natalija Grobelšek, Oro- va vas 7, Polzela. • STANOVANJE V bližini Celja oddam sobo. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo v centru Celja, ali v naj- bližji okolici iščem nujno. Naslov v upravi lista. Solidnega moškega sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. ¡ Oddam sobo. Naslov v upravi lista. Sobo oddam ženski za manjšo pomoč v go- spodinjstvu. Vprašati: Kersnikova 26. Mlada zakonca brez otrok iščeta prazno ah opremljeno sobo v Celju ali okolici. Ponud- be na upravo lista pod šifro »DO POMLA- DI«. Mlad fant tehnik, išče opremljeno sobo v Celju. Za uslugo instruira angleščino in ma- tematiko. Nasiov v upravi lista. Iščem v Celju ali bližnji okolici prazno sobo in kuhinjo, lahko je tudi večja prazna soba. Naslov v upravi lista. • ZAPOSLITEV Mlado dekle, ki bi imela veselje do 2 majh- nih otrok in znanjem kuhe sprejmem. Na- slov v upravi lista. Žensko ljubiteljico otrok sprejmem k 3 let- nemu fantku. Poček, Celje, Ljubljanska ce- sta — nova hiša (nasproti mlekarne). Tričlanska družina (otrok star 4 leta) sprejme gospodinjsko pomočnico. Lahko začetnica. Naslov v upravi lista. Svet šole na gimnaziji v Celju razpisuje delovno mesto PROFESORJA PSIHOLOGIJE Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. • RAZNO KAM OB SOBOTAH ZVEČER? Vabi Vas plesni ansambel »Mirka Škrabarja« — Gostišče »Hmeljar« 2alec. Garažo za fička oddam. Celje, Dečkova c. 20. # kino Kino »Svoboda« šemneter , Dne 13 in 14. novembra 1965 »RAD«, ame- riški barvni CSP Dne 16. novembra 1965 »Od tu do večnosti«, ameriški film Dne 18. novembra 1965 »Vojna Gimibov«, francoski film Kino »Partizan« Sevnica Dne 13. in 14. novembra 1965 »Plamen na ulicah«, angleški film Dne 17.. novembra 1965 »Moja nečakinja te- ga ne dela«, nemški film Kino Kozje Dne 13. in 14. novembra 1965 »Slepi muzi- kant«, ruski barvni film Kino KZ Kostanjevica na Krki Dne 14. novembra 1965 »Človek z zlatim samokresom«, ameriški CS film Kino sekcija DPD »Svoboda« Brestanica Dne 13. in 14. novembra 1965 »Marš na Dri- ni«, jugoslovanski VV Dne 17. novembra 1965 »Fra Djavolo«, ame- riški film Kino »Svoboda« Store Dne 13. in 14. novernbra 1965 »Nenapovedan sestanek«, angleški film Kino sekcija DP »Jelka« Nazarje Dne 13. in 14. novembra 1965 »Zvezde po- noči«, italijanski barvni Dne 17. novembra 1965 »Flamanke«, nemški film Kino Rogaška Slatina Dne 12. novembra 1965 »Kapetan ogepj«, italijanski film Dne 13. novembra 1965 »Rdeči krog«, nem- ški film Dne 14. novembra 1965 »Zaljubljeni detek- tivi«, nemški film Dne 15.č novembra 1965 »Bobovo dekle« italijanski film Dne 16. novembra 1965 »Na divji zapad««, ameriški film Dne 17. novembra 1965 »Alamo« I. del, ame- riški barvni film Dne- 18. novembra 1965 »Alamo II. del, ameriški barvni film Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 12. novembra ob 15.30: Conrad Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIR- KUS. Vesela igra za otroke. Premiera. Izven abonmaja. Vabljeni tudi starši. Vstopnice so v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30, na dan predstave pa dve uri pred pri- četkom. Sobota, 13. november ob 9.30: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Zaključena za I. osnovno šolo Celje. Sobota, 13. novembra ob 16. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komedija. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Nedelja, 14. november ob 10. uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ponedeljek, 15. novembra ob 20. uri: Slavko Grum: BELI AZIL. Izvaja Marjan Dolinar. Organizator Delavska univerza Celje. Sreda, 17. novembra ob 15.30: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. II. šolski abonma in izven. Četrtek, 18. novembra ob 19. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. III. šolekl večerni abonma in izven. Petek, 19. novembra ob 15.30: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. I. šolski abonma in izven. Sobota, 20. novembra ob 19.30: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. Izven abon- maja. Nedelja, 21. novembra ob 10. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. III. nedeljski dopoldanski abonma in izven. ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je ne- nadoma zadela s smrtjo našega skrbnega moža in očeta ANDREJA KUMERJA železničarja se hvaležno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spre- mili na njegovi zadnji poti, daro- vali prekrasne vence in sočustvo- vali z nami. Še posebej se zahva- ljujemo Pevskemu oktejtu za žalostinke in govorniku, ki se je ob odprtem grobu poslovil v imenu kolektiva. Prav lepa hvala č. duhovniku za poslovilne besede ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam iz- razili sožalje. Žalujoči: žena Marica, hči Darinka, sin AndreJj, hči Jelka, vnuk Joško ..^. ЈД í^talo i^rodstvo. ^ Komsija za kadrovska vprašanja' Specializiranega montažnega podjetja CEVOMONTAŽA ŽALEC razpisuje prosti,^elovnj mest^ za^ и»^- 1. POMOČNIKA VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. GRADBENEGA REFERENTA . Pogoji: Pod tč. 1: višja ali srednja izobrazba gradbene sn?eri s 5 oz. 8-letno prakso in s pooblastilbm. ' • . ; ;.. Pod tč. 2: srednja izobrazba gradbene smeri s 5-letno prakso in pooblastilom. '"f ' ' ", ' ' Nastop dela pod 1. mogoč takoj,"pot!'2. l.'iÀafèa 1966i' Pismene ponudbe sprejema splo.šni sektor podjetja do 25. 11. 1965. Stanovanji nista zagotoviје1уд_,,„.„^_______™.,^™.__...«....^^.«^ Trgovsko podjetje Vino Šmartno ob Paki, razpisujt; prostp Oelovn-p mesto računovodje Pogoji: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri z 2-letho prakso, ali popolna srednja šola s 5-letno prakso v finančni stroki. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe 1. 1. 1966 ali po dogovoru. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. trgovsko po dj etj e šmarje pri jelšah Znižali smo cene živilskemu blagu: moki vseh vrst, sladkorju, olju, rižu, soli, masti, mesnim konzervam, testeninam vseh vrst, kavi, mlečnim izdelkom in južnemu sadju. Zato se za vse vrste nakupov zglasite v naših poslovalnicah in zadovoljili Vas bomoj^ Turistične objave POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH V turističnih objektih na našem področju je dovolj prostora razen v Zdraviliškem do- mU v Rogaški Slatini. RAZVEDRILO Vsako soboto in nedeljo ples na Gori Olj- ki, vsak torek in soboto v hotelu TRIGLAV na Dobrni, kjer so tudi vsako soboto domače koline, vsako sredo, soboto in nedeljo ples v restavraciji POŠTA v Rogaški Slatini, vsa- ko soboto v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRA- CIJI Celje. V hotelu PAKA v Velenju vsak dan glasba. Igra kvintet PIPI, narodno, kon- certno in plesno glasbo. OSTALA OBVESTILA Obveščamo vse voznike motornih vozil, da so ceste na našem turističnem območju pre- vozne, tudi cesta Rimske Toplice—Zidani most. Na OSTROŽNEM pri CELJU odprto novo lepo urejeno gostišče »PRI LJUBICI«. Obišči- te ga — prijetno se boste počutili. SILVESTROVANJA Naprošamo vsa gostinska podjetja in ostale organizacije SILVESTROVANJ, da nam spo- ročijo podatke o teh prireditvah, da jih bo- mo lahko posredovali Interesentom. VABILO za udeležbo na razrednih sestankih zastop- nikov podjetij in staršev ob polobdobni re dovalni konferenci jesenske izmene na Soli za prodajalec. Razredni sestanki bodo v to- rek, dne 16. novembra 1965 v času od 12. do 14. ure v učilnicah št. 16, 17, 18 in 19. šolski center za blagjvni promet Celje »IMOS« Poslovno združenje za industrijsko gradnjo LJUBLJANA, Trg VIL kongresa ZKJ, ši. 1 vam v trcli mesecih zagolovi družinsko hišico v lahko montažni izvedbi. Hiše so prijetne, tople in domače. Ce si temelj ali klet napravite sami vam j)ostavimo hišo za manjšo ceno, kot vas stano samo material za klasično izvedbo. Z vašim sodelovanjem lahko dobite stanovanje že za majhen denar. Zaradi reforme smo hiše podražili samo do 10%. O kvaliteti in prijetnem počutju^se lahko prepričate v že zgra- jenih hišah. Podjetja — z majhnim denarjem boste z zadovoljstvom rešili veliko stanovanjskih problemov. Za vse informacije se obrihite nà naš naslov. IZLETNIK CELJE Putnik i.... ,. "■•olitiko. Prcd!v>g, oziroma sklep: dvorano zapreti. No. in prejšnji petek je bila zatjeva na seji občinske skupščine. V razpravi so odborniki predlagali liekatere delne rešitve, kot: odstra- nili ]Le zakaj tako obsežno j)isanje () enem samem kinematografu i*« Odgovor je lahko samo eden: Kaj če bi nekdo — denimo v šali — med predstavo zavpil, da gori in bi v paniki zgubilo življenje nekaj sto ljudi? Zato je — ne glede na potrebnost tovrstne zabave in raz- vedrila — šmarski upravni organ za notranje zadeve dolžan uresničiti odločbo in prepovedati kinopredstave. KA ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 13. do 20. 11. 1965 MARJAN TISELJ veterinar Celje, Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) Telefon: 28-71 7 Slovenka ? 19. SLOVENKA: MUena VIŠINA: 169 cm TEŽA: 56 kg LASJE: Crni / CCI: Modre NAJLJUBŠE: _ ROMAN (POVEST): Rebecca — CVET: Vrtnica — NARODNA PESEM: Ko boš spet^ potvkftl ' _ JED: Sadje _ OPRAVILO: Kuhanje PREGOVOR: Kdor upa, ta živi! 20. SLOVENKA: Anica VIŠINA: 175 cm TEŽA: 78 kg LASJE: Plavi OCI: Sive NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Samorastniki — CVET: Nagelj tiho — NARODNA PESEM: Veseli pastir — JED: Krompir — OPRAVILO: Branje — PREGOVOR: Boljša je domača gru- da, kot na tujem zlata ruda! KUPON »SLOVENKA« ŠT. 17 TOčKE (od O do 100) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal KUPON »SLOVENKA« Št. 18 TOCKE (od O do 100) ............................... Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. DRUGO ŽREBANJE Med dopisnicami, ki so nanje ocenje vaici nalepili izrezane in izpolnjene ku- pone (od št. 9 do 16), smo pri drugem žrebanju v uredništvu izžrebali za eno- letno brezplačno naročnico tovarišico Jo žico PODBREŽNIK iz Solčave 33. Naš list bo prejemala brezplačno od letošnji 45. številke do te tekoče številke prihod- nje leto. Vse tokratne ocenjevalce borno upoštevali tudi pri zaključnem žrebanju. Prihodnje žrebanje bo po objavljeni 24. Slovenki. Takrat boste morali poslati pravilno izpolnjene (točkovane) kupone od št. 17 do 24, izrezane in nalepljene na dopisnico. POGOJI ZA »SLOVENKE« 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke (ne glede na starost!), ki pošljejo ustrezno sliko (slika ne sme biti starej- ša kot tri leta; prednost imajo slike ceie postave!) poleg tega pa še potrebne po- datke, za uredništvo in komisijo pa še točen naslov. Ce nimate ustrezne slike, nam sporočite, da vas bomo slikali na naše stroške. Prosimo tudi tiste Sloven- ke, ki so poslale le polovično sliko (ali ne preveč jasno), da nam sporočijo, kje in kdaj jih lahko poiščemo, da jih še enkrat slikamo! 2. Ob zaključku natečaja bomo priredili skupaj s trgovskim podjetjem Moda in Radio Celje veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bomo izbrali najbolj ustrezno kan- didatko, ki naj bi prikazala tip Sloven- ke 1966. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo najbolje ocenjevane Slovenice nastopile tudi kot manekenke! 3. Na področnih prireditvah bodo na- grajene prve tri Slovenke, ki si tako pri- dobivajo pravico za sodelovanje na za- ključni prireditvi v Celju, kjer bodo naj- bolje ocenjene deležne nagrad po načelu: najbolje ocenjeni Slovenki — najlepša nagrada. Ostale nagrade bomo razdelili med stalne ocenjevalce Slovenk! SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »Moda« !z Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje, ker pripravlja posebna presenečenja! KOiVlPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki v teh dneh že zbira prve prijave za veliko drsalno revijo na ledu v Celovcu, kamor je vsako leto popeljalo večje šte- vilo obiskovalcev in jih verjetno tudi le- tos ne bo manjkalo, ker ima revija spet nov program, razen tega pa vam nudi Kompas še vrsto drugih izletniških in po- tovalnih uslug, a za udeleženke natečaja (torej za Slovenke)! je pripravil štiri nagrade: 1) šestdnevno potovanje po Ita- liji, 2) petdnevno potovanje po Avstriji In Češki, 3) tridnevno potovanje po Av- striji in češki in 4) dvodnevno potovanje v Budimpešto! PODJETJA: ki bi želela sodelovati v tej propagand- no-reklamni akciji se naj povežejo z uredništvom oziroma s predstavniki tr- govskega podjetja »Moda« v Celju. V pri- hodnjih dneh bomo zaključili zadnje po- godbe. IZLETNIK CELJE TISKOVNA KONFERENCA DRSALNE REVIJE Z DUNAJA V CELJU Pretekli teden je v hotelu Evropa pripra- vila uprava drsalne revije z Dunaja tiskovno konferenco, na kateri je seznanila predstav- nike celjskega družbenega, političnega in tu- rističnega življenja z dosedanjimi uspehi go- stovanj drsalne revije v Celovcu, ko je obisk iz Jugoslavije od leta 1962 ( 800 obiskovalcev) narasel do letos (26.000 obiskovalcev) ne sa- mo zaradi vedno bolj kvalitetnega programa, temveč tudi po zaslugi našega tiska, radia in televizije, katerim se je uprava za sodelova- nje posebej zahvalila, posebej pa so pohvali- li dejavnost Izletnika in Kompasa (ki je po- magal pripraviti konferenco). Ob zaključku so še zavrteli film z revije in se zatem v spro- ščenem razgovoru pogovorili o nekaterih vprašanjih prihodnjega programa. MAVRICA Dunajska drsalna revija v C elovcu Izletnik Celje je s svojo organi- zacijo obiskov na znamenito prire- ditev dunajske drsalne revije, ki r'>stiije vsako leto v Celovcu, zado- voljil že veliko svojih strank in za- to pričakuje, da bo tudi letos šte- vilo prijavljencev veliko, ne samo zaradi novega sporeda revije, tem^^ več tudi zaradi nagrade, ki jo je nik namenil enemu izmed le- tošnjih prijavljencev: brezplačen obisk revije v Celovcu! Letošnji spored revije, ki bo v '^elovcu od 3. do 20. februarja 1966, je sestavljen iz dveh delov, v kate- rih sq spletajo vedre in ^zabavne dhice v celoto pod naslovom »Mavrica«. Zgodbice, Holandski tu- lipani (živobarvna skupina baletk s olisti), Vragolije (dogodivščine hu- "''vke Serafine na Zemlji — na- stopa znana solistka Milena), Po- zdrav z Dunaja (igra nacionalnih barv). Svečanost na ledu (priljub- ljena zabava starega Dunaja), Du- najski porcelan (ki je svetu znan kot glasba Franza Schuberta) in še Leto povrh (vedra zgodba z ljube- zenskimi pripetljaji) — pa še kaj povrh (komiki, živali na ledu in pre- senečenja) so zagotovilo, da bo du- najska revija letos zadovoljila tudi tiste gledalce, ki so že videli njene i-ojšnje programe. Zato ne oklevajte, da ne boste zamudili! Prijavite se za obisk re- vije v Celovcu pri Izletniku Celje, ati pa izrežite današnjo in na- slednjih pet (oštevilčenih) slik v Ijskem tedniku, ki jih boste po- slali na naslov CT do 8. januarja i