O nameravani uredbi jesen- skih počitnic v mariborski oblasti. (K razipravam o osnovn,ošolskem zakoinu.) Pod tem naslavom je izšel v 16. številki »Učit. Tovariša« članek' itov. S. Mnovljcta iz Slovenjgradca, mirno katerega ne smemo tiho naprej, ampak povedati je treba lod vseh strand da ic njcgova trditev stvarno lobjek* tivna,le podprcti jo je še treba z dejstvi in nata način dokazati neumestmost take nepc? dagoške naimcre prosvetnc oblasti. Ali bo predvidena kaka avtonomna. pra« vica gkde ureditve polotnih ali jesenskih po« čitnic v šolskem zakonu, ikadar bo scveda še sprejet, se ne ve, ai ve se le toliko, da ibio naj= brž ostalo mnogo odprtih določb, ki so bodo lahko zavijala v šolsko dobro in tudi v zlo, posebno tam, :kjer je govior o takozvanih olajšavah šolskega obiska. Ako se mamerava uvesti jesenske počitnice, je jasno, da bo šolski zakon v dotični točkii moral imeti od* prto pot, da to naknadno vsakai oblast aii morda oelo vsaka vas po svoji uvidevnosti uredi. Kakšna bo ikrajevna uvidevnost, vcmo že naprej, kakšna bo oblastna, se lahko skk» pa. Ali bo vodilna misel pri ureditvd upošte* vala didaktično=pedagoška načela ali pa »agl= tacijsko gospiodarska«, ali v dobro otroka ali v korist »gospodarsikega izkordščanja« otrok. Kjer bo večina, tam 'bio pa zmaga, se fao re* klo... Druge poti pri tcj rcšiitvi ni, kakor: ali v povzdigo šolstva enotne poletne p>očit= nice ali pai v nazadnjaštvo šolstva, kakor kdo želi, tu jesenske, tam polotne, kje drugje pa še mcida šols^ka obveznost po prosti volji — bog obvaruj. Tu sta samo dve poti, dobra in slaba, srednje ni! Kadar pride kaika preureditev na šolskem polju, naj si bo dobra ali slaba, vselej plane ljudstvo, češ, učitclji 90 krivi, to je že vsak neštctokrat doživel, kdor je na deželi. Dolgo sem iskal vzroke in našel sem jih. Evo vann cne^a. Pred kakim pol letom je imel v ne* kem kraju neik pioslanec shod in je med dru» gim povedal prebivalstvu tudi: »Naša ••••; stranka in poslanci sm!Q vam kmttom vrnili zopet iesenske počitnice, katere so vam vzei' liberalni učitelji.« Lepo dclajo naši poslancl — to jc zbližanje šole in doma — komentarja tu ni trebai, naj si ga napravi vsak sam. Ven* dar bi pa 'bilo dobro, da bi se javno povedalo, ali je trditev resnična, ali jc kdaj učiteljstvo odločilo že kako naredbo ali kaj podobnega. Kakor vem, še do danes učiteljstvo ni imelo odločujoče furikcije, četudi bi marsikje bil« upravičerio. Tu naj vsak sam sodi, 5e ni šola v poliitičnem zlorabljamju. V letošnjem šolskem letu smo tedaj po nekaterih šolah mariborskc 'oblasti pričeli s rroukom oktobra. Kaikšen je bil letošnji za^ četek in kakšen lanski, io tem hooem podati sitatističiK) sliko osnovne šo!e pri Sv. Ani y Slov. goricaih. Treba je ¦omeniti že vnaprej, da izostajanje ni bil vzrok holezen, ampak le delo. Statistika se nanaša \<i na 4., 5., 6., 7. in 8. šolsko leto, ker ti lotroci se po največ rabijo z» delio. Šolski obisk v % je bil sledeči: ept. 33% 60% 70% — % okt 56% 70% 72% 52% nov. 75% 77% 84% 75% dec. 78% 82% 86% 82% solsko leto 192V26 1926./27. 1927./28. 1928./29. Kakor razvidno je padcl v šolskem letu 1928./29. o»bisk meseca oktobra itako nizko, kakor še ni bil nobeno izmed štirih šolskih let, pa tudi v novembru in decembru se ini dvignil, kaikar bi bilo pričakovati. Boljšega dokfizovanja o šolskem lobiskovanju menda ni treba. Da \f po nekaterih solah boljc vem, pa tudi vem, da je po nekaterih še slabše. Dobili srno tudi lodlok velikega župana mariborske oblasti, s kaiterim se ukinja olaj^ šava v oktobru, pa to nd dosti pomagalo. Pri* šli so se Ijudje opravičit, češ, poslanec so rekli, da smejo 'biti lOtroci doma v oktobru. In bili so, bili so dalje v novembru, skoraj dvai mescca se nekateri niso prikazali v šoli. Prišle so kazni, grozen vrišč, kdo je kriv? učitelj, uhoga para, on je že vajen tega. V nekem itedniku sem čital poziv mekega po* slanca, !ki poziva prizadete stfanke, dai bo že on posredoval itd. Ljudje božji, kakor bi bila šola prisilna delavnica, jetnišnica, ne še nekaj hujšega — čudruo zveni, y .resnično. Pribijem na tem mestu sledeče dejstvo, da scm kmečki sin, rojen v Slov. goricah in bom tedaj tudi raz* mere dobro poznal in našel tudi vzrok takih posledic in to v alkoholu. Žalostno, a res* nično! Doikler bo odločeval kričač alkoholist, pogubna šmarnica, takio dolgo bodo sUvbc šolske razmerc in ne bodo ss izboljšale do« kler ne bo prišel do odločevanja trezen, itih in pameten mož, katerega se pa danes na* vadno prezre. Nckoč sem vprašal 704ctnega moža, za kakšne počitnice je on, pa mi jc povedal, da za nobene in da mu je vseeno, saj otrok spada v šolo, kmet in dclavec na poljc, vojak pa k vojakom — in najbrž ima mož prav. Kakšen bo pouk v mesecih juliju in av» gustu in koliko je vreden, j.e že omenjeno v zgoraj navEdcncm članku. Čudno bo izglo dalo, da se bodo »šolaTji selilci«, ki služijo po kmetih, selili koncem junija v kraje, 'kjer bodo šolsko leto končali junija — feo bo pa prišel september, bo pa selitev 0'btatna in imeli bomo šolarje všolahle po8mesecev in to radj »gospudars.kih« interesov. Kiončno še omenim, dai se V, nobeni iobla« sti razen mariborskc nikdo ne zavzema za preureditev enotnih poletnih počitnic, pa tudi tu v mariborski oblasti ne odloča večina, ampak samo po večini tisti, 'ki nimaijo lastnih otrok, samo da vpijejo za devet ljudi, kadar so dobre volj.e v krčmi. Do danes še tudi ni bilo slišati, da bi ta ali loni kmet bil odvisen od šolairja pastirja in da bi gospodarstvo sla^ bo procvitalo pri tistih, ki nimajo šolarja za pastirja in hlapca, a slišalo se je pa že obratno. Če bb od!očil raizum, pedagoška načela in ljubczen da dvignemo narod od csnove, nc bo prerekanja, ampak tisto, kar je v korist olroku, to je enotne pioletne počitnice. I. S.