k''
SL
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
S
NEZN I K
/
l<
Banka Koper
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
V ponedeljek, 28. decembra 1998, so se na skupnem sestanku zbrali: uredništvo in uredniški odbor časopisa Snežnik, tajnika Športne zveze Ilirska Bistrica in Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica Zdravko Debevc in Dimitrij Bonano ter poslanec in občinski svetnik Vladimir Čeligoj. Pogovarjali so se o prihodnosti edinega lokalnega javnega medija v občini Ilirska Bistrica.
KAKŠNA BO USODA SNEŽNIKA?
O	nezavidljivem finančnem položaju časopisa »Snežnik«, edinega lokalnega javnega medija na Bistriškem, je izdajatelj, P°djetje GA Commerce, že večkrat opozoril občinske strukture *n javnost. Zadnjič konec junija oz. v začetku julija preteklega kta, tj. tik pred sprejetjem proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1998. Takrat so izdajatelj Borislav Zejnulovič, uredništvo, uredniški odbor in sodelavci časopisa ob podpori svetnika in Poslanca Vladimirja Čeligoja opozorili občinsko upravo, da časopis brez ustrezne finančne in moralne podpore občine ne more
obstajati.
O tem je bilo govora v časopisu samem (članek 'Informacija je postala vrednost, ki se je vsakdo zaveda’, Snežnik št. 12, 30. junij obveščeni so bili vsi člani občinskega sveta, občinska uprava, ua Radiu 94 pa je bilo javno soočenje med načelnikom za družbene dejavnosti občine Ilirska Bistrica Zdravkom Kirnom na eni in urednico ter novinarko Ksenijo Montani na drugi strani. V oddaji je sodeloval tudi Vladimir Čeligoj, ki je želel s svojo prisotnostjo opozoriti bistriško javnost in občinske strukture, kako pomembni so okalni mediji za razvoj občine. Kljub vsemu pa je časopis iz občinskega Proračuna za leto 1998 dobil vsega 840 tisočakov, kar pomeni, daje ahko s tem denatj em kril stroške za izdaj o cca dveh številk, v preteklem letu PaJ'ihje izšlo triindvajset (23!).
Povod za sestanek je bilo srečanje med izdajateljem in ^upanom ilirskobistriške občine Francem Lipoltom, na katerem Je skušal izdajatelj seznaniti novega župana s problemi časopisa m Sa prositi za njegovo podporo pri izdajanju časopisa. Kot je kasneje Zejnulovič povedal, mu je župan prisluhnil, vendar pa je zelel, da pred kakršnokoli odločitvijo dobi v roke podatke o stroških izdajanja časopisa.
Vsi prisotni so na sestanku 28. decembra ugotovili , da je financiranje časopisa s strani občine (kljub denaiju, s katerim je občina Plačevala uradne objave v časopisu) še vedno zanemarljivo in Premajhno, da bi časopis lahko še naprej obstajal. Poslanec Čeligoj je Poudaril, da občina za časopis namenja manj, kot je promil občinskega v
proračuna (le-taje znašal za leto 1998 okoli 1,2 milijarde tolarjev) in da je to v vsakem pogledu premalo. Prisotni so se tudi strinjali, da občina časopis vsekakor potrebuje, da pa se očitno tega premalo zaveda. Veliko očitkov je letelo predvsem na načelnika za družbene dejavnosti, češ da ni zainteresiran za obstoj časopisa oz. da mu je popolnoma vseeno, kaj se s časopisom dogaja. Žal seje Kirn opravičil in ga na sestanku ni bilo. Sklenili so, da župana seznanijo s stroški izdajanja, poleg tega pa so sklenili, da uredništvo in izdajatelj v svojih prizadevanjih za obstoj časopisa nikakor ne smeta ostati sama. Tako bo župan dobil pisma podpore časopisu od čim večjega števila bistriških institucij oz. njihovih predstavnikov. Med prvimi pa od ZKD, Športne zveze, Zdravstvenega doma in Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica.
Za primerjavo: postojnska občina (in to ne samo njene občinske strukture ampak tudi gospodarstvo, kultura, javnost itd.), s katero se večkrat hote ali nehote primetjamo, ima do pojavljanja lokalnih javnih medijev popolnoma drugačen odnos, kot gaje očitno imela naša občina do sedaj. Poleg lokalnega časopisa, ki so ga ustanovili nekaj let za tem, ko je »Snežnik« pričel izhajati, imajo tudi lokalni radio (Radio 94) in lokalni kabelski TV program.
Kakšne primerjave bomo lahko izvajali, če bo zaradi ignorance ali premajhne podpore občinskih struktur in javnosti propadel »Snežnik« - edini lokalni javni medij na Bistriškem?
V nadaljevanju sestanka je dosedanja urednica in novinarka Ksenija Montani obvestila prisotne, da bo z letom 1999 njeno dosedanje delo prevzela Tina Milostnik, študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sama pa bo prevzela mesto glavnega in odgovornega urednika. Ko oz. če bo rešeno financiranje časopisa, pa bodo v uredništvo začeli razmišljati tudi o novi grafični podobi »Snežnika«, kakor tudi o novi, pestrejši vsebini. O svojem delu in o samem časopisu je izrazila mnenje, daje bilo uspešno, da postaja časopis od številke do številke bolj bran in iskan ter da s svojo prisotnostjo bogati podobo občine. Upa, da bo tako tudi v prihodnje. Vse pa je seveda odvisno od občine, ki bo s svojo pomočjo oz. nepomočjo časopis ohranila oz. ugasnila njegovo izdajanje, v
ZAČARANI TOPOLSKI KROG
r	UVODNIK
Novoletna evforija je mimo. Zopet se je začelo novo leto in z mačkom ali brez njega smo morali začeti z resnim delom. Če verjamete v prerokbe in Nostradamusa, veste, da smo za seboj pustili zelo pestro in političnih afer polno leto in da bo letošnje nekoliko bolj umirjeno.
Mogoče ste mnogi med vami preživeli najdaljšo noč v letu kar doma pred televizijskimi sprejemniki (čeprav je bil tudi program na slovenski nacionalki bolj zaspan). Nekaterim pa seje zahotelo, da bi praznovali nekje zunaj, v kakšnem baru ali se celo slavnostno oblekli in si v restavraciji naročili okusno večerjo s šampanjcem. Pa ste kljub pestri izbiri lokalov in barčkov v Ilirski Bistrici ostali praznih rok. Seveda so mnogi novo leto pričakali tudi na Plaču, a brez debelih bund in popolne zimske oprave (ali žlahtne kapljice) ni šlo. Poleg tega je bilo treba popaziti na varuhe reda in miru, ki so tudi na Silvestrovo skrbno pazili na vinjene voznike.
Verjetno so se najlepše imeli tisti, ki so si privoščili kratek novoletni oddih nekje izven meja Slovenije ali ilirskobistriške občine. Mladina pa, kije vedno brez denatja, seje potikala po tistih barčkih, ki so tako ali tako čez vse leto odprti pozno v noč.
Torej brez popivanja in uživanja drugih prepovedanih substanc pri tistih mladih, ki so se odločili praznovati kar v kakšnem baru, ni šlo. Še dobro, daje vsaj novoletna noč minila brez posebnih izgredov.
Saj, mladi vedno tarnajo in jim vedno nekaj manjka, čeprav se celotna občina trudi, da bi jim ustregla in jih zaposlila z obšolskimi dejavnostmi. Toda dejstvo je, da vse več mladih bolj kakor Prešerna obožuje Smimoffa in da se brezciljno potikajo po istih ulicah in istih barih Ilirske Bistrice. In kdor je hotel po polnoči zaviti od doma še kam in voščiti prijateljem, se je lahko ustavil tam, kjer se je ustavljal že 365 ostalih večerov.
Čeprav imamo kino, športna društva, glasbeno šolo in številne druge dejavnosti, ki bi zaposlili mladino, v Ilirski Bistrici vseeno nekaj manjka. Nekaj kar bo mega, kul in oh in sploh in kar bo mlade pritegnilo, da bodo v petek zvečer namesto v Pink Floyd zavili tja. Mogoče je začasna rešitev tudi Labirint - nov diskoklub na Topolcu, mogoče bi to morala biti nova srednja šola ali pa popravljen bazen, ki že leta žalostno umira v Parku.
Nočem kritizirati ilirskobistriške mladine, pravzaprav si kritike ne zasluži noben občan, saj se konec koncev tudi v Ilirski Bistrici rojevajo talenti na vseh področjih. Skrbi me le, kam vodi vsa brezbrižnost mladih, saj velikokrat prepogosto slišim stavek: "Želim si ven iz Bistrice in delati tam, kjer bom imel več možnosti."
T.M.
\__________________________________________________________________J
LESONIT JE OBRNIL NOV LIST SVOJE USODE
284 zaposlenih v Lesonitu si je 22.decembra prejšnjega leta globoko oddahnilo. Koprsko okrožno sodišče je Lesonitu potrdilo dogovor o prisilni poravnavi dolgov, ki je grozila, da bo nekdaj najmočnejšo tovarno na Bistriškem popeljala v dokončni stečaj.
Verjetno bo 24.junij 1998 ostal v spominu marsikateremu občanu, najbolj pa lojzu Franku s Topolca.Pred njegovo hišo se je namreč prevrnila velika cisterna, iz nje Pa je na njegovo ozemlje steklo kar 8000
1	rov (mogoče tudi več, kajti uradnih Podatkov še ni) kurilnega olja. Ni treba Posebej poudaijati, daje olje snov, ki vsebuje
g Jikovodike, ‘n daje zemlja, prepojena z Jimi, neuporabna za obdelovanje ali gojenje Kulturnih rastlin.
S tem, da je bila gospodu Franku ^ 0rJena neizmerna škoda, in da so bili ravnik, sadovnjak in stari vodnjak o esedno prepojeni z oljem, pa zgodbe še
2	a eč ni konec. Pravzaprav j e to šele začetek mukotrpnega iskanja pomoči in razumevanja.
Ilirska Bistrica je, če hočete ali ne , za ^elike državne centre še vedno provinca, ato se okoli izlitja ni dvigalo veliko prahu ® s* (razen g. Franka) z njim ni nihče belil 8 ave, še celo krivec nesreče ne.
S kurilnim oljem napojena zemlja je v ezju 'n snegu počivala na Topolcu. Nato je s var v svoje roke vzel g. Frank in šele od e<jern.*3ra 1998 so zemljo s Topolca (zafi6 Jaj- na fi'stI"iško odlagališče in jo
Poslanec Državnega sveta republike Slovenije
v pisarni št. 2/II v občinski stavbi odprta
vsak tretji ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure.
Toda na vrtu g. Franka j e zevala luknja, ki j oj e bilo treba zapolniti z zemljo, prav tako pa je bilo treba zemljo na obrobju Ilirske Bistrice odpeljati v Anhovo na sežig.
Toda konec decembra je začela ta teorija pokati po šivih. Zemljo (še vedno onesnaženo) so začeli iz Bistrice odvažati v Globovnik k potoku Trnovšek. Zdravo zemljo iz Globovnika pa so odvažali v tisto jamo na Frankovem vrtu, kije po "sanaciji" ostala prazna (g. Frank sije moral pomagati s pravno pomočjo).
Seveda pa se tu šele začne najbolj zanimiv in najbolj popoprani del zgodbe. Zemlja pri potoku Tmovšku naj bi bila last očeta voznika, ki je na Topolcu povzročil nesrečo. Iz navedenega je dokaj lahko zaključiti, da je voznik s tem dejanjem samodejno priznal krivdo in daje njegovo dejanje posledica pritiska njegove zavarovalnice. Taje verjetno zahtevala, da je zadevo uredil z najnižjimi stroški.
Problem pa se od tu vleče in mu ni videti konca. Potok Tmovšek v deževnem vremenu poplavlja. Zemlja okoli njega je prepojena z oljem. Voda iz potoka se razliva na sosednje parcele in nenazadnje-Tmovšek teče tudi v reko Reko. (Le kaj bi rekli Tržačani?)
Na tej toči je v akcijo vstopil bistriški odbor Zelenih Slovenije. Predsednik Janko Poklarje o vsej zadevi obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor, vendar so mu ti poslali nezadovoljiv odgovor. Zemlja v Globovniku je primerna za vzgojo rastlin, vendar ne tistih, ki so namenjene za prehrano ljudi in živali. Prav tako ta zemlja ni primerna za uporabo na vodovarstvenih območjih.
Toda, lepo vas prosim, za kaj drugega pa je zemlja na parcelah kot ne za pridelke in poleg tega j e tudi Tmovšek že onesnažen z vso svinjarijo iz Globo vnika.
Gospod Poklar si želi le odgovor na vprašanje, kdaj bo zemlja dokončno uničena in ne bo ogrožala prebivalcev ob Globo vniku in v celotni občini.
"Najmanj kar je, je, da zahtevamo zagotovilo, da k potoku Tmovšek odpeljana zemlja ne bo problematična za okolje," še meni Poklar. Zeleni so pripravljeni storiti prav vse za uspešno rešitev problema, celo sami testirati zemljo.
Vprašanje za občane pa je, ali bomo zaradi tega začaranega kroga in igre slepih miši prizadeti vsi. Zaskbljujoče je, da nas tak način reševanja le odvrača od Evrope. Toda pustimo Evropo ob strani. Zamislimo se raje, kaj bo s prihodnostjo naših otrok, ki s takimi občinskimi spodrsljaji nimajo nobenega opravka.
Tina Milostnik
ečmxi
grafična dejavnost d.o.o.
Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica
Lesonit je kompleks ob reki Reki. Nekdaj je veljal za najbolj dobičkonosno podjetje v ilirskobistriški občini, saj je svoje izdelke izvažal tudi v številne države izven Slovenije in posloval s profitom. Pozneje j e občane začel motiti mokri postopek izdelovanja plošč, saj je bil Lesonit glavni krivec za veliko onesnaženje reke Reke. Lesonit sije tako privoščil čistilno napravo in nadaljeval delo po suhem postopku.
Toda bistriški magnat je posloval vse slabše, dokler ni maja 1997 zaplaval v stečaj, 240 delavcev pa je ostalo brez dela ali na bolniški. Tisti, ki so obdržali delo, so bili ob tri mesečne plače.
Februarja 1998 je bil stečaj spremenjen v prisilno poravnavo. Lesonit se je hotel izkopati iz krize in si tako nakopal številne upnike ter zabredel v visoke dolgove. Od Banke Koper, OMV Istrabenza in dragih podjetij vključno z državo (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) sije sposodil okoli 1,9 milijarde tolarjev. Od teh je bila Banka Koper s 700 milijoni tolarjev največja upnica, takoj za njo pa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti s 136 milijoni tolarjev.
Naneslo je, da je Lesonit od začetka uvedbe stečaja izplaval iz rdečih številk in od maja 1997 do novembra 1998 priposloval 294 milijonov tolarjev. Vztrajnost delovnega kolektiva, njegovo dobro vodenje in pozitivna bilanca so pripomogli k temu, da so se upniki odločili podpreti tovarno. Tako so z 91-odstotno podporo ustavili stečajni postopek.
Banka Koper je imela svojo terjatev zavarovano s hipoteko, ki jo je pretvorila v delnice in s tako postala 13-odstotna lastnica Lesonita. OMV Istrabenz, ki bi delnice lahko
prodala in si sama poplačala dolg, tega ni storila, pač pa je Lesonitu celo odpustila eno tretjino dolga. Nekateri upniki, ki so se znašli med tistimi osmimi procenti, ki Lesonita niso podprli, dejansko le niso podpisali nobenega dokumenta, ki bi uradno potrdil njihovo podporo.
Izkazalo se je, da upniki in vsi ostali še vedno verjamejo v moč bistriškega magnata, ki še vedno sodeluje s svetovnim trgom in tja izvozi kar 75 odstotkov izdelkov.
Seveda bo moral Lesonit tudi sam krepko pritisniti in v petih letih vrniti ostanke terjatev, se v enem letu oddolžiti delavcem s tremi plačami in v treh mesecih (od decembra) vrniti denar dolžnikom, ki so to postali med stečajnim postopkom in prisilno poravnavo.
Najpomembnejše za Lesonit pa je, da bo v bodoče dobičkonosen in se bo obdržal na svetovnem trgu, kar je pomembno za obstoj tovarne, za delavce in za celotno občino.
Franc Lipolt, najprej stečajni upravitelj, nato v.d predsednika uprave Lesonita, pa tudi novi župan ilirskobistriške občine, je dejal: "Verjamem, da smo prvi v Sloveniji, ki smo vso zadevo izpeljali na takšen način. Za uspešno opravljeno delo nam j e čestital celo minister Dragonja in nas postavil kot primer dragim podjetjem v podobnem položaju."
Lesonit misli pozitivno. Rešen bremena je dobil nov zalet in ima za svojo prihodnost velike načrte. Do 2002 naj bi investiral 1,3 milijarde v naložbe, najprej pride na vrsto kotlarna. Tudi občani se manj pritožujejo nad onesnaženim zrakom, najbolj zadovoljni pa so zaposleni, ki jim ne bo treba čakati pred uradom za zaposlovanje za novo delo.
AKTUALNO
Dvoletna prizadevanja poslanca Vladimirja Čeligoja
so obrodila prve finančne sadove za sanacijo odlagališča
Globovnik.
PRVI DENARIZ PROGRAMA PHARE ZA SANACIJO ODLAGALIŠČA GLOBOVNIK
Novembra lani je Evropska komisija potrdila, da zagotavlja 150 tisoč evrov za izvedbo projekta za sanacijo industrijskega odlagališča Globovnik pri Ilirski Bistrici. Lansko pomlad je bil najprej izveden študijski projekt o možnostih izvedbe in tehnični načrt s podatki za saniranje.
V skladu s pravili Evropske komisije je bil program sanacije prijavljen in posredovan preko ustreznih slovenskih ministrstev Evropski komisiji, ki je potrdila, da bo sanacija odlagališča Globovnik vključena v program PHARE. Največje in najbolj problematično odlagališče odpadkov v občini Ilirska Bistrica je tako dobilo zeleno luč tudi za pričetek njegove sanacije.
Finančni obseg sanacije odlagališča predstavlja več kot triletni proračun občine, kar pomeni: če bi računali samo na občinska sredstva, se te sanacije ne bi lotili nikoli.
Do začetka prihodnjega leta se pričakuje, da bo izveden celovit projekt sanacije, v naslednjih letih pa naj bi sledila izvedba same sanacije. Zavedati se moramo, da poteka izvedba posameznega projekta preko programa PHARE približno štiri leta ter da mora poleg sredstev Evropske komisije določen delež participirati tudi država sama oz. lokalna skupnost.
Vsekakor je pričetek reševanja odlagališča Globovnik s pomočjo programa PHARE vzpodbuden in pomemben dogodek za našo občino, saj daje resno upanje, da se bomo rešili odlagališča, ki nam ni v ponos.	-aj
PONOVNO OGROŽENO OKOLJE
Nekaj dni pred prehodom v leto treh devetk, v torek, 29.decembra, se je na naših cestah zopet zgodila ekološka nesreča. Nesreči pa ni botroval alkohol, temveč zgolj voznikova neprevidnost. Med Podgradom in Hrušico seje namreč prevrnila ena izmed cistern, ki je prevažala mazut.
Verjetno se še vsi spominjamo razlitja nafte, kije pred dobro polovico leta stekla iz cisterne na topolska tla. Po naključju sta obe cisterni last istega avto prevoznika, kije utrpel škodo, precejšnjo škodo pa je utrpelo tudi okolje.
Nesrečo je povzročil voznik cisterne, ko je v ostrem levem ovinku zaradi hitrosti zapeljal desno. Mazut seje razlil po snegu in po cesti, voznik pa je ostal ukleščen v vozilu.
Na kraj nesreče so takoj pripeljali reševalci, gasilci in nekateri drugi organi, ki so poskrbeli za promet, sanacijo in zdravstveno stanje poškodovanca.
Vodja izpostave Ministrstva za okolje in prostorje sprožil takojšnjo očiščevalno akcijo.
Mazut je na srečo snov, ki se na mrzlem zraku strdi in tako ne prodre v zemljo kot nafta, zato je bila sanacija uspešnejša in hitrejša.
Voznika cisterne, ki je pri nesreči dobil lažje telesne poškodbe, so z reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Ker seje večji del mazuta razlil po cesti, je bila le-ta zaprta za ves promet od 1230dol7 35.
Ekološke nesreče v Sloveniji se dogajajo v večini primerov na ozkih in nepreglednih cestah. Vozniki, ki prevažajo vnetljiv ali okolju škodljiv tovor, se zaradi neprilagojene hitrosti prevrnejo, tovor pa izteče v reko ali v zemljo in mimogrede povzroči okolju nepopravljivo škodo.
NOVI OBČINSKI SVET PRIČEL Z DELOM
Občinski svet občine Ilirska Bistrica je v soboto, 19.decembra, sklical l.sejo s prenovljeno zasedbo. Poleg izvolitve članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je spregovoril tudi novi župan Franc Lipolt.
Nova zakonodaja o lokalni samoupravi je vplivala tudi na naš Občinski svet. Poleg tega, da bodo s tem zakonom manjše občine zopet pobirale samo drobtinice od velike državne pogače, se bodo morale znajti tudi same pri zbiranju denarja za lastno porabo. Toda zakon o lokalni samoupravi bo dokončno veljaven šele 31.marca 1999. Teh nekaj mesecev pa bo v veljavi še stari poslovnik, po katerem mora Občinski svet najprej izvoliti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ta (na podlagi občinske volilne komisije) potrdi mandate članov OS in župana. Prav tako predlaga ugotovitveni sklep o prenehanju članstva župana v OS in imenuje nadomestnega člana. Župan je svoj nekdanji stolček prepustil strankarskemu kolegu (Zveza za Primorsko) Antonu Lazarju.
21 Občinarjev z županom načelu (sejaje bila sklepčna, saj OS šteje 23 članov) je zavihalo rokave in izvolilo predsednika, namestnika predsednika in tri člane Komisij e. Dosedanji predsednik Stjepan Miše iz SDS je prepustil predsedniško mesto Zorku Šajnu iz ZZP, sam pa postal namestnik predsednika. Ostali trije člani Komisije, ki so bili enoglasno
sprejeti, so Zlatko Jenko iz ZLSD, Dušan Udovič iz LDS in Anton Šenkinc iz Liste neodvisnih krajevnih občanov.
Beseda je tekla tudi o pravni ureditvi delovanja OS, vendar pri proporcionalnosti razdelitve funkcij in kvalitete ljudi člani OS niso našli skupnega jezika. Urediti j e treba še imenovanje podžupana, nadzornega odbora in delovnega telesa, prav tako tudi spremembe poslovnika, statuta občine in še marsikatero stvar za pravilno delovanje OS.
Župan je predlagal, naj Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi predlog in skliče sestanke z nosilci list. Prednost imajo tisti, ki so na nedavnih volitvah dobili največ glasov.
OS naj bi bil dokončno pravno oblikovan šele v letošnjem letu. Komisija bo uredila predloge vsaj do lO.januarja, ko je predvidena tudi naslednja seja OS.
Županu Francu Lipoltu je bil potrjen mandat in ob tej priložnosti je dejal, da želi, da bi občinski interesi prevladovali nad strankarskimi in vsemi drugimi. Skupaj z njegovimi volivci upamo v uresničitev njegovih ciljev.
V PLAMA-PUR PODELJENI NAGRADI ZA KAKOVOST ZA LETO 1998
V družbi Plama-pur so dne 18.12.1998 že četrtič podelili nagrado kakovosti kot najvišje priznanje v družbi za prispevek posameznikov h kakovosti poslovanja družbe.
Doslej so nagrado podeljevali v novembru, ko poteka Evropski teden kakovosti in naDan družbe Plama-pur (9.november). Tokratno slavnostno prireditev so opravili na novoletnem srečanju zaposlenih, ki sta ga s kulturnim nastopom obogatili pevska skupina Bistriške škuorke in recitator Franc Gombač.
Nagrado za kakovost podeljujejo sodelavcem, ki nadpovprečno uspešno opravijo svoje delo, svoje znanje in izkušnje pa uspešno prenašajo na sodelavce in tako
prispevajo k dvigu kakovosti poslovanja. Nagrado za kakovost za leto 1998 sta na predlog vodij enot in Tima kakovosti prejela Dragica Požar in Željko Bratovič. Nagrado (umetniško delo in denarno nagrado) je podelil direktor službe Radoš Grgorčič. Med nominiranci za nagrado so bili še: ga. Rinalda Iskra iz službe kakovosti, g. Damijan Krt iz razvojne službe in g. Rajko Sluga iz tehničnega servisa.
V obrazložitvi k nagradi za Dragico Požar, ki dela kot rezalka na zahtevnih žagah v enoti predelava pene, med drugim piše, da zmore opraviti vsa zahtevna dela z največjo mero natančnosti in zanesljivosti. Stalno sodeluje pri uvajanju razreza novih izdelkov.
Željko Bratovič, pomočnik vodja stroj za izdelavo poliuretanske pene v eno' osnovna proizvodnja, je pri svojem del marljiv,kreativen, pri reševanju kočljivi problemov pa ga odlikuje posebna mimo? Predlagal je precej izboljšav , ki so s uveljavile v praksi.
V letu 1998 so v Plama-pur spremeni prakso podeljevanja nagrad za kakovos' tako da namesto ene nagrade kot dosR podeljujejo dve nagradi. Dragic Požar i Željko Bratovič, prejemnika nagrade Z leto 1998, sta se pridružila nagrajencemi preteklih let, in sicer: Elzi Pirih, rezalki i predelave pene (1995), Anici Prosen, vod finančne službe (1996) in Ivanu Fabjančiči šoferju (1997).
PRIZMA - LIK KVALITETE IN OKUSA
Ste že obiskali nov pohištveni salon v Ilirski Bistrici? Še ne? Pohitite tja in naredite iz svojega stanovanja palačo.
Obleka naredi človeka. Pohištvo naredi dom, kajti lepo, moderno urejeno stanovanje so sanje vsakega posameznika. Konec koncev si ljudje največkrat spletejo svoje gnezdo za vse življenje in se hočejo v njem počutiti lepo in udobno.
Lepo se počutijo, če lahko vsakemu gostu odprejo vrata urejene spalnice, ga povabijo na kavo v okusno opremljen dnevni prostor in ga nato še v prelepi kuhinji postrežejo z narezkom.
Udobno jim je, ko sedejo v najljubši usnjen naslanjač in prižgejo televizor ali ležejo na umetelno izrezljano posteljo.
To tudi v Ilirski Bistrici niso več sanje. Nikomur več ni treba tratiti dragocenega časa in iskati po Sloveniji trgovine s pohištvom ter jih na koncu zapustiti z dolgim nosom ali pa brez prebite pare v žepu.
Od 5. decembra lani stoji nov pohištveni salon tudi v Ilirski Bistrici. Lokacija je Levstikova 14, nekdanji Topol, ime salona je Prizma.
To ni le navaden pohištveni salon, je salon z okusom in kvaliteto. Ko človek vstopi v Prizmo, ima občutek, da se nahaja v umetelnem bogatem stanovanju s številnimi sedežnimi garniturami in okraski. V sredino je postavljen vodnjak, poleg divana pa stojita star kolovrat in kontrabas.
Na 800 m2 razstavnega prostora (kijih bodo do konca januarja povečali še za 500 m2) je v spodnjem nadstropju oprema za dnevne prostore - usnjeni kavči, mize iz hrastovine in še marsikaj. Zgoraj so kuhinje in spalnice vseh oblik, velikosti in barv.
Lastnik salona je Peter Kezič, človek z okusom. Pred štirimi leti je odprl trgovino na Jesenicah, danes ima 17 podobnih trgovin po vsej Sloveniji. Ni naključje, daje odprl salon ravno v Ilirski Bistrici, saj so mu od tod odprte strateške poti proti Hrvaški. Zadovoljstvo pa je obojestransko, saj domačini doslej takega salona nismo imeli, čeprav smo ga potrebovali.
Gospod Kezič se je strokovno lotil svojega posla, saj se zaveda, da le kvaliteta nekaj velja. Izdelke izvaža iz Belgije, Nizozemske in Nemčije, uvaža jih v Slovenijo, povezan pa je tudi s celotnim ozemljem bivše Jugoslavije.
V Prizmi lahko opremite ves dom. Seveda imajo največjo veljavo sedežne garniture iz govejega usnja s hrastovim podnožjem, toda g. Kezič bo svojo trgovino kmalu opremil še s tepihi,
tapisoni in številnimi okraski, kipe1 drobnarijami za izpopolnitev prostod Poleg tega je v Prizmi najti tudi slik1 Pravzaprav vse za dom in razkošje.
In cene? Za vsak žep se najde nek? Kdor hoče preprostejše in lično pohištv1 bo izbral nekaj po nižjih cenah. Tisti, ki bo izbral kvalitetnejše usnjeno pohištv* bo moral seči globlje v denarnico. Lati1 pa vsem potencialnim kupcem PrizC* prišepnem, da so tudi naj višje cene pr? nesramno nizke in da bi za podobne ko-1 pohištva drugje plačali veliko več. Pok tega imajo v Prizmi še prijazne uslužbeti in vam pohištvo pripeljejo na dom.
V Prizmi si lahko čisto vsak privo^ svoje razkošje in iz stanovanja nare* svoje malo kraljestvo.
In uživa v njem do konca svojih df
T. M., slike: P. I
ŠOLSTVO
OSNOVNA ŠOLA JELŠANE KLIČE PO RAZŠIRITVI
V ponedeljek, 11.1.1999, je P načelniku za družbene dejavnosti obči' Ilirska Bistrica Zdravku Kirnu potek delovni sestanek glede razširitve i dozidave osnovne šole Jelšane, ki že nek let deluje v prostorski stiski in nuj1 potrebuje poleg novih prostorov tu1 telovadnico.
Delovnega sestanka so se udeleŽ? ravnateljica šole Marica Gabršti predstavnik KS Jelšane Roman Brozinfl Mojca Turkovič ter svetnik in poslafl1 Vladimir Čeligoj, ki podpira razširitev dozidavo šole v Jelšanah. V letu 19991 potrebno odkupiti potrebna zemljišča, narei) program šole ter pripraviti projekt; sredsf naj bi se zagotovila v občinskem proraču1 za leto 1999.
Jelšane - Na mejnem prehodu Jelšane - Rupa so se srečali predstavniki carinskih služb in policije obeh držav. Tradicionalnega prednovoletnega srečanja sta se udeležila tudi Franc Lipolt, župan bistriške občine, in Josip Marmelič, župan občine Matulji. Ob izmenjavi priložnostnih daril (na sliki) sta oba župana poudarila, da mora državna mej a ljudi združevati, ne pa jih ločevati. Predstavniki policije in carine so poudarili zelo dobro sodelovanje z željo, da bi se uradni in prijateljski stiki nadaljevali tudi v letu 1999.
Tekst in slika: Petar Nikolič
	
MiiMiiigi
H
1<
P'
nj
Pi
sv
Pr
oh
lel
sa
bi
in
zli
lel
ob
žit
(di
vsi
ko
za
!ju
dri
ski
Pr
so
tal
I
.0 X
ČEBELARSTVO
sgaxBWšBGGBB
PRIZNANJE
IVANU
ŠUŠTARJU
DARUJ KRI DANES - MORDA JO BOŠ JUTRI POTREBOVAL
Območna organizacija Rdečega križa vabi
krvodajalce na letošnjo prvo akcijo v ponedeljek, 18. januarja 1998, med 7. in 13. uro na sedežu Rdečega križa,
Bazoviška 28, Ilirska Bistrica.
Vabljeni!
Ilirska Bistrica - Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, v svojih stah ima 108 članov in članic, je imelo letno skupščino v prostorih OŠ Antona Žnideršiča, v ^e*u društva j e spregovoril Ivan Šuštar, predsednik društva: “Poleg vzgoje čebel je eJarsko društvo v preteklem letu vzgojilo mlade člane, se povezovalo s sorodnimi stv[ ter urejalo pašnike za čebele. ” Na skupščini so poleg članov prisostvovali tudi VJe iz Sežane ter Suzana Skrbiš, doktor veterine. Ob tej priliki so podelili odlikovanja. Ah ^ntona Ianše III stopnje so za 25 let članstva v društvu prejeli čebelarji Jožica ram iz Knežaka, Branko Kastelic iz Dobropolj ter Darij Skočaj iz Hrušice.
Za dolgoletno članstvo in večletno delo v organih društva j e odlikovanje Red Antona ,anse III stopnje prejel Vladimir Jagodnik iz Podgrada. Častno priznanje Red II stopnje srebrni znak) je prejel Stanko Vatovec iz Malih Loč.
Tekst in slika: Petar Nikolič
Čebelarska zveza Slovenije je ob 125-letnici čebelarstva na Slovenskem podelila priznanje Ivanu Šuštarju, zaslužnemu čebelarju na Bistriškem, kije ob tej priložnosti izjavil: “To je res veliko priznanje. Da sem ga prejel ravno jaz, so zaslužni tudi vsi čebelarji z Bistriškega, zato prisrčna zahvala vsem. ”
Tekst in slika: Petar Nikolič
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
' DOBER GOSPODAR NIMA SLABEGA KONJA ALI KAKO JE BILO V HARIJAH NA ŠTEFANOVO
Dan po božiču, 26.decembra, je v Harijah vedno veselo. Vsaj od leta 1^94 dalje. Vas oživi, ceste napolnijo Posebej urejeni in skrtačeni konji in njihovi lastniki, pisana množica pa jih Prisrčno pozdravlja.
Mogoče ni naključje, da je prav na dan svetega Štefana tudi dan osamosvojitve naše Preljube deželice. Tako z obujanjem starih običajev še bolj krepimo našo narodno zavest ln tudi mlade spodbujamo k zavednosti. Hkrati pa odkrivamo že davno pozabljene lepote običajev, za katere smo mislili, da so sarno zbledel spomin slovenske zgodovine.
Na dan svetega Štefana je treba blagosloviti tudi konje. Ta zaščitnik konjev ln njihovih gospodarjev jih varuje predvsem
zlim in vsemi boleznimi ter skrbi, da so konji lePi, rejeni in prijetni za oko.
Običaj je zamrl v 50-ih letih, ko so ga oblasti prepovedale. Konj, ki ni samo lepa lval, pač pa tudi koristno prevozno sredstvo 'dokler gani izpodrinila traktorizacija in nato ^splošna avtomobilizacija), je še danes ortsten za kakšno lažje delo na njivi. Prav Zato se je pred natanko petimi leti nekaj jubiteljev konj -med njimi tudi Konjeniško rušlvo Snežnik Ilirska Bistrica- zbralo skupaj in obudilo že pozabljeno dejavnost, •^o leto je bilo samo sedem konj, pa vendar se Premaknili s starih tirnic; danes je bilo ako konj kot radovednih ljudi veliko več.
Masaje bila na prostem, saj soji morali prisostvovati konji. Župnikjih je »požegnal« in zaželel tudi ljudem veliko sreče in zdravja. Nastopil je kvartet bratov Boštjančič pa pihalni orkester iz Ilirske Bistrice; tudi gospod županje »požegnal« konje. Numizmatično društvo Ilirska Bistrica je ob tej priložnosti izdalo poštni žig oblikovalca Romea Volka.
Kdor ima rad konje, te plemenite živali, j e lahko pasel oči na njihovih grivah in slokih telesih. Kdor pa je prišel kar tako, za zabavo, seje lahko naplesal ob glasbi ansamblaRoyal Flush ali pa se najedel domačih dobrot. Konji so tudi dobili svoje - veliko porcijo ovsa.
Nekdo izmed starejših obiskovalcev mi je zaupal, da se zopet počuti tako kot pred petdesetimi leti: srečnega med domačini in konji.
T. M., sliki: P. Nikolič
Skavti so na razsvetljen bistriški trg prineesli v nedeljo zvečer, ZO.decembra, plamen iz Betlehema.
Luč miru, ki jo po tradiciji prižgemo iz tega plamena in ponesemo v naše domove, prinaša mir, ljubezen in srečo med ljudi. Predvsem pa predstavlja dete, ki je bilo rojeno na božični večer.
Ilirskobistriški skavti so ogenj miru v sprevodu prinesli izpred pošte na trg. Tam si je lahko vsak prižgal svojo svečko in jo ponesel domov, da bi s sijem njenega plamena mimo dočakal božič.
Skavti so večer popestrili s programom. Cerkveni otroški pevski zbor j e zapel božične pesmi, skavti so predstavili svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu, podgorski taborniki so recitirali, ilirskobistriški Ruševci pa peli.
Kljub slabemu vremenu seje na Plaču kar trlo ljudi. Prišli so, čeprav z dežniki v rokah, po luč mim, po droben plamen, ki pogreje srce in očisti dušo.
SKLEP IZ OBČINSKE UPRAVE
r	N
Občina Ilirska Bistrica, Urad župana - tajnik izdaja na podlagi Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 18/92), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do dodelitev socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS, št. 31/96), 5 . in 11. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 19/91-1,21/94, 23/96) ter na podlagi Razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem (Snežnik, 15.9.1998) dokončno
PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
PROSILEC	ŠT. DRUŽ.		ŠT. TOČK
ČLANOV		
1. SILVA LOGAR, Vrbovo 49	3	490
2. MIRKO ŠTEFANČIČ, Kuteževo 34	4	390
3. DANICA BAŠČAREVIČ, Prešernova 36	4	310
4. VERONIKA TOMIČ, Prešernova 34	2	310
5. JASNA ROLIH BEKRIČ, Kosovelova 18	4	310
6. JOŽICA LOGAR, Koseze 60	4	260
7. BORIS ŠENKINC, Gabrje 3	3	250
8. ANTONIJELA UJČIČ, Račiče 25	2	250
9. NATAŠA BERNETIČ, Gregorčičeva 3	2	250
10. MARJAN MEMON, Prešernova 34	3	240
11. GORDAN JED VAJ, Gregorčičeva 23/b	4	230
12. RAJKO DOLGAN, Maistrova 12	3	230
13. DAMJANA GRABAR, Smrje 14	3	230
14. FIKRETA SILIČ, Podgrad 103	3	210
15. SANDRA HRVATIN, Šembije 67	3	210
16. ERIKA BOŠTJANČIČ, Rozmanova 24/d	1	170
17. SILVANA LOGAR, Prešernova 40	2	150
18. ALOJZIJA ŽELODEC, Bazoviška 10	1	150
19. SKENDER ŽOGAJ, Koseze 60	4	150
20. ALEŠ LOGAR, Gregorčičeva 3	4	140
21. JADRAN STOPAR, Ulica 7. maja 6	4	120
22. DRAGICA STEMBERGER MALJEVAC,		
Gubčeva 13	3	60
23. IRENA ROLIH, Adamičeva 20	3	20
24. FERIT MEKIČ, Adamičeva 20	2	20
ii.
V kolikor prosilec, kije uvrščen na prednostno listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem, zavrne primemo ponujeno stanovanje, se črta s prednostne liste.
III.
Ta sklep stopi v veljavo takoj.
TAJNIK:
Ivan Barba, ing.
Ivan Barba, ing l.r.
i	j
PLANINSTVO
Dolgoletno sodelovanje med slovenskimi planinskimi društvi in tovrstnimi društvi v hrvaški Istri in Kvarnerju je ustvarilo številna skupna dejanja pa tudi trdna planinska prijateljstva, ki so se dodobra utrdila s skupnimi pohodi po vrhovih Čičarije, Snežnika in planinskega zaledja Reke.
SLAVJE PLANINCEV
NAREKI
Obalni planinci vsaj dve desetletji obiskujejo in ohranjajo planinsko pot med Slavnikom in Učko, že 25 let bistriški planinci družno s Hrvati vabijo na planinsko pot med obema Snežnikoma, našim in Snježnikom v Gorskem Kotoru. Prijateljstvo med društvi na obeh straneh meje seje še posebej potrdilo v času agresije na Hrvaško, ko so slovenski planinci iz Trsta, Kopra in Ilirske Bistrice priskočili na pomoč z zbranimi potrebščinami in obleko za ogroženo prebivalstvo v krajih, ki jih je zajela vojna. Redno pa se planinci z obeh strani državne meje udeležujejo vsakoletnih planinskih prireditev na Učki, Snežniku, Slavniku, Koritih pod Brajkovim vrhom in po tržaškem krasu. Sodelovanje je resnično lahko vzor nerodni meddržavni politiki.
Reka, 20. dec. 1998: Članom PD Platak sta k jubileju čestitala tudi predstavnika bistriških in koprskih planincev, Janez Žibert in Darko Butinar, ter predsedniku Josipu Jurasiču izročila priložnostna darila.
V nedeljo, 20. decembra,je bila posebna prilika za vnovično srečanj e planinskih prijateljev z obeh strani meje. Planinsko društvo PLATAK z Reke je slavilo 50-letnico neprekinjenega delovanja. Slavju ob lepem jubileju reških planincev so se pridružili in čestitali tudi delegati planinskih društev iz Trsta, Kopra in Ilirske Bistrice. Omenjena društva in nekateri posamezniki so prejeli z zahvalo za plemenito sodelovanje tudi spominske plakete in pisna priznanja.
Tekst in slika: Vojko Čeligoj
ZAHVALA
Zahvala vsem za izkazano pozornost in prij etno presenečenje ob praznovanju 100. rojstnega dneva naše mame Frančiške Vrh.
Zahvala predstavnicam organizacije Rdečega križa in Socialnega skrbstva, predstavnici Turističnega društva, učencem osnovne šole Dragotina Ketteja in učencem osnovne šole Antona Žnideršiča.
Zahvala predstavnici trnovskih žena in predstavnici Aktiva kmečkih žena, predstavnikom Karitasa, g. župniku Bogdanu Bercetu, županu g. Stanetu Prosenu, g. tajniku in g. sekretarju, novemu županu g. Francu Lipoltu, predstavniku občinskega sveta Zorku Šajnu, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za številne iskrene čestitke.
Zahvala vsem za vse šopke rož, s katerimi ste j o zasuli in tako bogato obdarili. Vsem, prav vsem prisrčna hvala.
Obenem želimo vsem vse najboljše v novem letu 1999.
V imenu Frančiške Vrh njene hčerke.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav, d.d.
Znižali smo premije ... do 20 %
Zavarovalnica Triglav, d.d., ima kot vodilna slovenska zavarovalnica na področju premoženjskih zavarovanj dolgoletno tradicijo. V Zavarovalnici Triglav želimo, da bi svojo srečo uživali brezskrbno in da se vam v trenutkih nesreče ali stiske ne bi bilo treba odreči ničemur, za kar ste se trudili dolga desetletja. Stalno spremljamo trg in potrebe naših zavarovancev, da bi se s ponudbo čimbolj približali vsakemu posamezniku.
Zato s 1. januarjem 1999
znižujemo premije v premoženjskih, avtomobilskih in kmetijskih zavarovanjih.
PRIVOŠČITE SI TELEVIZIJSKO DIETO! |
Otroška parlamentarna jesen je bila bogata. Zveza prijateljev mladine Slovenije, pobudnica in organizatorka otroških parlamentov, je pred devetimi leti dosegla, da se je v slovenskem parlamentu en dan v letu zaslišal tudi glas otrok.
Organizacija nacionalnega parlamenta poteka od nivoja razredne skupnosti do srečanja mladih poslancev v beli Ljubljani.Vsako leto ima gibanje osrednjo vsebino, letos je bil na temo »Mladi in mediji«. Častni pokrovitelj nacionalnega parlamenta je bil priznani novinar Mitja Meršolj iz ČGPDELO.
Po vseh šolah v ilirskobistriški občini so se mentorice in učenci resno lotili dela.
Razpravljali so o tem, kako mediji (TV, radio, časopisi, računalniki...) vplivajo na nas, kaj nam nudijo, kaj jemljejo... Obravnavali so tudi aktualne probleme, take, ki jih pestijo vsak dan.
Glavne zaključke so predstavili na občinskem otroškem parlamentu. Letos seje prvič dogodil v sejni dvorani Občine v prisotnosti g. župana Stanislava Prosena in načelnika družbenih dejavnosti g. Zdravka Kima. Pohvalila sta prizadevnost mladih na šolah, kaljenje mladih v parlamentarnih veščinah, kar je nedvomno dober obet za prihodnost.
Parlamentarci OŠ Antona Žnideršiča so predstavili svoj kraj in ljudi, aktivnosti šole ter zaželeli, da bi razumevanje mladih bilo povsod vsaj tako, kot j e na njihovi šoli.
OŠ Dragotina Ketteja seje predstavila z novimi dejavnostmi v šoli (zloženka o otrokovih pravicah izdana ob Tednu otroka, občasnik Napetost). Ugotavljajo, da nas mediji v sliki, besedi in zvoku razvedrijo, informirajo, čepa se jim nekritično predamo, lahko zapademo pod njihov negativen vpliv.
Poslanki iz OŠ Knežak sta napovedali pomembne obletnice, ki jih bo slavila šola, načrte obeleževanja, našteli sta številne aktivnosti in povedali, da postaja šola center kulturnega dogajanja v kraju. O medijih sta
področju. Najbolj vzpodbuden je bil zaključek, da podgorski otroci niso pretirano odvisni od televizije in znajo v prostem času početi še kaj drugega kot buliti v TV.
Dotaknili sta se politike oz. obnašanja naših »pravih« parlamentarcev in zastavili vprašanje, kako naj jim bodo vzor, ko s svojimi nastopi marsikdaj razočarajo celo mlade gledalce. Na šolskem parlamentu niso našli odgovora na vprašanje osmošolcev, ki se odločajo za poklic. Muči jih vprašanje:»Kaj študirati, da se kljub uspešno končani šoli ne pridružim množici brezposelnih?«
Jelšanska predstavnica je predstavila sožitje med kolektivom in učenci. Dobri medsebojni odnosi niso le na papirju, ampak se kažejo v odločitvah pri planiranju šolskih ekskurzij, sestavi jedilnikov, nabavi učnih pripomočkov, interesnih dejavnostih, obiskih predstav. Ob prisotnosti tedanjega župana Prosena je ponovila prošnje in pričakovanje krajanov, da bo njihova šola končno pridobila prepotrebne prostore za kvaliteten pouk, mednje sodijo tudi telovadnica, knjižnica in računalnica.
Zastopnika OŠ Podgrad sta predstavila šolo, gibanje (padanje) števila učancev v daljšem časovnem obdobju, ki tare vso
posredovali mnenje, da bi predvajali manj nasilja, vojn, nasilja v spolnosti in tako pripomogli k prijaznejši podobi sveta in prijetnejšim odnosom med ljudmi.
Iz OŠ Pregarje je poslanka posredovala probleme in želje; največja je bila v zvezi s telovadnico, kije ni. Povedalaje, da se zaradi izredno slabih avtobusnih zvez počutijo še bolj odmaknjeni in oddaljeni. Problemi, ki vsekakor sodijo na nivo občinskega parlamenta, kajne?
Iz OŠ Kuteževo sta živahni poslanki spregovorili o uspelem šolskem parlamentu, kjer so s pomočjo ravnatelja razvozlali več perečih vprašanj. V pripravi na temo »Mladi in mediji« je njihova mentorica Magda Logar izdelala anketo in analizo stanja na njihovem
občino. Pogovor o vplivu medijev na mlade je stekel tudi v njihovi šoli, s podobnimi zaključki.
V	nadaljevanju so se mladi s pomočjo voditeljice Ingrid Fatur seznanili z reklamami. Namen je bil prikazati pozitivne in negativne lastnosti oglaševanja. Delo je potekalo v obliki delavnice.
Na tajnih volitvah so parlamentarci izbrali svojo predstavnico za parlament na področju Notranjske regije (čeprav smo Primorci!). Izbrali so Anjo Udovič, učenko 8.b OŠ Dragotina Ketteja.
V	Cerknici smo primeijali aktivnosti, ki so jih šole izvajale na predlagano temo. Predlagali so, da bi televizija na teletekstu dajala oznake »Dobra oddaja« in bi bil izbor
STE PRIPRAVLJENI
DODAJATI ŽIVLJENJE DNEVOM UMIRAJOČEGA BOLNIKA IN STATI OB STRANI NJEGOVIM SVOJCEM?
POSTANITE
PROSTOVOLJEC
V HOSPICU!
HOSPIC je program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegove družine doma, da bi z njo dosegli najboljšo možno kvaliteto življenja. Pri tem ima pomembno vlogo prostovoljec, ki spremlja umirajočega in njegove svojce do osem ur tedensko med procesom umiranja, kasneje pa družino v obdobju žalovanja. Njegove aktivnosti so predvsem nudenje družabnosti bolniku in prisotnost ter pomoč na domu.

ŠOLANJE PROSTOVOLJCEV v Ilirski Bistrici
se bo začelo v začetku marca in bo potekalo enkrat tedensko ob torkih popoldne.
Informacije in prijave: po 19. uri 067/82-457, Ksenja Žnidaršič
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
lažji za starše in otroke. Na eni šoli so izved projekt »Teden brez televizij e«. Ugotovili S1 da naložene naloge 100% NI zmogel nihc Projekt je vseeno obrodil dobre sadove, k so se o gledanju TV veliko pogovarjali' I vsem nam priporočajo dieto brez televizij V Cerknici smo se odločili, da bo na' Anja 7.12.1998 vodila delegacijo * nacionalnem otroškem parlamentu Ljubljani. O tem bo iz prve roke poročd Anja sama.
Za DPM Darinka Deklč
IN MEMORIAM
V SLOVO
V soboto, 26. decembra, tu praznik .sv. Štefana smo k zadnjemi počitku pospremili Janeza Tomšiča Bača 80 - Janeza Puškinega - može očeta in starega očeta, borca NOB člana Odbora kurirjev in vezistov Z' južno Primorsko. Da je bil pokojni re dober in priznan krajan, priča velik množica ljudi, ki ga je pospremila m njegovi zadnji poti. Ujca Janeza bonu pogrešali vsi, ki smo ga poznali in S' z njim srečevali v vsakdanjem življenji - njegovi najbližji, sorodniki, sosedje vaščani, soborci. Vsem in vsakemu j1 bil zmeraj pripravljen pomagati. C ni mogel materialno, pa s toplo besedi in z zdravim, preudarnim nasvetom za kar smo mu vsi hvaležni.
Vnuk Matjaž se je ob krsti od njega poslovil z naslednjimi besedami
Dragi stari ate!
V imenu vnukinj: Nataše in Anj1 ter vnukov: Iztoka in Matjaža, bi ti rad povedal nekaj v slovo. Dedek ]1 skorajda že pravljično bitje. Dedek, Id gre spomladi z vnuki na sprehod H skupaj z njimi nabira spomladanski cvetlice. Dedek, ki pozimi ob peč1 prebira vnukom pravljice. Ti nam nif bral pravljic, pripovedoval si nart zgodbe iz tvojega resničnega življenja ki so za nas bile pravljične, čepreb morda včasih krute. Nikoli nisi pozabil stisniti nekaj svojim otrokom od uspehih ali pa morda kar tako, z4 kakšno čokolado.
Ne bomo pozabili teh drobniI' stvari, ki si jih naredil za nas, posebej ne tiste največje: ljubezni, ki je tleli] med nami.
Vedno te bomo imeli radi in osttd
si nam v najlepšem spominu.
Počivaj v miru - TVOJI VNUŠ1
i
V,
i!
1 5. januar 1999	PO OBČINI	Snežnik - stran 5
		
VOLILI SMO NOVE POSLANCE
KAKO SO PRAZNOVALI V HARIJAH
Konec lanskega leta seje iztekel mandat poslancem skupščine Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. O novih poslancih so se obrtniki odločali na volitvah v sredo, 23. decembra 1998, na sedežu zbornice. Izvoljenih je bilo enaindvajset kandidatov, ki so se glede na število glasov uvrstili takole:
Stanislav Skok Anton Jaksetič Ana Križman Srečko Sanabor Igor Penko Peter Urbančič Milojka Primc
Janez Rojc Margita Gartner Marika Mikuletič Hubert Šlosar David Abram Dejan Mezgec Darko Renko
Dušan Bubnič Matjaž Penko Zorka Iskra Anton Lazar Edvard Boštjančič Bojan Špilar Miroslav Ujčič.
Na prvi konstitutivni seji skupščine bodo novoizvoljeni poslanci volili predsednika ■zvršilnega odbora Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica, ki bo hkrati predsednik zbornice, (*Va podpredsednika izvršilnega odbora , predsednika skupščine in dva podpredsednika -ed skupščine ter predsednika in člane nadzornega odbora. Seja je bila predvidena 15. januarja i 9 'etos, na predlog dosedanjega predsednika skupščine pa se bodo poslanci sestali šele po sestavi ho zaključnega računa za leto 1998, kar je realno možno v drugi polovici februarja oziroma prve ,k' dni marca.
Ob tej priložnosti se novoizvoljeni poslanci zahvaljujejo volivcem za izkazano zaupanje, v°dstv° zbornice pa obrtnikom, ki so pomagali pri izvedbi volitev: Marici Vrh s.p. (Izdelava Zaščitnih rokavic, Gornji Zemon), Sanji Udovič s.p. (Šiviljstvo Sanja Ilirska Bistrica), Marjanci ekada s.p. (Mary art Ilirska Bistrica), Vladimirju Dimniku s.p. (Uokvirjanje slik Ilirska istrica), Eldi Pugelj s.p. (Kemična čistilnica Elda Ilirska Bistrica), Eleonori Zjačič s.p. vrizerski salon Lea Ilirska Bistrica) in Zorki Iskra s.p. (Pekama Slava Ilirska Bistrica) za °dlično orehovo potico!
Harije, rojstni kraj skladatelja nabožnih pesmi Alojzija Mihelčiča, so bile od nekdaj poznane po lepem petju, zato ni naključje, da seje prav v Harijah rodila ideja o občinski reviji pevskih zborov. Harijci, konkretneje Mešani pevski zbor Alojzij Mihelčič, je že nekaj časa ne pripravljajo več, a revija živi in tudi “Mihelčičevi pevci” prepevajo naprej v različnih pevskih skupinah. Še posebej razveseljivo pa je, da za ohranjanje pevske tradicije skrbijo tudi potomci “Mihelčičevih pevcev”.
Na sveti večer, pred polnočno mašo, 24. decembra 1998, se je občinstvu v domači cerkvi prvič predstavil otroški pevski zbor, ki ga vodi (pa tudi spremlja na orgle) komaj štirinajstletni Rok Hrvatin iz Harij. Po tem pa so zapeli člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Harij, ki so svoj čas povečini prepevali kot člani MPZ Alojzij Mihelčič. Da pa je bilo petje tiste dni res lepo in ubrano, je poskrbel dolgoletni zborovodja in glasbenik Alojz Boštjančič. Pri tem muje pomagal brat Saša Boštjančič, ki zbor sicer tudi vodi. Tokrat je skrbel za orgelsko spremljavo, Rok Hrvatin pa je zaigral na violino.
Oba zbora sta prepevala tudi pred in med božično mašo v petek, 25. decembra 1998, ko je sveto mašo iz cerkve sv. Štefana v Harijah prenašal postojnski Radio 94.
Češčenje prvega mučenca Štefana je dokazano že v IV. stoletju. Še bolj se je razmahnilo, ko so spet odkrili grob sv. Štefana v Jeruzalemu in so njegove relikvije prišle v vse dele sveta. Na mnogih krajih so postavili cerkve, ki so mu posvečene in imenovane po njem. Štefanov praznik je med ljudmi veljal za enega izmed najbolj priljubljenih v celem letu. Na 26. december so ga prestavili, da bi še bolj poudarili pomen božičnega praznika. Častijo ga konjarji, kočijaži, zidarji, kamnoseki, krojači in kletarji. Vsi verni pa molimo k njemu za srečno zadnjo uro. Harijska cerkev je posvečena prav temu svetniku, zato j e vsako leto 26. decembra še
posebej slovesno. Po slovesni sveti maši pevci v sodelovanju z župnikom Alojzem Subanomv domači cerkvi pripravijo koncert. Za tokratnega sta poskrbela Jadranka Šircelj in Alojz Gombač iz Harij, ki sta prireditev tudi v celoti financirala. Poleg že prej omenjenih zborov so občinstvu zapele še članice pevske skupine Resa pod vodstvom Silvane Gombač, dolgoletne in prve zborovodkinje MPZ Alojz Mihelčič. Alojz Boštjančič - Čočeje posebej zato priložnost priredil staro Žitnikovo pesem o sv. Štefanu, ki jo je z brati tudi zapel. Prvič pa je v Harijah nastopil MPZ upokojencev iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Dimitrij Grlj.
Ob zaključku je Alenka Penko spomnila občinstvo na 24. december 1816. leta, ko je nič hudega sluteča miš nagrizla orgle v cerkvi sv. Nikolaja v majhni vasici Obemdorf na avstrijsko-nemški meji. Ko je to ugotovil organist Gruber, se muje zazdelo, da muje nebo padlo na glavo. Odločil se je, da polnočnice ne bo prepustil božji volji, ter se lotil pisanja. Tako je nastala pesem Sveta noč. Pesem, kije danes prevedena v sto jezikov, pesem, kije izšla na milijonih glasbenih plošč in zgoščenk. Prepevajo jo po celem svetu, 26.
decembra 1998 pa so prav s to pesmijo zaključili božično praznovanje pevci in poslušalci v Harijah.
Po tem so se pevci preselili v staro osnovno šolo na griču, kjer sta jih organizatorja pogostila z domačimi kolinami, čebelarskimi izdelki in goro prazničnih peciv. Seveda ni manjkalo niti Sanaborjevo suho sadje, Dolinarjev sladek jabolčni mošt in “šnopček” za odganjanje prehlada. Pevce sta pozdravila tudi ilirskobistriški župan Franc Lipolt injtoslanec v državnem zboru Vladimir Čeligoj. Prepevalo seje še pozno popoldne, zato upamo, da bodo tako prijetno srečanje še kdaj ponovili.
Ob tej priložnosti se organizatorja Jadranka Šircelj in Alojz Gombač zahvaljujeta vsem, ki so jima priskočili na pomoč, še posebej pa: Srečku Sanaboiju s.p., Mileni Vičič, Manueli in Adrijani Zadnik, Alojziji Jelerčič, Dragici Gombač, župniku Alojzu Subanu, trgovini Botega, Alojzu in Sašu Boštjančiču, pevski skupini Resa, kvartetu Bratje Boštjančič, MPZ upokojencev iz Ilirske Bistrice ter Mešanemu cerkvenemu in otroškemu pevskemu zboru iz Harij.
KATALOG “PONUDBA SLOVENSKE OBRTI” PRVIČ V BARVAH
Na željo številnih obrtnikov bo odslej največji obrtniško poslovni katalog “Ponudba . ovenske obrti” v barvah. V katalogu se vsako leto predstavi nekaj sto slovenskih obrtnikov, k, j	Pa v nakladi 12.000 izvodov ob otvoritvi največjega sejma na svetu - IHM v Munchnu.
J | kataloga je pod geslom “Slovenska obrt” predstavljena tudi na internetu, kjer si jo ta\ fjj*0 ogleda več kot 100 milijonov uporabnikov. Na petnajstih sejmih doma in na tujem io	rtna zbornica Slovenije vsako leto brezplačno razdeli 9000 izvodov katalogov, 3000 izvodov
$e ^ razP°šlje na pomembne naslove doma in v tujino. Rezultati ankete, izvedene med obrtniki, ju	se redno vpisujejo v katalog, kažejo, da so s katalogom več kot zadovoljni.
i “NA MNOGA LETA UČITELJICA FANI!”
io 1 n, ;
Sredi decembra je v krogu domačih, svojih šolskih kolegov, pa tudi nekdanjih učencev v,la svoj visok živlienski jubilej, 80-letnico življenja, učiteljica mnogih generacij Šiških,prvošolcev, Fani Faturjeva.
„ Učiteljica Fani Faturjeva, domačinka iz bližnjega Zagorja, je svoj učiteljsko pot ela na enorazredni šoli v Zajelšah leta 1946 v skromnih razmerah, ki so jih pogojevala ^lQs->eta^° V0Jn‘- Nekaj letje poučevala tudi na šolah v Vrbovem in Koritnicah. Z letom Ili i člaie nastopila službovanje na osnovni šoli "Dragotina Ketteja ” v Trnovem pri delo' Bistrici. Šoli in svojim malčkom je ostala zvesta vse do leta 1979, ko se je njen vni vek iztekel in seje upokojila. Čepravje v pokoju, se rada odzove šolskim vabilom
mladi,
mnoge šolske prireditve. Posebej pa so jo veseli v šolski planinski skupini, ko se , lm šolarjem pridruži na njihovih poteh v naravo, na bližnje hribe pa tudi na a tevnejše planinske podvige.
n. K visokemu jubileju so ji čestitali in zaželeli vse najboljše tudi šolarji in učitelji e trnovske šole, ki jih je bila še posebej vesela. Pa na mnoga leta naša učiteljica ani'	Slika in tekst Vojko Čeligoj
ENERGETIKA
LEGIONELLE, KAJ JE TO ?
Legionelle je težka, pogosto neozdravljiva bolezen, ki lahko povzroči tudi smrt. Povzročajo jo bakterije, ki se razvijajo v sistemih za pripravo tople vode in v sistemih za prezračevanje in -klimatiziranje ter so posledica nepravilnega projektiranja oziroma vzdrževanja takih sistemov.
Pojav oziroma razvoj teh bakterij je brez dvoma pojav novejšega časa oziroma boljšega življenjskega standarda. Bolezen seje prvič pojavila v Ameriki leta 1976. Legionelle so paličaste bakterije in so naravne sestavine vseh sladkih vod. Torej voda se ne okuži z vnosom teh bakterij vanjo, temveč bakterije v vsaki vodi samo čakajo, da so izpolnjeni pogoji in se začnejo razmnoževati. Pojavlja se v več kot tridesetih oblikah in napada izključno pljuča. V organizem lahko pride samo z vdihavanjem onesnaženih aerosolov, ki nastajajo na primer pri tuširanju, vlaženju zraka ipd.
Bolezen najpogosteje napada osebe slabšega zdravja, z oslabljenim obrambnim mehanizmom, osebe s kroničnim bronhitisom in pa kadilce.
Najbolj idealna temperatura za povečano razmnoževanje legionell je med 30 in 45 stopinjami C, to pa je najbolj običajna temperatura v sistemih za pripravo tople sanitarne vode. Na srečo pa že temperatura vode nad 60 stopinj C popolnoma uniči bakterije, poleg tega pa je tudi verjetnost prisotnosti legionell in s tem nevarnost infekcije v manjših sistemih, to je v sistemih, ki imajo akumulator tople vode - bojler manjši od 300 1, majhna. Pomembno pa je, da so tudi manjši sistemi pravilno izvedeni, saj količina vode v posamezni cevni veji ne bi smela vsebovati več kot 3 1 vode. Kot primer pri cevi 3/4", ki je najbolj običajna cev posamezne cevne veje v gospodinjstvih, je volumen vsakega metra take cevi okrog 0,33 1. Torej v kolikor je posamezna cevna veja tople sanitarne vode daljša od 9 m, bi morala imeti obvezno cirkulacijski vod, voda pa bi
morala po cevi zaokrožiti vsaj enkrat na 8 ur.
V kolikor imamo torej bojler za pripravo tople sanitarne vode manjši od 300 1, posamezne cevne vode tople vode kratke oziroma vgrajene cirkulacijske vode, potem nam legionelle niso nevarne in veijetnostokužbe z njimi je majhna. Če daljši čas ne bomo uporabljali tople vode, na primer zaradi odhoda na dopust, je priporočljivo znižati temperaturo vode v bojleiju - izklopiti ogrevanje, ali pa takoj, ko se vrnemo domov, dvigniti temperaturo vode v bojleiju na 60 stopinj C.
Drugače pa je pri večjih sistemih, to so predvsem centralne priprave tople sanitarne vode v blokih, šolah, domovih in podobnih ustanovah ter pri vseh tistih, ki imajo zaradi izkoriščanja sončne energije nekoliko večje hranilnike toplote - bojlerje tople vode. V takih primerih j e potrebno nujno zagotoviti, da se temperatura vode v bojlerju vsaj enkrat na dan dvigne na 60 stopinj C. To pa ni tako enostavno izvesti, kot izgleda na prvi pogled. Večina ogrevalnih naprav v takih objektih j e na tekoče ali plinasto gorivo, kotlovske avtomatike na takih kotlih pa, posebno še v dneh, ko ni ekstremno nizkih temperatur, to pa je velika večina dni, držijo temperaturo vode v kotlu na nižjem nivoju. V kolikor pa ogrevalna voda iz kotla nima vsaj 80 stopinj C, je nemogoče ogreti vodo v bojlerju na 60 stopinj C. Poleg tega pa bi bila tudi avtomatika, ki bi omogočala tako delovanje, izredno zahtevna in draga.
Druga možnost bi bila, da za to skrbi vzdrževalec kurilne naprave. Ta možnost j e najmanj zanesljiva in zahteva izredno vestnega in odgovornega vzdrževalca.
Zaneslivejša je varianta, po kateri bi bila voda v bojleiju ves čas ogreta na 60 stopinj C. Posledica takega ukrepa bi bil slabši izkoristek in večji obratovalni stroški. Povečale bi se namreč izgube z dimnimi plini, ker bi bilo potrebno vodo v kotlu držati na višji temperaturi, s tem v zvezi bi bile večje
tudi žarčilne izgube kotla in izgube zaradi mirovanja kotla in ne nazadnje bi se povečale tudi izgube toplote v bojleiju.
Najboljša in najbolj racionalna varianta bi bila s kombiniranim bojlerjem, ki bi poleg tople vode iz kotla imel možnost ogrevanja še z električno energijo. V tem primeru bi se električni grelec vključil enkrat na dan, po možnosti po nižji dnevni tarif}, in vodo dogrel na 60 stopinj C.
Na vsak način je več variant, posebej pri načrtovanju novih sistemov, medtem ko smo pri sanaciji obstoječih sistemov bolj omejeni. Ne bi pa smeli pojava legionell jemati preveč neresno, kajti že dejstvo, da so Nemci že leta 1992 v svojih predpisih DVGW - jih predpisali, kako je potrebno načrtovati sisteme za pripravo tople sanitarne vode ter sisteme za prezračevanje in klimatiziranje, da se prepreči razvoj legionell in pa infekcija.
Resnosti problema pa ne smemo prenašati samo na večje sisteme; kajti prihaja obdobj e, ko bomo vse bolj varčevali z energijo in izkoriščali alternativne vire energije, pa naj si bo s sprejemniki sončne energije, s toplotnimi črpalkami ali kako drugače in to skozi čim daljše obdobje leta. S tem bomo potrebovali vse večje hranilnike toplote ob razmeroma nizki temperaturi vode v njih. Ravno tako gre tudi razvoj kotlov vse bolj v smer nizkotemperatumih in kondenzacijskih. S tem se znižuje temperaturo vode v kotlu na tak nivo, da še zadovoljuje naše potrebe po toploti v danem trenutku. Prav j e, da gremo tudi mi v korak s časom in razvojem, kajti le na ta način si bomo ob nižjih stroških izboljšali bivalne pogoje, moramo pa ob tem upoštevati tudi problem legionell in tako načrtovati sisteme, da z njimi ne bomo imeli problemov in nevšečnosti.
Vse, ki ste že dosedaj obiskovali energetsko svetovalno pisarno, in tiste, ki jo še nameravate, obveščamo, da smo se preselili v sobo številka 9 v provizoriju občine.
Energetski svetovalec Jože Šircelj
II
ZOPET PRIŠEL JE MED NAS STARI DOBRI DEDEK MRAZ
Decembra se je dedek Mraz s svojimi sankami iz daljnega Severa pripeljal v Ilirsko Bistrico. Zadnji teden pred novoletnimi počitnicami je s svojim spremstvom obiskal vse šole in vrtce v občini, pokukal v Dom starejših občanov in se srečal z najmlajšimi v knjižnici.
Zadnjo nedeljo v decembru ga je v Domu na Vidmu toplo sprejelo Društvo prijateljev mladine in z zanimivim programom razveselilo tudi otroke. Veliki
Snežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 0671400-320, fax. 067/41-124
in mali so se lahko zabavali v otroških delavnicah, slikali na svilo, izdelovali čestitke za svoje najdražje in se sploh zabavali. Sladkosnedi so lahko pokukali v kuhinjo tete Lize, kjer so dobili palačinke. Ostali so se lahko drsali po toboganu ali sestavljali kocke s pomočjo svoje domišjije. Za najmlajše so pripravili tudi zanimive igrice; "Lahko noč, hudobe" (gledališka skupina OŠ Dragotina Ketteja), "Mojca Pokraculja" (gledališka skupina OŠ Knežak) in nato še " Muca Copatarica" (z barvami Sonje Munih).
Dedek Mraz, oblečen v bel plašč in pokrit z belo kučmo, je delil dobrote in zabaval otroke. Ob 17h se je s svojim spremstvom in Snežniško konjenico
popeljal po Ilirski Bistrici. Spremljala sta ga glasba in vesel vrišč otrok, ki so čakali na sladkarije iz njegove velike malhe.
Na Plaču je dedka Mraza presenetila Muca Copatarica z mačjimi pravljicami in prijetno postrežbo s toplim čajem in piškotki.
Ko je sonce zašlo in je spremstvo dedka Mraza postalo utrujeno, se je dedek Mraz poslovil od otrok. Do naslednjega leta, je dejal. Do takrat pa si bo v kakšnih toplicah opomogel od napornih potovanj. V tem letu pa želi otrokom in odrasli zvrhan koš sreče, zdravja in uspehov.
Poleg pridnih rok, ki so pripravljale delavnice in skrbele za zabavo, so Društvu pomagali tudi številni dobrotniki, ki so otrokom omogočili prijetne urice. Društvo se v lastnem imenu zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali pri pripravi sank dedka Mraza: občini Ilirska Bistrica, županu občine, SKB Ilirska Bistrica, Plami-Pur, KS P Ilirska Bistrica, HKS Iliirska Bistrica, Jadranu Batista, steklarstvu KRAMBI, KŠIB, WO Jožefa Maslo, VVO Podgrad, VVO Knežak, Uniki TTI iz Postojne, Sadju GODEC, Telesu, Mitji Škerlavaju, Lesonitu, bifeju KOVAČIČ, Grafiki Bor, RK Ilirska Bistrica, Balasty,d.o.o, Sadju SKRT, Mlinotestu.
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič
Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o., Bazoviška 40
Glavni in odgovorni urednik:
Ksenija Montani
Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic,
Ivko Spetič /predsedniki
Urednik in novinar: Tina Milostnik Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič
Tisk: "GA commerce" d. o. o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997,. se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa.
OSEBNOST
LETA
1998
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
Akcija-izbor OSEBNOSTI LETA je na Radiu 94 lani potekala četrtič. Kot vedno so imeli glavno besedo pri izboru poslušalci, ki so tokrat edini predlagali imena kandidatov. Glasovanjeje tako kot prvi dve leti potekalo telefonsko-prvič 7. decembra, nato pa vsak dan, izmenoma dopoldne in popoldne, vse do 31. decembra, ko so lahko poslušalci oddali še zadnje glasove.
Vsakič smo dali priložnost šestim do osmim poslušalcem s področij, kjer se posluša Radio 94. Potek glasovanj a smo razdelili po občinah - Pivka in Postojna, Ilirska Bistrica ter Cerknica, Loška dolina in Bloke. Poleg glasu za Osebnost naše regije je vsakposlušalec oddal še glasova za po njegovem mnenju najbolj in najmanj priljubljeno osebnost slovenskega političnega prostora.
Vzporedno z izborom Osebnosti leta pa je že tretjič potekala tudi akcija zbiranja finančnih sredstev za Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna. P o velikem odzivu v prvih dveh akcijah, ko so po zaslugi darovalcev v postojnski bolnišnici posodobili opremo z nakupom kardiotokografa in EKG monitorja, so se tokrat odločili zaprositi za finančno pomoč pri nakupu dveh luči, imenovanih PHOTO-THERAPIE, potrebnih za zdravljenje rumenice pri novorojencih. Tudi tokrat je v akciji z oglaševanjem sodeloval Radio 94.
Na slovesni prireditvi v Jamski restavraciji v Postojni bomo 16. januarja ob 20.00 razkrili ime tistega, ki so mu naši poslušalci letos namenili največ glasov - Osebnost leta 1998 in ime najbolj priljubljene osebnosti slovenskega političnega prostora ter objavili izid dobrodelne akcije. Prireditve se bodo udeležili številni povabljenci - predstavniki podjetij in ustanov ter političnega in kulturnega življenja iz občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna, pričakujemo pa tudi visoke predstavnike slovenskega političnega prostora.
Kulturni program bodo z glasbo popestrili Karmen Stavec, Sandra Zupanc - Sendi, Miran Rudan, tenorist Miran Žitko in skupina Aurora, ki bo za dobro razpoloženje gostov skrbela tudi v nadaljevanju večera, slovesnost pa bodo vodili sodelavci Radia 94:
Katja Uljanič, Mateja Jordan in Peter Žmak.
ČRNA KRONIKA
za obdobje
do 24.12.1998 do 5.1.1999
Kljub prazničnim dnem in veselemu razpoloženju večine občanov so ti dnevi minili relativno mirno in na srečo brez tragičnih posledic. Policisti PP Ilirska Bistrica pa so veeno imeli kar precej dela.
Tako so v teh dneh prijeli osem tujih državljanov, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Po končanem postopku so bili zavrnjeni hrvaškim mejnim organom, dva pa so kriminalisti PP prijavili zaradi kaznivega dejanja, prepovedanega prehoda državne meje.
Bilo je živahno tudi na področju javnega reda in miru. Kljub stalnim opozorilom policije in poostreni kontroli je bilo obilo pokanja petard in motenja nočnega miru. Zaradi odvržene petarde je en otrok dobil lažjo telesno poškodbo očesa in bil odpeljan v bolnico. Eno osebo pa so pridržali do iztreznitve.
Na področju prometne varnosti se je zgodilo deset prometnih nesreč, od tega ena s hudimi telesnimi poškodbami in eno razlitje nevarne snovi, ki seje k sreči končalo brez hujših posledic, ker je prevrnjena cisterna vozila mazut.
Kriminalisti so obravnavali še pet kaznivih dejanj, požar v sušilnici mesa in ilegalno prehajane državne meje.
Policisti PP Ilirska Bistrica želijo vsem občanom srečno in uspešno leto 1999, predvsem pa varno vožnjo ob upoštevanju prometnih predpisov.
DOGOTKOM OB ROB
SILVESTROVANJE NA PLAČU - PRAZNIK ALI
BOJIŠČE?	■
Turistično društvo Ilirska Bistrica, ki je tudi letos organiziralo silvestrsko prireditev nt> p1 prostem, je vložilo precej truda in naporov, da bi bila prireditev primerna in dostopna širšeirtt n krogu ljudi. Na žalost je bil ves trud zaman, kajti naši sokrajani, ki imajo očitno preveč denarji e in ga niso sposobni podariti tistim, ki so socialno ogroženi, so poskrbeli, da je bil Plač bolj & podoben bitki na soški fronti kot pa prireditvenemu prostoru, kjer bi si lahko brez strahu segl } v roko in prijateljsko pokramljali. Ko smo bili priča zažigu zabojnika za smeti, dvernl ■ poškodovancema, znašanju nad koši za odpadke, ki so bili razmetani po celem mestu ,smo St vprašali, če je sploh smiselno organizirati prireditve, ki služijo izživljanju mnogih naši sokrajanov, ki z aktiviranjem eksplozivnih teles in povzročanjem materialne škode kvarij1 * počutje drugih, motijo izvedbo prireditve in se imajo za zelo pomembne. In ironija vsega j1 R bila ta, da so bili otroci pri tem početju bolj v manjšini, da pa so bili očetje, ki naj bi vzgojni vplivali na otroke, zelo aktivni.	^
Zaradi vsega povedanega in doživetega v društvu resno razmišljamo, da silvestrovanj1 . za leto 2000 nebi organizirali. Ne zaradi tega, ker bi ga ne znali; kdo nam lahko jamči, da a se podobno početje ob letu obsorej ne ponovilo, še posebno ob prehodu v tretje tisočletje, * ^ ga bomo seveda še posebej bučno proslavili.	^
Pa še par besed o organizaciji prireditve. Prireditveni prostor je bil lepo okrašen inj‘ ^ služil različnim prireditvam v decembru. Letos je bil december na Plaču zabaven in vSl ^ prireditve so bile dobro obiskane. Tudi za silvestrski večer je bilo vloženega precej truda, tak ^ s strani organizatorja kot vseh, ki so prispevali, da je bila prireditev primerno izpeljana Veselo je bilo že popoldne, ko je Plač napolnjevala glasba s kaset, zvečer paje domači ansamvt p “Bistre "poskrbel za repertoar za vse generacije. Priložnostne pijače in jedače ni manjkalo svečanost pa je bila na višku, ko so članice Turističnega društva razdelile med obiskovale' ^ svečke z željo, da se jih prižge v znak miru in namesto petard in seveda polnočna poslanica, k , e jo je svojim sokrajanom naslovil župan Franc Lipolt.	~.
S svojimi prispevki in najlepšimi željami v prihajajočem letu so pomagali pri izvedi prireditve: SGP Primorje Ajdovščina, Mlinotest Ilirska Bistrica, Zavarovalnica Trigltf Postojna, Ilirija Ilirska Bistrica, Šenkinc Ilirska Bistrica, Banka Koper Ilirska Bistrica, občili' Ilirska Bistrica, gostilna Urbančič, TIB Petrol Transport- Tehnični pregledi, Droga Portorož Rod snežniških ruševcev, trgovina Kampo in SKB banka Ilirska Bistrica. Posebna zahvala gf Komunalno-stanovanjskemu podjetju in delavcem, ki so poskrbeli za primerno okrasit® celotnega mesta in čiščenje mestnih ulic v vseh delovnih in dela prostih dneh. Vsem prisrčni hvala.	Turistično društvo Ilirska Bistrit1
igr
Ch
30
Ph
SP
I
VABILO
Turistično društvo Ilirska Bistrica bo 14.februarja organiziralo tradicionalno prireditev "Pust je pršu - Pust je prišel".
Vabimo vse zainteresirane skupine (posebej so vabljene vse skupine z etnografsko vsebino), ki želijo sodelovati v pustnem sprevodu, da se do 31. januarja 1999 prijavijo na naslov: Turistično društvo Ilirska Bistrica, p.p.št. 10, Trg M. Tita 6.
Vsaka skupina, ki se prijavi za sodelovanje, naj poimenuje like, kijih skupina predstavlja (npr.skupina ciganov, skupina klovnov itd.). Ne pozabite napisati tudi naslova kontaktne osebe, s katero se bo Društvo dogovarjalo o pripravi prireditve.
Povabljeni ste vsi - pridite. Čim več nas bo, lepše bo. Vabilo pa velja tudi za obiskovalce, ki bodo o programu prireditve obveščeni v naslednjih izdajah časopisa.
Vaše Turistično društvo, Ilirska Bistrica
spi
mi
fai
lat
Bo
m,
Zzl
Pia
i zbc zbe
POGUMNO V NOVO LETO
Me
Ma
Borzni posredniki so po kratkem odmoru ponovno začeli trgovati z vrednostnimi papirji. Število kupčij oziroma vrednosti poslov pa je z nekaj izjemami skromno. Slovenski Bo borzni indeks je po začetnem padcu začel ponovno skokovito naraščati in že v prvem tednu dosegel raven 1.782 točk. Gibanje SBI-ja v letu 1998je bilo zelo razgibano. Indeks je pričel leto na ravni 1.400 točk, nato se je do avgusta dvignil preko psihološke mej® spr 2.000 točk, vendar pa je nagli rasti sledil še hitrejši padec. Sedaj cene delnic že nekaj mesecev nihajo na istih ravneh.
Tudi po novem letu so v središču pozornosti delnice Mercatorja, ki so se v prvem tednu podražile za dobrih 1.4000 tolarjev. Povprečna cena po sredinem trgovanju p® znaša 8.594 tolarjev. V zadnjih dneh so imele zanimivo gibanje tudi delnice Petrola. P° objavi od prodaje državnega deleža je cena skočila vse do 27.7000 tolarjev. Vendar pa ji pri' za razliko od Mercatorjevih delnic cena Petrolovih delnic v prvih dneh novega leta žl de) padla na 26.400 tolarjev. Po vsesplošni evforiji in dviganju tečajevje tudi Petrol ponovno cer presegel 27.000 tolarjev. Cena delnic Istrabenza je prvi teden v novem letu končala nO kot ravni 3.000 tolarjev. Po poslovno zelo uspešnem letu za Luko Koper je tudi cena delnic akt. v zadnjem obdobju bliskovito porasla in se približala rekordnim tečajem preteklega poletja• Pre Povprečna cena, po kateri so borzni posredniki trgovali ob koncu tedna, je bila tik poA z n nivojem 3.300 tolarjev. V Luki so imeli v letu 1998 rekorden pretovor, za naslednje obdobje 19‘ pa napovedujejo še boljše rezultate. Tudi cene ostalih obmorskih podjetij so se povečale, vendar pa je bilo z njimi sklenjeno skromno število poslov. Intereuropine delnice nihajo dr\j naravni2.071 tolarjev, delnice Droge ter Emone Obale Koper pa na ravni 34.000 oziroma noi 2.315 tolarjev.
Zimsko zatišje vlada tudi na prostem trgu. Trgovanje z delnicami podjetij je zelo sej skromno. Med najprometnejše sodijo delnice trgovskega podjetja Loke, sa je Loka tlel zanimiva za ostala trgovska podjetja. Cena pa se z manjšimi odstopanji že nekaj čas®, ob vrti na ravni 2.200 tolarjev. Z delnicami PID-ov se do pred kratkim ni dogajalo nič slo pretresljivega. Cena Stebra 1 znaša 716 tolarjev, cena prvega kot sklada Nacionalne finančne družba pa 681 tolarjev. Ceni delnic pra ki jih upravljajo Primorski skladi, se nista bistveno spremenili-Modra linija je teden končala pri 557 tolarjih, Modra linija 2 pa vel pri ceni 448 tolarjev.	to, (
Prvi teden se je končal zelo vzpodbudno in zelo optimistično\ kot zato si takih tednov lahko le želimo.
Ilirika BPH, d.d., Janez Novak ^
JŠB
ILIRIKA
KINO
Informacije: 81-569
■rt REŠEVANJE VOJAKA RYANA(Saving
•mi Vrivate Ryan), amer. barv., vojni
irji Režija: Števen Spilberg
io\ *8raj°: Tom Hanks, Edward Burns, Tom
jgt Sizemore, Matt Damon
•mi 15-1.1999 ob 20.30,16.1.1999 ob 18.00 in
ost 17.1.1999 ob 20.30
nji ^liki lebowski (The Big
ajt Eebowski), amer. barv., komedija jni Režija: Joel & Ethan Coen
|§rajo: JefFBridges, John Goodman, Steve injt EUscemi, Julianne Moore a k 29U999 in 31.1.1999 ob 20.30
^lULAN, amer. barv., risanka n/ v;ežija: Barry Cook in Tony Bancroft vSt Glasovi: Ming-Na Wen, Eddy Murphy, akt ^arvey Fierstein intt 3° 1.1999 in 31.1.1999 ob 18.00
alt p°ROČIVA SE (The Wedding Singer), ilcl artler- barv., komedija i,l Re%: Frank Coraci
§rajo: Adam Sandler, Drew Barrymore,
,Jl Ghristine Taylor tlet 3°-I-1999 ob 20.30
'rol PRiDRŽUJEMO SI PRAVICO DO g/i S?REMEMBEPROGRAMA'.
-Harmonija
med
JASLICAMI
Človek potrebuje tudi hrano za dušo, sPi"ostitev ob klasični glasbi in napevu zborovskega petja. Vsi, ki imajo radi glasbo v cerkvenem ambientu, so g Eo v nedeljo, 3.januarja, prisluhnili ozičnemu koncertu v cerkvi sv. Jurija v "»•ski Bistrici.
Nastopajoči:
' Šolski pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja Z zborovodkinjo Kristino Polh
"Tina Balazs z violino in Eva Favento na Pianino
t,. " Godalni orkester glasbene : 'strica z dirigentom Maurom Še ni	"družina Volk
i-; n . * SoPranistka Janja Konestabi
0	“0Jan Glavina
^	" Pevska skupina Resa s Silvar
;e	' Andreja Grahor s flavto ol
J- Pijavi Bojana Glavine ,	' Komorni dekliški zbor z zbo:
m M811-0 Eenarčič in klavirsko s J ^art'na Lenarčiča.
je prj Nedeljski večer je bil k % de] raV!Jen za postnovoletno razv io cerkVn’rn Ponndeljkom. Prav z;
10 kotički SrVetega Jurija P°lna d0
ic akiKt'8' LePrav je cerkev majhna i:
a. Preplavi8’je glasba nast0Paj°čil
01	Zn" • Prostor, ušesa in srca p
je	melodijami in lepimi
jo druž^a"IVebi' aplavz je vsekak i0 novo?8 Volk’ ki J'e odpela stan °'edi° pesem.
\o se je , le b'l sicer že mimo, tc i(0 nekak °’kot da elovek sedi pri f st ob k ° Prazn'čno in zasanjano. 1 ^ skun0ncu Požgale lučke v cerkv ,0 Rot ,aJ.ZaPeli Sveto noč, je bilo i'c, prazvi16 naslednji dan dela prost li. lkl Pred vrati.
,0 veni, koncertom seje izkazalo, da t0 j 0 Slasbeno nadaijenih talent
FILATELIJA
ŠKOROMATI NA ZNAMKAH
Na pobudo domačega Muzejskega študijskega krožka in Primorskega numizmatičnega društva je Pošta Slovenije uvrstila v program izdaj letošnjih priložnostnih poštnih znamk tudi dve znamki z upodobitvijo naših domačih izvirnih pustnih likov z obrobja Brkinov, znane ŠKOROMATE. Že po dveh letih po izdaji snežniške znamke bomo torej v občini dobili znova poštne vrednotice z domačo vsebino. Izredno pomemben dogodek bo vsekakor deležen posebne pozornosti predvsem prebivalcev Podgrada in Hrušice, kjer so dejansko škoromati in škoromatija dejansko doma.
Naši "Škoromati" so se predstavili tudi na poletnem obrtniškem sejmu v Celju in vzbujali veliko pozornost
Kulturni društvi iz Podgrada in Hrušice bosta predstavitev obeh znamk družno pospremili s kulturnim programom in nastopom pravih škoromatov. Predstavniki Pošte Slovenije pa bodo prav s to prireditvijo tudi uradno dali v promet novi poštni znamki. Takrat bo izdana tudi kuverta prvega dne (FDC), v uporabi pošte 6244 Podgrad pa bo tega dne poseben priložnostni poštni žig. Obe znamki za 20 in 80 SIT sta motivno povezani v celoto in sestavljata prizor rajanja škoromatov na vaškem borjaču, s poudarjenimi najbolj značilnimi liki. Po fotografiji Marjana Bažata iz fotomono-grafije "ČLOVEK Z MASKO" je izbor motiva opravil znan slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Likovna rešitev obeh znamk pa je bila tudi tokrat zaupana akademski slikarki Mileni Gregorčič, ki je likovno
oblikovala tudi vse dosedanje slovenske pustne znamke: ptujske kurente, cekljanske laufarje ter borovo gostiivanje. Prireditev bo v petek, 22. januarja, ob 18. uri na osnovni šoli Podgrad.
Istega dne bodo izšle še štiri znamke slovenskih znamenitih mož: Petra Kozlerja, dr. Franceta Prešerna, Rudolfa Maistra in dr. Božidarja Lavriča ter tako imenovana voščilna znamka. Kot po navadi bo opis znamk, ljudi in dogodkov, ki so jim znamke posvečene, zajet v poštnem Biltenu št. 23, v katerem bo opis značilnosti škoromatov kot posebnih in izvirnih pustnih likov izpod peresa domačega raziskovalca etnografskih posebnosti Romea Volka. O prireditvi in znamkah, ki pomenijo veliko domačo promocijsko priložnost, bomo še poročali.
Tekst in foto: Vojko Čeligoj
VABILA
‘ "'""""H"	■■■■	•	■■■-.	.
Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica vabi na redno 498. društveno srečanje, ki bo v nedeljo, 24. jan. 1999, med 9. in 12. uro v hotelu Turist v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
L.........rirf....................rn„..r.r^_
Planinsko društvo SNEŽNIK Ilirska Bistrica vabi v četrtek, 28. januarja t.l., ob 18. uri v Dom na Vidmu člane društva in prijatelje na redni planinski večer.
Dipl. ing. gozdarstva Gregor Bolčina bo z besedo in sliko predstavil “MAŠUN Z OKOLICO SKOZI ČAS”.
TUDI MI IMAMO PIHALNI ORKESTER
Vsako mesto ni pravo, če nima pihalnega orkestra, ki s svojo godbo krajša čas na različnih prireditvah in veselicah.
Naš pihalni orkester je nastal leta 1996 v glasbeni šoli Ilirske Bistrice pod taktirko prof. Josipa Grgasoviča. Izbral si je preprosto ime-Orkester Glasbene šole Ilirska Bistrica. Setavljajo ga učenci in bivši učenci GŠ. Njegova pisana pihalna sestava se je v prazničnih dneh dobro odrezala na številnih proslavah v ilirskobistriški občini. Nastopili so v sredo, 16.decembra, v Domu starejših občanov, 18.decembra v vojašnici v Ilirski Bistrici ob 30.1etnici TO, 19.decembra v OŠ Knežak,
20.decembra v Domu na Vidmu in 26.decembra za Štefanovo v Harijah.
Kljub svoji mladosti j e imel orkester že nekaj odmevnih nastopov doma in na tujem. Verjetno je njihov naj večji uspeh nastop v Državnem zboru ob dnevu državnosti. Ob tem jim je čestital sam predsednik države. Njihov velik dosežek je tudi posnet material za lastno kaseto in nekaj skladb v sodelovanju z ansamblom Pod lipo iz Knežaka.
Mladi talenti so med seboj dobro usklajeni in igrajo zares odlično. V novem letu jim zato želimo še veliko nastopov in uspehov pri igranju.
NOVOSTI V KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO
FAKTOPEDIJA; PLATT, R.: V začetku; PREDŠOLSKA bralna značka; ENCI benci na kamenci 2; GRAHAM, I.: Boj proti kriminalu; NAJLEPŠE antične pripovedke; ZUPIN, D.: Odkrivam svet pravljic in zgodb; AHČIN, M.: Da ne bo treme; BUTTERFIELD, M.: Sem kosmat in puhastega repa, majhen in mehek. Živim v ložu. Kdo sem? BUTTERFIELD, M.: Sem krilat in divji, napadam z višine in sem močan. Živim v gorah. Kdo sem? MANINNG, M.: Šola znanosti; MANTEGAZZA, G.: Potovanje vode; MASSON, J. M.: Ko sloni jokajo; MOJA prva enciklopedija. Vreme; PAVLIČ, G.: Slikovni pojmovnik. Matematika; SELS, D.: Zemlja podolgem in počez; BOSMANS, P.: S čutili zaznavam svet; FORME, C.: Na polju in na vrtu; GRAHAN, I.: Boj proti bolezni; HUSCH, T.: Skrivnosti odraščanja za fante; 0’NEILL, A.: Najlepša knjiga o mačkah; SCHUSTER, G.: Skrivnosti odraščanja za dekleta; BUSSOLATI, E.: V mestu; GOSCINNV, R.: Asterix legionar; GRAHAM, I.: Oder in zaslon; IGRICE za vsak dan v letu; MALA morska deklica; DAVJES, R: The girl in the mirror; SATULJ, A.: Sokolova mladost.
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
REBLEV, S.: The gold lasso; GOODWIN, J.: Robin Hood; TULLV, J.: Inspector Holt: the bridge; ANDERSEN, H. C.: Pravljice; ANGERER, T.: Od pšenice do potice; BECKMAN, T.: Križar v jeansu; BOTTET, B.: Spletke na Olimpu; BOUDET, R.: Moj profesorje vohun; BOŽIČKOVA kapa; BRYANT, R.: Trije prašički; CARLE, E.: Godmjava pikapolonica; DAHL, R.: Čarobni prst; DAHL, R.: Čudoviti lisjak; DISNEY, W.: Disney’s Mulan; DOBRAVEC, M.: Pismo Miklavžu; DRAGT, T.: Robot z bolšjega trga; DROZD, I.: Sporočilo; DUNKLING,
L.	: Mike’s lucky day; ENDE, M.: Dolga pot v Santa Cruz; FREY-M.,B.: Medvedkova božična noč;GRIMM, J.: Skrinjica pravljic; GROSE, P.: Trije Miklavži; HANUŠ, B.: Mali morski ježek in mala morska deklica; HILL, E.: Piki, poglej in potipaj; HUYGEN, W.: Velika knjiga o škratih; INGOLIČ, A.: Deček z dvema imenoma; INGOLIČ, A.: Mladost na stopnicah; INGOLIČ, A.: Potopljena galeja; JANČEK in njegove dogodivščine; KAZUO, L: Očka snežak; KAZUO, I.: Prijatelji poletnega dežja; kazuo, I.: Ptiček otročiček; KIPLING, R.: Slonček; KOBE, B.: Mule; KRAAN, H.: zgodbe o čavknjeni čarovnici; LAINŠČEK, F.: LIONNI, L.: Prederik pripoveduje; LOBATO, A: Juš in gospod Mišon; MACKEE, D.: Princ Peter in njegov medvedek; MAKAROVIČ, S.: Sapramiška; MAL, V.: Ta grajski; MAUFRET, Y.: Ključ; MESTNIK, I.: Medvedek na obisku; MISIJA: Nemogoče; MONTGOMERY, L. M.: Ana z Zelene domačije; MUCA maca; HČSTLINGER, C.: Debela Nela in zavaljeni Jani; NOVAK, M.: Angeli prepodijo skušnjavce; NOVAKOVIČ, N.: Nekaj čisto pravih; PAUL, K.: Professor Puffendorfs secret potions; PELZ, M.: Zvezdnik; PETEK, M.: Iz pravljičnega vrta; PFISTER, M.: mavrična ribica zgladi prepir; PFISTER. M.: Mavrična ribica, na pomoč! POVEJ mi pesmico; PRIČAKOVANJE v hlevčku; PSIČEK Piki; PUČNIK, K.: danijel in vrtnice; RABLET, S.: Marcel and the Mona Lisa; RAČKA Repka; RADOVEDNI snežak; SCHEFFLER, U.: Poljubček za sestrico; SCHEIDL, G. M.: Sneženi mož; SCHUBERT, I.: Gusar Berto; SIMMEL, J. M.: Mama ne sme zvedeti; SIVEC, I.: Čarobna violina; SIVEC, I.: Vsak klasje zLat; STRAŽAR V., I.: Pustolovščine volka Korenjaka; ŠKRINJAR, P.: Pečina; THOMAS, V.: Čarovnica Vilma; TI lahko pomagam; TWAIN, M.: The prince and the pauper; VIDMAR, J.: Aknožer; VOGLER, M.: Biba buba baja; WENINGER, B.: Mandi in Nandi; ZAJČEK Zobko; ZOLLER, E.: Eva + Martin.
STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE
DEŽMAN, S.: Bralna značka v osnovni šoli; IZSELJENO društvo Slovenija v svetu; KLADNIK, D.: Sto muzejev na Slovenskem, LIKAR, B.: Inoviranje; MOHORJEV koledar 1999; PREŠERNOV koledar 1999; VSE o vsem; ENCIKLOPEDIJA Slovenije; BREČKO, D.: Kako odrsli spreminjamo? CASTANEDA, C.: Magične kretnje; COVEY, S.R.: 7 navad zelo uspešnih družin; DE ANGELIS, B.: Sto najpogostejših vprašanj o ljubezni; KLEVIŠAR,
M.	: Napoti vere, upanja, ljubezni; SCHLENZ, K.: Hura, očka bom! SCHULZ, B.: Vsega so krive ženske; NEWMAN, J. H.: Skrivnost Cerkve; OTTO, W. F.: Bogovi Grčije; QUOIST, M.: Žarki upanja; SLABE, J.: Med Antešaki; ŠMITEK, Z.: Kristalna gora; VELIKONJA, M.: Bosanski regisjki mozaiki; BAJEC, T.: Zdravilo za državo; BLUESTEIN, J.: Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudi zase! BRANK, J.: Obligacijsko pravo; DE V JAK, S.: matematične metode v managementu; FURET, F.: Minule iluzije; GILBERT, G.: Duhovnik pri barabah z ulice; GLASSER, W.: Dobra šola; GRASMANN, G.: Uvod v velike sodobne pravne sisteme; HAMON, F.: Referendum; KEBER, J.: Živali v prispodobah; KONČINA-P.: M.: Pomoč otrokom, ko starši odpovedo; LIKOVNA vzgoja v kurikulami prenovi; PEČEK, M.: Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj; POTI iz nasilja; PREBIVALSTVO Slovenije 1996; REBULA-T, A.: Globine, ki so nas rodile; REPOVŽ, L.: Financiranje; SLOVENSKE ljudske pesmi Koroške; ŠTERN, A.: Metabioigra; ŠVAJNCER, J. J.: Vojna zgodovina; TAVČAR, M. I.: Strategija trženja; THORLEY, J.: Atenska demokracija; VARSTVENO delovni center Tončke Hočevarjeve; VODOVNIK, Z.: Pravna ureditev zaposlovanja in dela; VRBOVŠEK, V.: Pisma prijateljici ali Kramljanje o vzgoji; ZAPOJMO po naše; BRILEJ, R.: Rešene naloge iz matematike 1; BRILEJ, R.: Rešene naloge iz matematike 2; BRILEJ,
R.	: Rešene naloge iz matematike 3; BRILEJ, R.: Rešene naloge iz matematike 4; GUEDJ, D.: Svet števil; MOORE, P.: Atlas vesolja; USENIK, J.: Matematične metode v managementu; BOGDANOVIČ^B.: Italijanska poslovna korespondenca; DAHMANE-G., R.: Ilustrirana anatomija; DRUŽINSKI zdravstveni vodnik; DUBROVSKI, D.: Krizni management in prestrukturiranje podjetja; GRADBENIŠKI priročnik; GRAHAM, H.: Zdravljene z barvami; HOFFMAN, D.: Zelišča; JAZBEC, K.: Hišna pomočnica; KARMEL, A.: Velika paparica za male papavčke; KENT, C.: Organizacija; KOSTA, H.: Vinogradniški nasveti; KRALJ, J.: Temelji managementa in naloge menageijev; KRAU SE, D. G.: Umetnost vojne za poslovneže; KRAUSE, D. G.: Zgled vodje; KUHAR, B.: Sto začetnih jedi slovenskih pokrajin; KUŠČE-Z., S.: Reiki transmisija in reiki; MRZLIKAR, H.: Male skrivnosti dobre gospodinje; OKENFORD, R.: Zdravljenje z refleksologijo; POKORN, D.: Gorivo za zmagovalce; PORTISCH, T.: najboljše užitne gobe ter njihove neužitne in strupene dvojnice; PRAVO in medicina; PROMOCIJA duševnega zdravja; ROP, N.: 100 receptov sestre Nikoline; ROZMAN, S.: Peklenska gugalnica; SCHILLER, R.: Atlas dragih kamnov in kovin; SITAR,
S.	: 100 let avtomobilizma na Slovenskem; SLADKORNA bolezen; SNEDDON, P.: Zdravljenje z osteopatijo; SNOJ, B.: Management storitev; TAVČAR, M. I.: Obvladajmo čas! TAVČAR, M. I.: Razsežnosti strateškega managementa; TAVČAR, M I.: Svetovanje managementa; THOMMEN, J.-P.: Sinergija in razvojni management; TIMM, M.: Moj zdravnik; VIRANT, J.: Čas v mehkih sistemih; VIRŠČEK-M., M.: Sorte jabolk; WEIL, A.: Spontano zdarvljenje; ŽIGON, D.: Nedovoljene droge; AJTIC, S.: Zimski šport v Zasavju; BALCHIN, J.: Slikanje na steklo; BIBIČ, P.: Soigralci; BUTINA, M.: O slkarstvu; BUTINA, M.: Prvine likovne prakse; BUTINA, M.: Uvod v likovno oblikovanje; CHEPALDI, G.: Matisse; ČERU, O.: Guršije pesem, guršije dan; DEVITINI D., A.: Bosch; GIORGI, R.: Caravaggio; GREGO, M.^ Beneška Slovenija; JANJATOVI], P: Ilustrovana YU rock enciklopedija; KOZINC, Ž.: Pot k očetu; KUČAN, A.: Krajina kot nacionalni simbol; PAROUTV, M.: Mozart, ljubljenec bogov; POZZETTO, M.: Maks Fabiani - vizije prostora; RAPELLI, P.: Goya; TANSER, T.: Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto; UMETNOST na Slovenskem; ZUFFI, S.: Diirer; ZUFFI, S.: Tizian; BENSON, M.: The BBI dictionary of English word combinations; ENGELS, M.: Angleški jezik na maturi; HAJNAR, S.: Slovenski jezik na maturi; ŠEŠEK, K.: Vzorci preizkusov znanja iz slovenskega jezika ob zaključku osnovne šole; KRALJ, L.: Teorija drame; SAKSIDA, I.: Petdeset zlatnikov; SAKSIDA, I.: Slovenska mladinska dramatika; ZUPANČIČ, M.: Sheakespearov dramski imperij; ELIOT, G.: Silas Mamer; GEOGRAFSKI atlas Slovenije; HARTMAN, B.: Rudolf Maister, general in pesnik; IANNACCONE, A.: Devetnajsto stoletje; IVORY, M.: Barcelona; IVORY, M.: Praga; JEPSON, T.: Rim; KAPLAN, M.: Zlati Bizancj KRIŽNAR, N.: Slovenija; LENARČIČ, M.: Krajinski park Logarska dolina; LENARČIČ, M.: Slovenski Mediteran; LENARČIČ, M.: Šmarna gora; MCDOWELL, D.: An illustrated histiry of Britain; MENZEL, M.: Velike ženske v zgodovini; MERŠOL, M.: Clinton & Monica; PALUMBO, P.: 20. stoletje; RESNICI na ljubo; TEMNA stran meseca.
AKTIVNOSTI MESECA VARSTVA PRED POŽAROM V LETU 1998
V mesecu varstva pred požaroma je Gasilska zveza Ilirska Bistrica v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi tudi letos pripravila vrsto aktivnosti.
Dejstvo, daje bilo na območju bistriške občine v letošnjem letu že 120 intervencij (69 je zagorelo v naravnem okolju), je narekovalo Gasilski zvezi, da je posvetila največ skrbi preventivnemu delovanju s plakatiranjem po vsej občini ter javnim obveščanjem preko medijev z opozorili na požarno nevarnost.
Republiška srečanja društev Mladi gasilec so začela aktivnosti v mesecu varstva pred požarom. Letošnje srečanje je bilo v Sečovljah, in sicer v petek, 25., in v soboto, 26.septembra. Srečanje je potekalo pod naslovom "Z ZNANJEM V NOVO TISOČLETJE". Po sklepu komisije za delo z mladino sta na srečanju delovali dve ekipi društev Mladi gasilec iz naše občine, in sicer iz OŠ D. Ketteja in OŠ Knežak. Mladi gasilci so se pomerili v praktičnem tekmovanju, pisanju testov in likovnem ustvarjanju,
PREJELI SMO
V tej rubriki avtorji izražajo svoja osebna mnenja in prepričanja.
SPOROČILO BRALCEM
V skladu z določili Zakona o javnih glasilih si uredništvo pridržuje pravico do objave, krajšanja ali povzemanja prispevkov bralk in bralcev, skladno z uredniško politiko časopisa Snežnik, ki je neodvisni nestrankarski dvotednik. Prispevkov, ki niso podpisani s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja, ne objavljamo.
SILVESTROVANJE NA PLAČU - ALI SE DA DRUGAČE?
Kot bi mignil, je minilo novo leto. Tako kot vedno pride samo, če si ga želiš ali ne.Predvsem po zaslugi Turističnega društva je bilo letošnje silvestrovanje na prostem že drugič po vrsti in to tam, kjer je za tako prireditev najbolj primemo mesto, na Plaču. Namenjeno naj bi bilo vsem tistim, ki so ostali doma in niso odšli po svetu, v oddaljene smučarske centre na primer.T o obliko pričakovanja novega leta dandanes organizirajo skoraj že vsa večja mesta po Sloveniji. Zamisel je dobra in jo je treba obdržati, predvsem pa negovati tako, kot je treba negovati in utrjevati tudi vse ostale tipično bistriške prireditve, kot so vizita, pustni karneval, Bistriški obrtni dnevi, Premska srečanja ipd. To pomeni, da je treba tudi silvestrovanje na Plaču izoblikovati v sprejemljivo in dopadljivo prireditev, pa ne samo za obiskovalce, ki se pridejo zabavat na Plač. Sprejeti bi jo morali tudi prebivalci okoliških hiš, ki so ostali doma, pa so prisiljeni poslušati takšno ali drugačno glasbo, predvsem pa gromoglasno pokanje petard, bombic, da ne rečem bomb in kaj vem še česa. Tako je bilo letos. Pustimo ob strani izvajalce glasbe, izbor ansambla vsakomur ni po godu. Okusi so različni in možnosti za pridobitev vrhunskih izvajalcev omejene. Bolj kot izbor ansambla je vprašljivo vse tisto, kar se dogaja med izvajanjem glasbe.
Saj ne, da ni bilo ustvarjeno neko posebno vzdušje s tistim pokanjem, zdaj posamičnim, tik za tem rafalu podobnemu oglašanju, pa z ritmičnim poprskavanjem
pokalic. Posebno prijetna je bila tudi igra svetlobnih in večbarvnih raket in ognjemetov. Celo dim, ki je nastajal med razprskavanjem, je ustvarjal neko dmgačno vzdušje. Moram reči, da imata tako novoletno pokanje in ognjemet neko draž in verjamem, da za mlade tudi neko posebno pričakovanje. Povsod po svetu na tak način pričakujejo novo leto. Če je tako, ga poizkušajmo kultivirati, oziroma spraviti pod kontrolo. Tako mlad mož, poročen, z že odraslimi otroki, na žalost najbrž še vedno nedorasel, ne bi hudomušno spuščal prižgane bombe (ne bombice) pod noge plešočemu paru. Prav tako bi metalci bomb v določenem trenutku, na primer takrat, ko bi želel prvi mož občine voščiti za novo leto, prenehali s to dejavnostjo.
Ali je možno silvestrovanje na Plaču brez pokanja in tresenja? Morda pa bi lahko določili čas, na primer od polnoči do ene ure, ko bi si pokanje in rakete z različnimi barvami in svetlobnimi učinki privoščili vsi mladi in nedorasli tako, da bi se zanj prijavili, organizator pa bi zadevo spravil v neko vrsto tekmovanja. Najboljše pokanje in najlepši ognjemet pa bi nagradilo.
Tako, dal sem predlog in zdaj je na potezi Turistično društvo. Ali si bo upalo ugrizniti v to jabolko? Verjamem, da težko, saj je zelo težko ukrotiti posameznike v množici, ki hočejo biti hudomušni, a to niso, ki so neukrotljivi in spominjajo na neizživeto mladost, po kateri vsi hrepenimo.
Saša Boštjančič
————	N
NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE
Prejeli smo 15 pravilnih rešitev križanke iz 23. številke Snežnika. Žreb je določil da:
1.	nagrado - večerja za eno osebo - "Grili Danilo" prejme Milojka Štembergar,
Tomšičeva 10, 6250 Ilirska Bistrica, __	N
2.	nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme
Branka Burkeljca, Ul. Marice Kovačeve 4,1000 Ljubljana,
3.	nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu za predstavo VELIKI LOBOVVSKI
(v petek, 29.1.1999, ob 20.30) prejme Rozalija Mezgec, Kraigherjeva 9, 6230 Postojna
Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj nagrajenec dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo!
Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 1 in jo pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli:
1.	nagrada: darilni bon -1.500 SIT - Papirnica "LineaArt"
2.	nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK
3.	nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu.
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do
ponedeljka, 25. januarja 1999.
Želimo vam veliko uspeha pri reševanju!
V_________________________________________________________________________
Udeleženci vaje-gašenje stanovanjskega objekta
preverjanju znanja iz prve pomoči in dmgo. Ekipa iz OŠ K nežak se je uvrstila na 13. mesto, ekipa iz OŠ D. Ketteja pa na 21. mesto od 36 sodelujočih ekip. Likovni izdelek, ki ga je izdelala učenka OŠ Dragotina Ketteja, pa je prejel zlato plaketo.
S pionirji in mladino smo izvajali še ostale aktivnosti:
- PGD Ilir. Bistrica je za predšolske otroke VVOII. Bistrica organiziralo prikaz
bila akcija" Teden odprtih vrat" v gasilskem domu. Pripravil jo je SERVIS gasilnih aparatov pri Gasilski zvezi II. Bistrica, kije obenem opozoril občane, podjetja in druge organizacije na preventivne preglede gasilnih aparatov. Če jim je potekel rok pregleda, je nudil 10% popust ob pregledu. Voznikom so svetovali nabavo "GASILNIKOV V VOZILO"ter jih poučili o njihovi uporabi. Odziv na akcijo ni bil najboljši.
PGD in PIGD so izvajali svoje lasti aktivnosti v mesecu varstva prd požarom:
-	V septembruso se gasilci v velike številu udeležili proslave v Koritnicah, kj ne PGD Koritnice pripravilo proslavo ob 5 letnici delovanja društva. Razvili so n< društveni prapor, pripravili slavnosti mimohod gasilcev in v Gasilskem dort pripravili na ogled razstavo.
-PGD II. Bistrica je prevzela dve nd gasilski vozili. Javnosti je predstavila vozi za prevoz ljudi in opreme ob razlitju nevard snovi ter terensko vozilo Nissan za gašeit požarov. Prevzema in predstavitve so! udeležila vsa PGD, PIGD, župan občin predstavnik URSZR, MORS in drugi.
-	Večina PGD je sklicalo sestani odborov ter obravnavalo programe Ml* nekatera PGD so preventivno pregledi hidrantne objekte v svojem okoliš usposabljala operativne člane. PGD Podgf je pričel z izdelavo skice Podgrada zbit ostalega požarnega okoliša, PDG Knežak! stra je namesto tradicionalnih gasilskih ' jeb predstavil svoje delovanje preko internet5 niai
Aktivnosti so se zaključile s skup1 me< gasilsko reševalno vajo "VAJA 98 por, Organizirala in izpeljala jo je Gasilska zv» Ma: Ilirska Bistrica. Vajo so izvedli na parkirni tud: prostoru pred podjetjem Transport in1 Prit novem gasilskem domu v Ilirski Bistrici Lra njej so sodelovala skoraj vsa PGD v obči
I
gasilske opreme in tehnike ter prikaz gašenja požara. Izvedli so ga mladi gasilci društva.
Gasilski dom II. Bistrica sta v tem mesecu obiskali dve skupini otrok iz skupine "Sonček", da bi jim poklicni gasilci prikazali gasilsko opremo in tehniko.
Kot zanimiva in dobrodošla novost letošnjega meseca varstva pred požarom je
Obiskovalcem Gasilskega domaso poklicni gasilci prikazali gasilsko orodje in opremo gasilskega vozila.
V okviru SERVISA hidrantnega omrežja so po vsej občini pregledali in izmerili zunanje hidrantno omrežje. Akcija še teče in je v zaključni fazi.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 1 /99
V vaji so sodelovali: reševalne ekip6 so Zdravstvenega doma, ekipa prve porn6 Rdečega križa, policija in ReCO Postojl Vaja je obenem preverila usposobljen6 gasilcev in dmgih služb v primem podob6 intervencij. Škoda, daje bilo zaradi mrzM vremena zelo malo gledalcev.
Boža Rozi11:
1
Rešitev nagradne križanke številka 21.:	,
VODORAVNO: LEON ŠTUKELJ, KOLONIJA, OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC, ER, AVEIRO, SLOVENIKA, MAGNAT, ANAT, NARIN, ITA, TN, ZETA, ČANKAR, RING. IDILA, SLA W GANA, KROKET, VITO, EV, LS, AR, IMACINISTI, TELOVADEC, ZOR, LERO, STOLETNIK, EBENOVINA, ANEROID, EMI, INA, ADA, GINEKOLOG, RKELJ, LUKAR, ROV, 5 AKUZATIV, DIATERMIJA, NČ, RL, MONAH, Šl, OJ, IVERJE, KORANA, ANK, LUČNIK, AKAN, EDINSTVO, LAE, AREALI, DARE, APETIT	v be
66 SPOMIN NA TEMNI DAN” - ITALIJA SE
IStt
V
VOJAŠKO UTRJUJE
Prva leta italijanske zasedbe naših krajev so bila polna razočaranj pa pričakovanj in dvomov o pravični postavitvi meje med Kraljevino Italijo in novo nastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mirovna konferenca v Parizu je kolebala med tremi predlogi, kje naj poteka nova meja. Italija je zahtevala poleg ozemlja, obljubljenega z Londonskim paktom, še Reko. Jugoslovanska stran je zagovarjala mejo, ki naj bi upoštevala strjeno etnično ozemlje z Gorico, Trstom, Istro in Dalmacijo. Domača javnost je v strahu, da bi padla odločitev brez volje prebivalstva, zahtevala referendum in svobodno odločitev samih prebivalcev. Pričakovali so podporo demokratičnih Združenih držav Amerike in njenega predsednika Wilsona. Le-ta pa je sestavil kompromisni predlog, s katerim naj bi del Italiji obljubljenega ozemlja Primorske vendarle pripadel Kraljevini SHS. Z Rapalsko pogodbo med delegacijama Italije in Kraljevine SHS je bila 12. novembra 1920 dokončno zapečatena usoda Primorske in naših krajev.
inl
/IP'
:d i lil
Nič niso pomagali javni protesti, pritožbe, Stanje podpisov, potovanja delegacij na vse 1 sfrani- Velik del slovenskega narodnega telesa 1 Ve k**0 na silo odtrgano. Po stotih dneh j e 20. 16. rtlarca 1921 je Rapalska pogodba dobila ap mednarodno pravno veljavo. “Slovenec” je L°r0Čal 0 ®tev‘*n'h žalnih zborih v Ljubljani, , Mariboru in Zagrebu. Žalne seje so se vrstile p*?' v številnih manjših krajih. Slovenska ntnorskaje kljub vsemu postala sestavni del ^ ^aljevine Italije.
Kako so na Bistriškem sprejeli vest, da P( s° naši kraji dokončno dodeljeni Italiji,
" T°ne Kralj, “RAPALLO 1943”
Jmbolična upodobitev razkosanja __j! °Venskega narodnega telesa po prvi 11 el<n’ni vojni. Primorska je prepuščena ^nasitnim volkovom z zahoda. Zavezniki,
, So botrovali temu tragičnemu dogodku, *lzbrizno opazujejo. (Arhiv 0 'rajinskega muzeja, Koper)
govorno priča dogodek, ki ga je avtorju 23P|Sa pred leti opisala domačinka Slava H nideršič Lujkotova, por. Nauta: “Takoj po , ^ v°jni so mladi na Bistriškem obnavljali . kulturno-prosvetna in športna j2 stVa- Oživljeni Sokol, telovadno društvo L sodstvom (Franc Samsa, Lojze Zajc) ,'Zn^a zbralo vso domačo mladino. Vrstile ^ nas f Va^e V Sokolskem domu pa tudi že c . °P‘ doma, v Knežaku in Šempetru. ^ Pr ,av jaH so se na nastop, s katerim bi li avdi priključitev k novi jugoslovanski TP n~. Vl' dočakali pa so tragično vest. Vsa ijj vod P' Okovanja so bila zaman. Na pobudo VQ Sokola smo članice sklenile, da
naredimo širok žalni trak z ustreznim napisom, ki nas bo s praporom spominjal na ta žalostni dogodek. Sokolice so nalogo zaupale meni. Nabavili smo širok svilen črn trak in nanj sem z rdečo svileno nitjo izvezla napis: “BISTRIŠKE SOKOLICE, 12. XI. 1920, SPOMIN NA TEMNI DAN 20. IV. 1921 ”. Tri dni sem bila zaprta v sobi nad našo gostilno in skrivaj vezla spominski trak. Da ni bilo sumljivo, so domačini odgovarjali vsem, ki so spraševali zame, da sem bolna. Žalni trak je spremljal bistriški sokolski prapor še dolgo in bil skupaj z njim tudi skrivaj prenesen na varno v Jugoslavijo. "
Omenjeni žalni trak, pripet na domači sokolski prapor, je bil slavnostno nošen z bistriškim sokolskim praporom v Ljubljani, Beogradu in zadnjič v povorki ob otvoritvi X. vsesokolskega zleta v Pragi kot simbol sokolstva v zasužnjenih slovanskih krajih.
V knjigi zapisnikov domačega planinskega društva iz tega časa zasledimo beležko takratnega društvenega tajnika Antona Kraigherja o hudi stiski, v kateri so se znašli zaradi italijanske zasedbe naših krajev. Zapisal je: “Kaj storiti? Vezi z Ljubljano so sedaj prekinjene. Obrnili se bomo na tržaško planinsko društvo, ki nam je najbližje in deli z nami isto usodo. ” V društveni blagajniški knjigi pa zasledimo še zapis o finančnem stanju društva na dan 1. januarja 1919: “Pribitek iz leta 1918 je 390 kron, kar znese 156 lir! ”
ITALIJA SE VOJAŠKO UTRJUJE
Kraljevina Italija je v novozasedenih ozemljih takoj posegla po številnih ukrepih, s katerimi je uveljavljala svojo oblast, tako na političnem, upravnem, gospodarskem, šolskem, kulturnem področju in sploh v vsem javnem življenju, še posebej pa v vojaškem oziru. Že v letih 1921, 1922 so vpoklicali v služenje kadrovskega roka prve primorske fante. Prav letnik 1901 je bil prvi, kije moral v italijansko vojsko. Med številnimi naborniki so bili znani Bistričani: Karlo Muha Pekov, Saša Ličan, Frane Slavec Neščin, Stano Samsa, Josip Kopriva Padarjev in mnogi drugi.
Italiji se je mudilo zavarovati svojo vzhodno mejo z novo državo, s katero sije
Na srr-^e voiaške oblasti so kaj rade razkazovale svojo vojaško moč tudi na Bistriškem. v bei;. '11 d e n prvih svečanih mimohodov v Bistrici Stacionirane enote alpincev-pešakov s r°bavicah po 1. svetovni vojni (Atelje Maraž)
Bližina meje je zahtevala obilo vojaštva, zato so italijanske oblasti Že leta 1923 začele z gradnjo prvih vojašnic na Marinkotovih njivah. Vojašnice so dobile ime po kraljici Margeriti (Casermee Regina Marherita). (Slika iz zbirke Ivana Valenčiča)
V letu 1932 in 1935 so dogradili kompleks vojašnic v Trnovem “Caserme 23. Artileria Capitano Trua”. (Razglednica, Vojko Čeligoj)
mejo s težavo dogovorila in z njo imela še mnogo neporavnanih računov.
Zato so nove oblasti tudi na Bistriškem pospešeno gradile ceste, utrjevale in širile železniško progo, gradile nove vojašnice, postavljale številne utrdbe, zastavile obmejno obrambno linijo sistem “cavern” in tankovskih zapor, skladišč, vodnih rezervatjev vse od Trsata na morju do Triglava. Z namenom ureditve dostopov do pomembnih vojaških obrambnih objektov ob meji so bile razširjene in celo na novo trasirane mnoge ceste. Cesta med Podgradom in Ilirsko Bistrico, cesta proti Šembijam in dalje proti
velikih vojašnic na Moreli, Mirinu, Gomancih, Čabranski polici in Leskovi dolini so očitno botrovali predvsem vojaški razlogi. V zadnjih letih pred drugo vojno so vojaške oblasti utrjevanje še povečale. Zrasle so številne “kazarmete” za sprejem dodatnega vojaštva in vojaškega materiala: V Trnovem ob današnji Gubčevi ulici in na Vidmu, v Vrbici, na Selih pri Zabičah, na Klanski polici, v Knežaku, Podgradu in drugod. Na Orlovici (1299m), nad Gomanci in na Snežniku (1796m) so zgradili veliki protiletalski opazovalnici s stalnim vojaškim osebjem. Izgledalo je, da se Italija utrjuje za obrambo,
Utrjen vhod v sistem kavern na Štangipri Bistriški bajti (Fotografija 1997, Vojko Čeligoj)
Postojni, cesta proti Sviščakom in dalje proti Mašunu, na novo je bila trasirana cesta v Podgoro. G. Franc Poklar se spominja, da so kar nekaj let noč in dan drdrali tovornjaki in stroji s številnimi delavci, ko so gradili cesto do Zabič in dalje proti Gomancem, Mirinu, Moreli, Klani in Klanski polici. Problem pitne vode v snežniških gozdovih so reševali z izgradnjo velikih vodnih zbiralnikov in rezervarjev. Obsežna dela so potekala od zasedbe pa vse do začetka novega svetovnega spopada. Sistem “kavern”, v živo kraško skalo izklesanih prostornih predorov, strelnih stolpov in rezervarjev j e bil še posebej veliko težaško delo. Po pripovedi so dela potekala pod strogo varovanim režimom. Same kaverne so kopali izbrani italijanski vojaki praviloma iz južne Italije, ki sojih pripeljali iz šempetrskih vojašnic in jih vsaka dva meseca zamenjali. Na delovišče sojih vozili ponoči, da ne bi vedeli, kje potekajo dela. V dovoz gradbenega materiala z železniških postaj v Bistrici in Šempetru so najeli tudi domače avtoprevoznike, ki pa so s svojim vozilom smeli le do dogovotjenega mesta, na bistriški strani do križišča za Mikulo. Od tam dalje je vozilo prevzel vojaški šofer, ki je kasneje pripeljal prazno vozilo nazaj. Odkrivanje italijanskih vojaških namer, podatki o sistemu kavern, njihovi razporeditvi in ureditvi j e bil dolgo let glavni cilj domačih uporniških skupin, posebno Tigrovcev.
Gradnji planinskih postojank: za takratno planinstvo gotovo prevelikih hotelov “Rifugio Gabrijele d Annunzio” na Sviščakih in “Rifugio Guido Rey” na Klanski polici,
toda vse bolj očitno je postajalo, da so njene namere drugačne. In res. Italija je tudi prek naših krajev napadla Kraljevino Jugoslavijo. Šesti korpus italijanske armade, ki je vključeval tudi številne tržaške rezerviste, je v noči na nedeljo, 6. aprila 1941, prestopil italijansko-jugoslovansko mejo. Iz vseh tolikih italijanskih vojaških utrdb pod Snežnikom ob meji ni padel niti en sam strel.
Vojko Čeligoj
Ob številnih vojaških objektih pod Snežnikom še danes najdemo mnoge oznake graditeljev cest, vodovodnih rezervarjev, utrdb in drugih vojaških zgradb. Na sliki: ob cesti v Padežnici stoji zanimiv kamen, na katerega se je podpisala enota “alpinov”, ki je gradila cesto med Sviščaki in Mirinom. (Foto Vojko Čeligoj).
Še o žalnem traku na sokolskem praporu.
Vir navedbe teksta zapisa na omenjenem žalnem sokolskem traku prapora Sokola v Ilirski Bistrici je seznam sokolskih predmetov, ki jih je poslala Sokolska zveza Jugoslavije leta 1938 naX. vseslovanski sokolski zlet v Prago. Tu so popisani vsi sokolski prapori in njihovi trakovi. Obstaja problem drugega datuma na traku v zapisu (20.4.1921). Veijetno, da gre za napako pri vpisu in bi moralo biti pravilno 20. 3. 1921, ko je rapalska pogodba vstopila v veljavo. V kolikor pa zapisani datum velja, potem ostaja nerazrešena uganka o pomenu tega datuma še naprej. Žal se je žalni trak izgubil po zletu v Pragi in tako ostajamo še naprej brez odgovora. (VČ)
Oktober 1940. Potem, ko si je Mussolini ogledal obrambne naprave na meji z Jugoslavijo na zahodnji strani Snežnika, je na ravnici med Knežakom in Koritnicami pregledal še številno vojaštvo in posebej pozdravil zastavo vojaškega oddelka “črnih srajc” iz Istre. (Arhiv Pokrajinskega muzeja, Koper)
		
Snežnik ■ stran 10	MLADI	1 5. januar 1999
OTROŠKI
PARLAMENT
V
LJUBLJANI
Ponedeljek zjutraj. Si predstavljate? Nekaj najbolj groznega. Mraz in led in tema. Brrrrrrrr! Vsak človek bi “jamral ” in gledal pod noge, da mu ne spodrsne. In jaz? Kje pa! Nasmeh oi levega do desnega ušesa, moje nogep» so same hodile. “Na parlament, na 9-\ nacionalni otroški parlament Ljubljano!" mi je odmevalo v glavi. ŠH\ smo z vlakom. Ne bi moglo biti boljše) Mimo okna so letela drevesa polnit] snega, hribi in doline... In smo prispeli, v megleno in zamrznjeno Ljubljano, h sem jo imela tisto jutro najrajši. Ledet grad in drobne bele hišice okrog, kot bt brala zgodbo Snežna kraljica.
Z mentorico sva ugotovili, da svO\ potrebni hrane. V slaščičarni sva odkrilij tudi moje sotrpine. Ne, če pral pomislim, nismo nič trpeli. Torej souživalce. Spoznali smo se in preživeli' gnečo v parlamentu. To je v bistvu čisto majhna stavba (na TV zgleda precej večja), zato smo bili zelo tesne' nameščeni. Sledil je pozdrav samih pomembnih ljudi. Govorila je Vite Potočnik, predsednica ZPMS, ki organizira nacionalni parlament (z° občinskega je poskrbela DPM), Janez Podobnik, predsednik državnega zbore, Mirko Bandelj, minister za notranje zadeve. Opazili smo tudi poslance Boruta Pahorja in novinarja Pile Roberta Bogataja. S petjem nas je razveselil Jan Plestenjak (v živo in brez ozvočenja).
Potem smo pričeli s predstavitvijo regij. (Nas so uvrstili kNotranjcem, p° smo jim obzirno razložili, da smo * Primorske.) Te so potekale mirno, razprava, ki jim je sledila, pa je bile dokaj burna. Zdelo se mi je, da se m niti dobro začela, ko je voditeljica Dunjo Klemenc izjavila, da je sedaj razprav1 KONEC in naj si privoščimo malico■ “Dobro, " sem pomislila. “Moj želodček se ne bo pritoževal. Z razpravo bom« že nadaljevali. ” Hitela sem zbirati nov[ poznance, pisati naslove in reševali anketo, ki naj bi ugotovila, kdo j1 pravzaprav sodeloval na parlamenta Bila sem sita in prav dobre volje Naenkrat se je pojavila voditeljica in * nekaj minutah končala vse skupaj Debelo sem pogledala, ker je bt> osrednji del celotnega zasedanja ta\P kratek. Prav neverjetno. Prebrali si sklepe, ki so bili posnetek predstavnika'1 ljubljanske regije. Sklepe smo zavrnifi a nam je voditeljica zagotovila, da Se nam samo zdi, da so upoštevali sarm ljubljanske. Veste, da so po pomoti pozabili poklicati obalno-kraško regij0, da se predstavi? Pod “razno" so sl predstavili iz klopi. Nemogoče? & zgražate? No, to je čista resnica.
Anja UdoA OŠ Dragotina Kett&
ILIRIKA
ODKUPUJEMO
DELNICE:
SAVA, COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C. INTEREUROPA-B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B.
* posredujemo na borz* * upravljamo portfelje
ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva Tel.: 067/41-935
Skupaj smo se zabavali ob petju, raznih družabnih igrah in zaposlitvah. Na dvorišču smo postavili smrečico, ki smo j o okrasili, in si tako polepšali predpraznično vzdušje. Zbrali smo se pri sv. maši v samostanski kapeli, kasneje pa smo se pogostili z dobrotami. Nekatere smo pripravili kar sami.
Večer sta nam popestrila še Sašo Mugerli in Robert Rolih, ki sta nam ob tej priložnosti predstavila svoj nov CD z naslovom “Pred nami...Naše srečanje smo zaključili v poznih večernih urah z uprizoritvijo živih jaslic na samostanskem dvorišču, kjer smo se poslovili v upanju na čimprejšnjejsrečanje.
Mateja Žnidaršič
Na svoj račun ste prišli tudi vsi »obalčani«, ki stalno jamrate, da vas zanemarjamo.
Za vas smo uvedli subvencije na avtobusne prevoze s podjetjem I&I.
Če boste pri vsakem nakupu vozovnice priložili še člansko izkaznico Kluba in kupon (ki ga dobite na Klubu - zastonj), boste deležni popusta v vrednosti 200 SIT.
ŠTUDENTSKA REKREACIJA
Vsako nedeljo lahko STARE KOSTI pretegnete v telovadnici OŠ Antona Žnidaršiča, kjer so za vas odprta vrata med 15:00 in 17:00.
Uradne ure KŠIB: petek od 19.00 do 21.00. nedelja od 15.00 dol6.00: tel: 42-511. fax: 400-290
NOVOLETNO VOŠČILO STAREJŠIM KRAJANOM
VISOKI JUBILEJ VRTCA V JELŠANAH
Krajani vasi Jelšane so proslavili 20 let obstoja vrtca, v katerem se je v preteklih dveh desetletjih zvrstilo več kot 400 otrok. Zanje sta od prvega dne skrbeli vzgojiteljica Irena Tomšič in njena pomočnica Marica Udovič. V vrtec so vključeni otroci iz Dolenj, Velikega Brda, Fabcev, Sušaka, Novokračin, Nove vasi in Jelšan; diha z vasmi, od koder prihajajo otroci, še bolj pa sodeluje z OŠ Jelšane.
BRUCOVANJE KŠIB
(MKNŽ, 18.12.1998): Bruci so preživeli četrto in najbolj pomembno točko na poti svoje preobrazbe od naivnega, neizkušenega bruca do ta pravega študenta: BRUCOVANJE KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA!!! Preostanejo jim torej samo še tri obveznosti, in to so: 1. spanje z absolventom/tko, 2. »pušinava« na izpitu, 3. izpit, opravljen z desetko.
Vaši starejši kolegi smo se že od ranega jutra pripravljali na brucovanje. Naši možgani so kar goreli od napora (vsaj enkrat), ko smo iskali vse mogoče bedarije za vašo iniciacijo. Še najbolj zabavna pa je bila priprava brucnapitka, katerega recepta ne bomo nikoli izdali, pa če se še tako trudite. Odnesli ga bomo s seboj v grob!
Ne vemo, če je bil kriv napitek ali dobra volja, daje skoraj trideset brucov s svojo (otroško) razigranostjo okužilo še vse ostale prisotne in (ne)prisebne. Vsi smo se torej prešerno zabavali ob ritmih odlične glasbe, ki sojo izvajali »dečki z Rijeke«: BEATLE REVIVALS BAND.
Drugo leto - dijaki,pripravite se!!!
POTOPISNO PREDAVANJE
V tej mrzli zimi vam bomo poskušali ogreti srce, če že ne kaj drugega, z diapozitivi s prelepe Tajske.
Kaj lepega in zanimivega sta tam doživela Simon in Gregor, boste zvedeli
15.01.1998 ob 21:00.
Vsa predavanja bodo v prostorih Avtošole Breza, ki seji zahvaljujemo za sodelovanje.
PRIMORSKA ŠTUDENTSKA KOŠARKARSKA LIGA
Po prvem krogu PŠKL smo lahko domačini zelo zadovoljni - naši fantje vodijo!!! Naši zastavi sledijo še zastava Sežane in Nove Gorice, ki imata po eno zmago ter koprska in piranska, ki sta žal brez zmage.
Drugo kolo bo enkrat v mesecu februarju - VSI NAVIJAT!!!
Po živčni tekmi pa bomo člani Kluba, ki se ne ukvaijamo z zabijanjem košev, za vse zabave željne pripravili fešto, ki bo, upamo, slavljenje nove zmage naših košarkarjev.
Žur bo popestril rockVroll band, zato vsi v MKNŽ.
POPUSTI ZA PREVOZE NA OBALO
Že celo vrsto let učenci OŠ Podgora Kuteževo ob izteku leta obiščemo starejše vaščane iz bližnjih krajev. To prijetno dolžnost smo opravili tudi letos.
Obdarili smo jih s skromnimi darilci, ki sojih bili zelo veseli. Nekaj izjemnegaje bil obisk pri gospe Ani Šlosar. Presenečeni smo bili nad njeno prijaznostjo in bistrostjo, saj nas j e kljub svojim letom, šteje jih kar 94, pogostila in nam povedala marsikaj zanimivega. Tudi ostali so nas bili zelo veseli. Upava, da sva j im z najinim obiskom prinesli kanček sreče in žarek upanja, da v starosti ne bodo sami!	Mateja Jaksetič in Tjaša Debeljak, OŠ Podgora
V preteklih dvajsetih letih so bili otroci poleg obveznega programa vključeni v različne aktivnosti. Otroci ocenjujejo najlepše okrašene balkone hiš ter okolico, zmagovalce pa nagradijo z risbami in nastopom pred vrtcem. Malčki pogosto obiščejo kmetije v Dolenjah, Fabcih. Ob praznovanju jubileja so malčki nastopali v kulturnem programu. Učenke četrtega razreda so prepolno dvorano navdušile z “modno” revijo, nato pa je sledila torta z 20-imi prižganimi svečkami. O delu vrtca v prejšnjih dvajsetih letih je spregovorila
ravnateljica Marica Gaberšnik: “Na naš vrtec, ki 20 let uspešno deluje, smo vsi ponosni. Ponosni, ker do sedaj nismo odbili nikogaršnje prošnje, še bolj pa smo ponosni na to, da so nekateri otroci shodili v vrtcu, tisti, ki pa so k nam prišli, nam niso pobegnili. Za vsakega seje našla topla beseda. Življenje šole in vrtca se vsakodnevno prepleta, zato pri nas prehod iz vrtca v šolo ne predstavlja nikakršne travme, kar je pomembno za nas in starše.”
Tekst in slika: Petar Nikolič
NA MLADIH SVET STOJI
DEDEK MRAZ JE RAZVESELIL NAJMLAJŠE V PODGORI
Decembrski živžav je minil tudi v WE in OŠ Podgora, vrhunec je pomenila prireditev z obiskom Dedka Mraza in rajanje z njim. Okrog 40 naj mlajših je razveselil z darili, pozabil pa ni niti na učence razredne stopnje, katerim je izročil skupna darila.
Prijetna prireditev, dober odziv staršev in prijazni Dedek Mraz s svojimi spremljevalci so potrdili razmišljanja tistih, ki pravijo, daje dobrodošel vsak, ki pripravi otrokom vsaj nekaj veselja.
Tudi učenci višjih razredov so uživali na novoletnem plesu, ki gaje organiziral osmi razred naše šole. Živa glasba, povabljeni srednješolci in taborniki, predvsem pa druženje brez petard, so dejavniki, ki zagotavljajo še kakšno tako prijetno druženje.
Svojo pomoč pri nakupu daril, izpeljavi plesa in prireditve so nam ponudili: SKB BANKA, p.e. Ilirska Bistrica, Trgovina JABOLKO, KS KUTEŽEVO, Bife KOČANIJA, BANKA KOPER, p.e. Ilirska Bistrica, Mesnica DANČI, Pekama SLAVA, Trgovina TARSEL in g. IGOR PROSEN, Kuteževo.
Z zbranimi sredstvi smo za VVE nabavili tudi nekaj igrač, v mesecu februarju pa z najmlajšimi načrtujemo tudi obisk lutkovnega gledališča.
Vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, se še enkrat naj lepše zahvaljujemo.
Ravnatelj Milan Dekleva
SREČANJE MLADIH V TRNOVEM
V soboto, 19. decembra, smo člani mladinskih skupin iz Ilirske Bistrice skupaj z mavričnim mostom mladih pripravili dekanijsko srečanje v samostanu De Notre Dame. Udeležilo se ga je veliko mladih, na naše veselje pa so se nam pridružili še mladi iz drugih dekanij.
ŠTUDENT NAJ BO
N
S
N
s v______r_______s i

?^PlRWO|
Jliet&ezAsit
cppiama-pur

'N
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
FIZIOTERAPIJA
,«v.	.*»V
'%V	Rozmanova ul. 1
**«*	***** 6250 Ilirska Bistrica
j: IN TRGOVINA
tel./fax: 067/41-156
DODATEN PROGRAM:
•imfha drenaža Prešo terapija Gri-na masaža zakupresuro
XZ
refleksna masaža stopal
podvodna masaža aroma terapija
Vs——	■
grafični atelje
ALMA ZEJNULOVIČ s p
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124
D
BREZA d.o.o.
D AVTO SOLA
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799
1 Popust pri vožnji za dijake in študente ' P°pust za aktivne športnike 1 najnižje cene za C in E kategoriji
VABLJENI
LLji5h>
F> e T /P O L
r/MNSPOJtr
.............................	II/
......
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475

■
■y primorjem
iMajdovščinalfl
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
II.
Suma inženiring d o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
2____Gj il
JoiC Trnovo
Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska BistricaJ b\
^^t#ax/067W362^^)
>q
____y
Z	\
	L Gozdno
m	% Gospodarstvo
	a Postojna
v	j
GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT”
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
10 ARTIKLOV TRAP NIŠKE CENE!
VABLJENI
v..' "	....... ' :
KOMBI PREVOZI
TOVORA do 12 m
BORIS ČEKADA, s.p.
Dolenje 27
067/88-046, 041/748-451
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -91 3, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLIAM1D
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
«!UKIS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
\
.Vi
TRGOVINA
ANA
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
POSEZONSKO ZNIŽANJE OTROŠKIH, ŽENSKIH IN MOŠKIH BUND
DO 20%
10.1. - 20.1. 99
VSAKO SOBOTO ZNIŽANIH 5 ARTIKLOV
v __________ ■
A
PREMA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM. 041/750-641
MALI NOGOMET
Novoletni turnir v malem nogometu za pokal EURO MB
POKAL V ROKE GRAFISTU IN VUJIČU
Podjetje EURO MB iz Ilirska Bistrice in Športna zveza Ilirska Bistrica sta bila organizatorja prvega tovrstnega novoletnega turnirja malega nogometa. Na njem je sodelovalo šestnajst ekip iz Bistrice in Primorske, odvijal pa seje v Športni dvorani OŠ
Antona Žnideršiča.
Od jutra pa do osme ure zvečer je tekme spremljalo okoli štiristo gledalcev. Igralcev je bilo 160, gledalci pa so med njimi prepoznali tudi Damirja Laserja iz NK Opatija, Riharda Udoviča, Dražena Buneta in Tomaža Gržino iz NK Ilirska Bistrica.
Mogoče je bilo najbolj napeto med srečanjem ekip Grafista in Trgovine Barbara, kjer se do zadnje minute ni vedelo za zmagovalca.
Zmagovalec turnirja je postala ekipa Grafista iz Kopra, ki je iz rok tehničnega direktoija podjetja EURO MB Franeta Puglja prejela pokal. Prejel gaje tudi Vujič, kije bil najboljši igralec turnirja. Prve tri uvrščene ekipe pa so prejele tudi praktične nagrade.
Rezultat: 1. Grafist Koper, 2. ŠD Carinik, 3. Trgovina Barbara, 4. EURO MB.
Tekst in slika: Petar Nikolič
ŠD Carinik: zadovoljni z drugim mestom.
KMALU ZAČETEK LIGE
Športna zveza Ilirska Bistrica je takoj po novem letu za ilirskobistriške klube objavila razpis o organiziranju tradicionalne zimske lige v malem nogometu. Prijavijo se lahko vsi klubi iz poletne lige ter ostali ljubitelji nogometa. Za razliko od preteklih let lahko v ligi sodelujejo tudi nogometaši, registrirani v nogometnem klubu (to pa ne velja za tuje igralce).
Liga se bo od 24. januarja dalje odvijala v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča. Tekmovalo se bo po enokrožnem sistemu.
Prijavite se lahko po telefonu 067/81-177 ali na sedežu Športne zveze, Bazoviška 26, kjer boste lahko dobili tudi vse potrebne informacije. Prijavnina bo znašala od 16 do 20 tisoč tolarjev.	P. Nikolič
NOGOMET
PLAMOVCI V
DVORANI
Nogometaši NK Piama iz Podgrada, člani primorske nogometne lige, so po uspešnem zaključku sezone in kratkem premoru pričeli trenirati v dvorani OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Po besedah Marjana Božiča, enega izmed nosilnih mož v ekipi, so treningi neobvezni in se jih nogometaši udeležujejo prostovoljno.	P. N.
ZA SEDAJ SAMO V SOBOTO
Po kratkem premoru so nogometaši NK Ilirska Bistrica samoiniciativno pričeli z rekreacijskimi treningi v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča. Trenirajo samo v sobotah, s pravimi treningi pa bodo pričeli konec januarja.	P. N.
KALC SE JE VRNIL MED MLADE
Nogometna šola ‘Bistre’, ki deluje v okvira NK Ilirska Bistrica, je v preteklem jesenskem delu prvenstva z vsemi selekcijami dosegla dobre rezultate.Toda kljub temu je uprava kluba na željo trenerja starejših in mlajših dečkov izvršila zamenjavo. Namesto dosedanjega trenerja je na čelu obeh selekcij ponovno Vojko Kalc.	P. N.
KOŠARKA
STARI IN MLADI
SKUPAJ
Košarkarji Plame-pur so izkoristili premor med tekmami v drugi ligi in z ekipo ZKL ALL Starš iz Ilirske Bistrice odigrali prijateljsko tekmo pred 150 gledalci v Športni dvorani OS Antona Žnideršiča. Zmagala je ekipa Plame-pur z rezultatom 87:56(54:26).
Trener plamovcev Mitja Muha in tehnični direktor Dušan Jenko sta preizkusila vse igralce, tudi tiste mlajše. Dare Štemberger, selektor ekipe ZKL ALL Starš, je razpolagal z osemnajstimi igralci: ‘Takoj od začetka je bilo jasno, da naša ekipa ni pripravljena za takšne tekme. Toda važno je, da se igra in da se v Bistrici nekaj dogaja. ’ Med številnimi gledalci je naše oko zapazilo tudi novega župana Franca Lipolta, kije v družbi s sinom - državnim reprezentantom v TRAP-u - Andražem Lipoltom, spremljal igro starih asov bistriške košarke: Vičiča in Glavaša na eni strani ter Joviča in Maljevca na drugi.
Do prve prvenstvene tekme bo Plama-pur odigrala še dve prijateljski temi z ekipama Postojne in Sežane, dogovarjajo pa se tudi še za tretjo, ki naj bi jo odigrali z ekipo z Reke.
P. N.
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
PRVA IZMENA USPESNO ZAKLJUČILA PROGRAM
Že v soboto, 9.januarja, se je domov vrnila skupina petdesetih otrok iz petih razredov OŠ A. Žnideršiča, ki so bili v Cerknem v zimski šoli v naravi. Pod vodstvom smučarskih voditeljev in razredničark so otroci uspešno in brez poškodb, ki se včasih zgodijo pri smučanju, zaključili šestdnevno bivanje v hotelu Cerkno in vadbo smučarskih prvin na smučišču na pobočju Črnega vrha.
Na začetku tečaja je bila v skupini le ena tretjina učencev, ki so vsaj obvladali osnovna smučarska znanja, medtem ko ostali dve tretjini otrok še nista bili na smučišču. Končni rezultat j e tako rekoč odličen, saj so vsi učenci obvladali najmanj smučanje v plužni tehniki in uporabo smučarskih vlečnic.Tako je bil v celoti dosežen zastavljen cilj.
Od sobote, 9. 1., do četrtka, 14. L, je v Cerknem že druga izmena 42 učencev in učenk iz OŠ D. Ketteja. V tretji skupini od 14.1. dalje pa bo še 46 otrok petih razredov iz okoliških šol.
Več o teh dveh izmenah pa v naslednji številki Snežnika.	Foto in tekst:Z. Debevc
Poročilo o delu
KARATE KLUB SAMURAI V LETU 98
Spoštovani bralci,
zelo zgoščeno bomo predstavili delovanje Karate kluba Samurai v preteklem letu: Delo je potekalo v Sokolskem domu. (Poudarjam, da nimamo niti pogojev, predpisane talne podloge, da o garderobah in tuših ali pa celo o ogrevanju v zimskem času niti ne sanjamo.) Trenirali smo v treh vadbenih skupinah s tremi karate instraktoiji (izpiti pri Karate zvezi Slovenije in Fakulteti za telesno kulturo). Skupno je vadilo med 50 in 60 udeležencev vseh starosti.
V letu 98 smo tekmovali kar v 6 tekmovalnih kategorijah: malčki/ce, ml. dečki/ce, st. dečki/ce, ml. mladinci/ke, st. mladinci/ke, člani/ce, (nogometno rečeno - MLADE SELEKCIJE).
Skupno smo imeli v Karate zvezi Slovenije registriranih 48 tekmovalcev, zainteresiranim smo uredili status športnika na šolah.
Sodelovali smo na naslednjih karate tekmovanjih. Da ne bi zavzemal prostora ostalim klubom, ne bom poimensko predstavljal osvojenih odličij:
1.	Svetovno člansko prvenstvo Brazilija; ml. mladinka 19. mesto kata
2.	Evropsko člansko prvenstvo Beograd; ženska ekipa 9. mesto kata
3.	Mednarodni turnirji (Italija, Avstrija, Češka, Jugoslavija, Hrvaška, Slovaška, Madžarska); 11. osvojenih odličij na skupno 9 tujih turnirjih
4.	Državno prvenstvo Slovenije, skupaj 6 tekmovanj; 12 odličij (samo Špela Muha na državnem mladinskem 4 medalje)
5.	Pokalne tekme Karate zveze Slovenije; 4 tekme, 8 odličij
6.	OPEN turnirji med. pomena: Avstrija, Italija, Slovaška, Hrvaška; 4 turnirji, 4 odličja
Regijski turnirji v Sloveniji; 16 odličij
Karate pokali mest: Trst, Zgonik... 28 odličij
V letu 1998 smo imeli po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije 3 kategorizirane karate športnike, ki so tudi člani Slovenske karate reprezentance.
Strokovno smo sodelovali na 8 karate seminarjih v Italiji, Avstriji, Češki, Madžarski, Švici, Hrvaški, Jugoslaviji in Nemčiji ter tako držali korak z razvojem karateja v svetu.
Seveda smo za opravljeno delo prejeli kar nekaj priznanj, in sicer je za 20 let aktivnega delovanja Karate kluba Samurai od Karate zveze Slovenije prejel plaketo, trener Stojan Šestan pa prav tako plaketo za vrhunsko trenersko delo. Prav tako smo za leto 98 predlagali nekaj kandidatov za občinska priznanja Janka Kovačiča.
In po dolgem obdobju smo dosegli, da je za leto 99 objavljen Javni razpis za sofinanciranje športnih programov v občini Ilirska Bistrica (rok prijav je 30.1.1999).
Vsem želimo zdravja v 99, posebno pa seveda veliko uspeha vsem športnim kolektivom!
Srečno!	KK Samurai
MLADE SELEKCIJE KARATE KLUBA SAMURAI NA POKALU ZGONIK
Vsakoletni že tradicionalni karate pokal v katah ZGONIK 98 je letos potekal v Športnem centru na Opčinah, sodelovalo pa je 12 karate klubov iz Italije, Slovenije in Hrvaške.
Mlade selekcije z osvojenimi odličji
SAMURAI V BENETKAH Ufo GORICI 2
Tekmovalci članske konkurel Karate kluba Samurai so v preteklih d» sodelovali na dveh velikih in kvaliteti karate turnirjih v Italiji, 6.12.98 tekmovali na Odprtem prvenstvu Italij tradicionalnem karateju v Gorici.
Turnirje zelo dobro organizirala Zvč tradicionalnega karateja v Italiji, nastopali so vsi najboljši karateisti iz Italije (turni1 štel za državno člansko prvenstvo) in go$.
iz cele Evrope. Karate klub Samurai 11 zastopali dve članici, in sicer Marjanca ŠA-I ki seje na žalost v predtekmovanju zmotil izvedbi kate, zato jo je sodniški d ' diskvalificiral in Špela Muha, ki seje v h1'rit konkurenci prebila med finaliste ter v kot*,e j1 razvrstitvi zasedla 7. mesto.
Špela Muha j e ta vikend nastopila Še, °t izredno kvalitetnem karate pokalu; Italijan*up karate federacija športnega karateja g3 organizirala v mestecu Noalo v bližini 9. pokal mesta Benetk v karateju je trajal3 dCl dni, nastopilo pa je preko 400 tekmoval1 j) f iz cele Evrope v mladinski in član-:112 konkurenci v katah in bojih. Špela je v k^a 1 zaradi napake pri izvedbi kate zasedb31 p mesto, zato pa je vtis popravila z nastopoma bojih, kjer j e osvojila srebrno medaljo,tlle Ž
2. mesto za predstavnico Italije.
MLADE
SELEKCIJE
KARATE
KLUBA
last Fon Pon sodi drž; posl ieb invf llir$ ie ir viw
SAMURAI NA«, POKALU J? MESTA TRST>
Za zaključek uspelega tekmovaln^j: leta so v ilirskobistriškem karate klu|nv poskrbeli tekmovalci mlajših seleP^ malčki in malčice in starejši dečk1 d deklice ter mlajši mladinci. Tako siti ta'
udeležili Mednarodnega pokala nr
d'od
Trst.	y i'
Na dobro organiziranem turnirj' '-az sodelovanjem Italije, Nemčije in Sloveti l2di preko 180 mladimi tekmovalci smo do*1 0 naslednje rezultate:	Ov
Mateja Hrvatin je v konkurenci flti deli osvojila 1. mesto v katah, njena kliti dru kolegica Doris Brne pa je po napaki v f vSe izvedbi kate pristala na 2. mestu.	tov;
Maja Kožar je osvojila 1. kategoriji mlajših deklic, Saša Fatur p3-kategoriji višje dosegla 2. mesto.
V kategoriji starejših deklic je Siti1
Logar osvojila 3. mesto.
Anja Čekada, Matea Doga®
Kristjan Dogančič, Tine Maljevac, M* Urh, Nejc Glavaš, Sandi Berginc so v s'1 pr(
kategorijah vsi pristali na nehvaležne!11 p mestu.	Go
Mlajše selekcije Karate kluba Samurai so na koncu tekmovalne sezone poskrbele za lepo novoletno voščilo, saj so v skupni razvrstitvi preko 200 tekmovalcev skupno osvojile 2. mesto, in sicer za Karate klubom z Raba ter pred združenim Karate klubom Furlanije Julijske krajine.
Posamezno pa so se tekmovalci mlajših selekcij odrezali takole:
Darjan Smajla je v kategorijah malčkov zasedel 2. mesto, njegov klubski kolegaMiha Glavaš pa 4. mesto.
V kategorijah mlajših deklic jeKlavdija Iskra osvojila 2. mesto in Katarina Simčič 3. mesto.
Ivana Čekada je v kategoriji starejših deklic osvojila 3. mesto.
Marko Žele je v kategoriji dečkov osvojil 2. mesto, pri starejših dečkih pa je Dejan Kljun osvojil 1. mesto, klubski kolega Jernej Surina pa je pristal na 2. mestu.
Uspel nastop mladih selekcij je zaključil mladinec Dean Maj kič, ki je v svoji kategoriji premočno osvojil 1. mesto.
KOŠARKA
LESTVICA 4. KROGA ZIMSKE KOŠARKARSKE UGj ILIRSKA BISTRICA 1998/99
A SKUPINA
1.	ŠPORT BAR
2.	TRNOVO
3.	VOIT '
4.	BIFE KOČANIJA
5.	PALETE
6.	BITNJA
4
4
4
4
4
4
128: 83 151:118
133:151
116:113
139:139
118:181
B SKUPINA
avt
Sle
dej;
vZc
del,
Pra
obr
so
Tra
okt
Pri,
/,
kvt
st0
Slo
ces
1.	PIVKA MLADI
2.	KNEŽAK
3.	KLUB ŠTUDENTOV
4.	VELIKA BUKOVICA
5.	PLAMA-PUR ml.
154:111
160:142
126:105
99:120
132:192
Pre
Pre
sne
Ocf
reš