Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica
^O^ETjA 2on
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po naših občinah Sp. Podravje •
Najpogostejši so prometni prekrški O Stran 8
Ptuj, torek, 12. julija 2011
letnik LXIV • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Boks • Dejanov dvoboj kariere: 3. 9. z Bertom!
O Stran 11
Kolesarstvo
• Perutnina in Gazvoda zmagovito na Kitajskem
O Stran 12
Spodnje Podravje • Žetev pšenice se je začela
Odkupna cena lahko še zaniha
Čeprav je bil letos dogovor o informativni odkupni ceni pšenice dogovorjen že lep čas pred začetkom žetve, se je tik pred samo žetvijo pojavilo kar nekaj odprtih vprašanj in dvomov, ki krepko postavljajo pod vprašaj trenutno dogovorjeno ceno.
Kot je znano, naj bi se letošnja odkupna cena gibala od največ 225 evrov na tono za najkakovostnejšo pšenico do najmanj 195 evrov za tretji razred kvalitete in 175 evrov za krmno pšenico. Takšne cene so dobrih 70 odstotkov višje kot lanske, ki kmetom dejansko niso zagotavljale niti pokritja stroškov, kaj šele zaslužka. Toda zadnja gibanja cen pšenice na borzi, zlasti po tem, ko je svoje meje odprla še Rusija, za pridelovalce niso ugodna; odkupne cene so namreč že padle v povprečju na 180 evrov, in če se bo ta trend še nadaljeval, je pričakovati nižje odkupne cene tudi v Sloveniji. Kmetje, ki v teh dneh začenjajo letošnjo žetev, tako nimajo zagotovila, kakšna bo dejansko cena za pšenico po obračunu.
Letošnja letina sicer ne kaže slabo, čeprav je slišati, da količinsko ne bo ena boljših, medtem ko kvalitete ne upa napovedati še nihče.
Več o tem na strani 7.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Pred širitvijo centra
Nogomet •
V Zavrču OeStčeh „ Štrucl: Saubermacher ni
O Stran 14
vložil zahteve za
Slovenija • Novi zakon
gradbeno dovoljenje
V redakciji Štajerskega tednika se je ponovno oglasil vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl in nam v zvezi z nameravano širitvijo centra za ravnanje z nevarnimi odpadki na območju industrijske cone v Kidričevem postregel z novimi dejstvi:
»Novinarji nas sprašujejo, zakaj si nismo ogledali centra nevarnih odpadkov v Avstriji. Mi pa se sprašujemo, kakšen smisel bi imel ogled tega centra, kjer gre za najmodernejšo tehnologijo in infrastrukturo, ne kot je to v Kidričevem, kjer je ta stara 40 let in več. Če bi hoteli vse to urediti tako, kot je to pri njih in povsod po zahodni Evropi, bi morali vložiti v izgradnjo centra najmanj 40 milijonov evrov in več, ne pa slabe 4 milijone, kot jih mislijo v Kidričevem. Zato je Saubermacher prisoten na Balkanu, kjer jim dopuščajo v uporabo to zastarelo tehnolo-
gijo in infrastrukturo, brez velikih vlaganj.
Kaj pa menite na to, da so imeli Kidričani, ki so si center v Avstriji ogledali, v glavnem dober vtis
Verjamem, a na tem ogledu jim Avstrijski poslovneži gotovo niso povedali, da njihov center ne leži na vodovarstvenem območju, kot je to v Kidričevem; da njihove odpadke pripeljejo direktno iz avtoceste v center, v Kidričevem gre ves transport skozi naselja; da Avstrijci ne govorijo o tem, da bi imeli zraven še druge onesnaževalce, kot je to pri nas, proizvodnja alumi-
nija, družba Silkem, asfaltna baza, kjer je okolje že kritično onesnaženo še iz preteklosti; da v njihovi bližini ni gramoznih jam, kjer smo imeli dva katastrofalna požara v letih 2007 in 2008, ko so gorele odpadne gume s kapaciteto več deset tisoč ton. Poleg tega je tu še tako imenovana Kramarjeva jama, kjer je več deset tisoč ton pepela, žlindre in drugih nevarnih spojin, da o jamah v lasti Talu-ma, ki niso bile nikoli do konca sanirane, niti ne zgubljamo besed."
O Stran 3
Boljši položaj otrok s posebnimi potrebami?
Otroci s posebnimi potrebami (PP) so zagotovo ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Nov zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa naj bi prinesel izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja, sočasno pa dosegel inkluzijo.
Vlada Republike Slovenije je maja sprejela besedilo predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in ga je posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlaganim zakonom se določa nov postopek, ki naj bi v večji meri zagotovil usmerjanje v skladu z njihovimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. V to kategorijo so prvič vključeni tudi otroci z
avtističnimi motnjami. Predlog zakona določa tri vrste dodatne strokovne pomoči: pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir, oziroma motenj, svetovalno storitev in učno pomoč.
Pomembna novost je ta, da zakon predvideva vključevanje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju tudi v oddelke, ki bodo v okviru referenčnih šol, te pa bodo regijsko določene.
O Stran 10
Slovenija • Dodatki za policiste še razburjajo
Policijska zakonodaja posega v enotni plačni sistem
Z ministrstva za javno upravo (MJU) so Sindikatu carinikov Slovenije in ministrstvu za notranje zadeve posredovali gradiva, v katerih dokazujejo, da predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji posega v enoten sistem dodatkov v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo in uvaja nov dodatek, ki ga druge službe nimajo.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) razveljavil določbe zakonov in drugih predpisov, ki urejajo plače v javnem sektorju, razen določb področnih predpisov, ki so urejali dodatek na stalnost in napredovanje. V zvezi z dodatkom na stalnost je ZSPJS določil, da se izplačuje v isti višini, kot bo v kolektivni pogodbi za javni sektor določen dodatek za delovno dobo, torej 0,33 odstotka osnovne plače.
Z uveljavitvijo zakona o organiziranosti in delu v policiji bi torej imeli policisti dodatek za stalnost določen v višini 0,5 odstotka osnovne plače, vojaki, cariniki in pravosodni policisti pa le v višini 0,33 odstotka osnovne plače.
Dodatek za vodenje oziroma položajni dodatek lahko prejemajo vsi javni uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje, določene v ZSPJS in v posebni uredbi,
torej tudi v vojski, carini in v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in sicer od pet do največ 12 odstotkov osnovne plače. Vendar je višina tega dodatka odvisna od izpolnjevanja določenih kriterijev, določba v predlogu zakona o organiziranosti in delu v policiji pa določa za delovna mesta pomočnikov vodij dodatek za vodenje v višini pet odstotkov ne glede na izpolnjevanje kriterijev, torej ne glede na število zaposlenih in ne glede na čas dejanskega opravljanja nalog vodenja. Prav tako pa predlog zakona določa dodatek za vodenje posebnih policijskih enot v višini 10 odstotkov.
Zakona, ki urejata carinsko službo, in izvrševanje kazenskih sankcij, ne vsebujeta določb glede dodatkov za carinike in pravosodne policiste, izjema je zakon o službi v Slovenski vojski, ki v 59. členu določa dodatek za povečan obseg dela
in obremenitve v višini največ 30 odstotkov osnovne plače. O povišanju plače iz tega naslova odloča vlada na predlog ministra.
Zakon o organizaciji in delu policije določa tudi dodatek za izvajanje nalog v posebni policijski enoti, ki je sicer že določena v kolektivni pogodbi za javni sektor, prav tako omenjeni zakon določa dodatek za posebne obremenitve za pilote, kopilote in tehnike letalce ter za policiste v specialni policijski enoti, in sicer v višini 30 odstotkov osnovne plače. V teh primerih gre za specifi-ko policijskega dela, vendar pa se dodatek določa izven plačnega sistema. S tem je možno primerjati edino rešitev v Slovenski vojski, medtem ko cariniki in pravosodni policisti takih dodatkov nimajo, pravijo v MJU.
Iz tabele, ki so jo priložili, pa je razvidno, da so od osmih različnih skupin obstoječih dodatkov (dodatek za delovno dobo, za stalnost, za mentorstvo, položajni dodatek, za dvojezičnost, za manj ugodne delovne pogoje, za nevarnost in posebne obremenitve ter za delo v manj ugodnem delovnem času) policisti ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do vseh, cariniki do sedmih, pravosodni policisti in davčni izterjevalci do šestih, občinski redarji pa do petih. Vojakom ne pripadata dva dodatka iz skupine dodatkov za nevarnost, gasilcem pa trije.
Primerjava plač pred preho-
Občine lani za dobro petino bolj zadolžene kot leta 2009
Vlada se je seznanila s poročilom o stanju zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin na dan 31. decembra 2010. Iz njega je razvidno, da se je zadolženost občin v lanskem letu v primerjavi z letom 2009 povečala za 21,9 odstotka in je znašala 556 milijonov evrov.
Ni pa se povečal samo obseg celotne zadolženosti, pač pa tudi število občin, ki so zadolžene, tako da ob koncu lanskega leta samo 26 občin ni imelo nobene zadolžitve. Znotraj celotne zadolženosti večinski del predstavljajo dolgoročni krediti za izvrševanje proračuna za investicije, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Kljub povečanemu obsegu zadolževanja stanje ni kritično, saj povprečna zadolženost ob-
Foto: Martin Ozmec
Razen policistov se z novo policijsko zakonodajo (z dodatki) ne strinja nihče ...
dom v nov plačni sistem in po prehodu pa kaže, da je delovno mesto policista s srednjo izobrazbo bilo prevedeno v 19 plačni razred, enako tudi delovna mesta carinika, pravosodnega policista in gasilca s srednjo izobrazbo, delovno mesto vojaka je bilo prevedeno v 18 plačni razred, občinskega redarja pa v 14 plačni razred.
Primerjava kaže, da so ta delovna mesta pridobila tudi že ob prehodu v nov plačni sistem, saj so bila vsa, razen občinskega redarja uvrščena v 21 plačni razred, kar pomeni, da so posebnosti teh poklicnih skupin bile upoštevane tudi že pri uvrščanju delovnih mest v plačne razrede v novem plač-nem sistemu javnega sektorja, so pojasnili na MJU.
čin, ki so se lani zadolžile, znaša 5,43 odstotka njihovih prihodkov, medtem ko je zakonska meja osem odstotkov.
Večina dolga občin odpade na tri statistične regije, in sicer Osre-dnjeslovensko, Podravsko in Savinjsko. Najmanjšo zadolženost izkazujeta Zasavska in Goriška regija. ista)
Širca: Ubranili smo 19 milijonov evrov
Ministrica za kulturo v odstopu Majda Širca je na petkovi novinarski konferenci izrazila zadovoljstvo nad ubranjeno polovico sredstev za kulturo znotraj predloga rebalansa proračuna, ki je sprva predvideval krčenje za 38 milijonov evrov. S skupno akcijo so ubranili 19 milijonov, kar pomeni, da za kulturo ostaja 199 milijonov evrov, je poudarila.
Širca verjame, da bo ta predlog ostal nedotaknjen. Omogočil bo, da bodo ohranili projekte za ustvarjalce in umetniško dejavnost, spremenili pa bodo
V Sindikatu policistov
opozarjajo na slabo plačane operativne policiste
»Od policistov, ki izvajajo naloge na terenu tako država, kot državljani pričakujejo zagotavljanje visoke stopnje varnosti, njihovo osebno integriteto. V zameno policistom država ne ponuja ne poštenega plačila in ne kompleksnejše ureditve statusa policista,« je prepričan predsednik sindikata Zoran Petrovič. »Za popolno streznitev« v sporočilu navaja podatek, da se je na letošnji razpis za policiste prijavilo manj kot 500 kandidatov za policiste (pred leti preko 2800 kandidatov), od katerih je precej takšnih, ki niso prišli po lastni volji ampak napotitvi zavoda za zaposlovanje. V sindikatu pojasnjujejo, da so temeljni problem plač operativnih delavcev policije nizki izhodiščni plačni razredi, nestimulativna napredovanja, neurejen karierni sistem in neurejeno zavarovanje zaradi poškodb pri delu. Funkcija dodatkov, ki so časovno omejeni, je zgolj dodatno ovrednotiti posebne obremenitve, ki so jim izpostavljeni policisti v različnih funkcijah. V sindikatu dodajajo da 1100 evrov bruto plače terenskega policista, o čemer so poročali mediji, v resnici pomeni nekaj nad 750 evrov neto izplačila.
Križanič in predstavniki
dinamiko investicij. Širca je poudarila, da je najvažnejše, da so nedotaknjena ostala sredstva za Evropsko prestolnico kulture, javne zavode, »nevladnike« in za programske deleže ter avdiovizualne in medijske projekte. Želi si, da bi bil rebalans sprejet še ta mesec in ne šele jeseni, ker bi slednje zamrznilo izvajanje proračuna. Obenem upa, da »proračun ne bo zaprt« pred koncem leta, saj bi bila s tem sredstva še bolj okrnjena. (sta)
Višji RTV-prispevek?
Vlada bo odločitev o morebitnem dvigu rtv-prispevka prestavila do uveljavitve zakona o medijih, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor. Če pa bi bilo ogroženo delovanje Radio-televizije Slovenija (RTVS), bo vlada pripravljena povečati prispevek, če bodo za to utemeljeni razlogi, je dejal.
Odločitev je vlada preložila na čas po uveljavitvi zakona o med i j i h, saj bo takrat jasno, ali bo
carinikov za enotno urejanje vprašanj plačnega sistema
Minister za finance Franc Križanič in predstavniki sindikatov carinikov in Davčne uprave RS (Durs) so se na petkovem sestanku strinjali, da je treba odprta vprašanja oziroma anomalije v plačnem sistemu urediti oz. odpravljati v sistemskem predpisu - zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so sporočili z ministrstva za finance. Kot so zapisali, so se minister in predstavniki sindikatov strinjali, da je treba ohraniti temeljno zakonsko načelo, da je na primerljivih delovnih mestih po stopnji izobrazbe, zahtevnosti in odgovornosti treba zagotavljati enako plačilo.
Povod za nezadovoljstvo carinikov je minuli teden na vladi sprejeti predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki v letu 2014 predvideva 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov za povišanje policijskih dodatkov. Po besedah sekretarja Sindikata carinikov Slovenije Dušana Miščevica v primeru uveljavitve dodatkov za policiste na način, kot je sedaj predviden v predlogu zakona o organiziranosti in delu v policiji, pričakujejo, da se bodo na enak način zadeve uredile tudi za zaposlene v carinski službi in Dursu. Kot pravi Miščevic, tudi ostali sindikati pripravljajo svoje zahteve, ki bi jih poslali svojim ministrstvom. To pa bi pomenilo konec enotnega plačnega sistema.
STA. (pripravlja: SM)
RTVS pridobila dovolj sredstev iz oglaševanja. Pahor poudarja, da RTVS ni državna, pač pa javna televizija, kljub temu pa je država deloma odgovorna za zagotavljanje materialnih pogojev medija. Vodstvo RTVS je konec junija na ministrstvo za kulturo poslalo zahtevo za povišanje prispevka za 1,8 odstotka oziroma 0,2 evra. Na RTVS zahtevo za zvišanje utemeljujejo z januarskim izpadom prihodka, naraščanja števila zavezancev, ki so zaradi socialnega položaja oproščeni plačila naročnine, nižjih oglaševalskih prihodkov ter razkoraka med rastjo inflacije in rastjo rtv-prispevka.
Ministrstvo za kulturo je predlagalo, da se zahteva RTVS zavrne. V vladnih gradivih namreč opozarjajo, da je bil rtv-prispevek že v letu 2009 povišan za devet odstotkov, javni zavod pa ima poleg prispevka tudi proračunske prihodke ter prihodke iz komercialne dejavnosti. Poleg tega na ministrstvu menijo, da je prispevek za programe RTVS že sedaj relativno visok, saj znaša kar 12 evrov oziroma 144 evrov na leto. (sta)
Uvodnik
Bi lahko bilo huje?
Najbrž bi realno gledano v naši državi marsikaj lahko šlo še bolj narobe. Tako bi rekli optimisti. Če jo primerjamo s kakšnim Južnim Sudanom, kjer se zaradi osamosvajanja obeta vojna, ali z Grčijo, kjer se spopadajo z globoko ekonomsko in socialno krizo. Tudi geografsko bi lahko rekli, da smo na najboljšem možnem koncu sveta. Vsi večji potresi, viharji in podobne naravne katastrofe se nas izognejo. Narava nam je dala čudovito državo v vsakem pogledu. A dala nam je nekoliko manj čudovite politike. Teh enostavno ne razumem. Ne zelenih, ne rdečih, ne vijoličnih. Ravno politika vseh skupaj in vsakega posebej nas je pripeljala sem, kjer smo danes. Tako enih kot drugih. Res je, da se je v krizi znašel celoten svet, a zdi se, kot da je naša bitka z recesijo še posebej težka. Kakor da se je začela včeraj. Tudi zato postaja »popularen« beg možganov v tujino. Kar nenazadnje sploh ni čudno. Optimizma enostavno ni čutiti. Propadanje velikih podjetij, odpuščanja, revščina na vseh koncih in krajih, to je naša trenutna realnost. Isti obrazi, ki jih v medijih spremljamo že od osamosvojitve, pa samo obljubljajo in govorijo v prazno. Polnijo si svoje žepe, ustvarjajo nova poznanstva, iščejo možnosti za dodatni zaslužek, zakonito ali nezakonito, vseeno je že. Ljudje pa životarijo in se komaj prebijajo iz meseca v mesec. A koga to v tej naši preljubi državi sploh gane? Tiste, ki komaj preživijo s tri tisoč evri? Težko verjetno. Tiste, ki so državo vodili nekoč in so prav tako zavozili situacijo? Ne bi rekla. Mali človek je enostavno prepuščen sebi in svoji iznajdljivosti.
Še tisti, ki delajo, večinoma dobijo »žepnino«, cene pa rastejo in rastejo. Kot kaže, da je na vseh področjih enako. Delo postaja podcenjeno. Še posebej v primerjavi s cenami. Medtem ko je nekoč toaletni papir stal 120 tolarjev, je ta isti danes vsaj petkrat dražji.
In potem se čudimo, zakaj toliko mladih intelektualcev išče delo v tujini. Ker so za primerljivo delo bistveno bolje plačani, najbrž pa tudi cenjeni. Pa ne le visoko izobraženi kader, vedno več je tudi navadnih »malih« delavcev, ki svoj kruh služijo v tujini. Verjeli ali ne, za svoje delo dobijo tudi po dva, tri tisoč evrov mesečne plače, kar bi v Sloveniji zaslužili v približno šestih mesecih. Žalostno, a resnično.
Izhoda iz te kalvarije pa ni in ni. In bog ve, kdaj ga bomo dočakali. Če sploh. Ali bomo kot Grki, da bomo svoje pravice začeli iskati na ulicah in bomo prosjačili druge za pomoč. Ne manjka nam dosti.
A bodimo optimisti, smo - vsaj geografsko gledano - na lepem koncu doma.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Pred širitvijo centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
Štrucl: Saubermacher ni vložil zahteve za gradbeno dovoljenje
V redakciji Štajerskega tednika se je ponovno oglasil vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl in nam v zvezi z nameravano širitvijo centra za ravnanje z nevarnimi odpadki na območju industrijske cone v Kidričevem postregel z novimi dejstvi:
Foto: M. Ozmec
Kidričani so si ogledali sodobni center v Unterpremstattnu, kjer Saubermacher opravlja razgradnjo odpadnih elektronskih in električnih aparatov ter predelavo nevarnih odpadkov iz avtomehaničnih delavnic.
»Novinarji nas sprašujejo, zakaj si nismo ogledali centra nevarnih odpadkov v Avstriji. Mi pa se sprašujemo, kakšen smisel bi imel ogled tega centra, kjer gre za najmodernejšo tehnologijo in infrastrukturo, ne kot je to v Kidričevem, kjer je ta stara 40 let in več. Če bi hoteli vse to urediti tako, kot je to pri njih in povsod po zahodni Evropi, bi morali vložiti v izgradnjo centra najmanj 40 milijonov evrov in več, ne pa slabe 4 milijone, kot jih mislijo v Kidričevem. Zato je Saubermacher prisoten na Balkanu, kjer jim dopuščajo v uporabo to zastarelo tehnologijo in infrastrukturo, brez velikih vlaganj."
Kaj pa menite na to, da so imeli Kidričani, ki so si center v Avstriji ogledali, v glavnem dober vtis?
„Verjamem, a na tem ogledu jim Avstrijski poslovneži gotovo niso povedali, da njihov center ne leži na vodovarstve-nem območju, kot je to v Kidričevem; da njihove odpadke pripeljejo direktno iz avtoceste v center, v Kidričevem gre ves transport skozi naselja; da Avstrijci ne govorijo o tem, da bi imeli zraven še druge onesnaževalce, kot je to pri nas, proizvodnja aluminija, družba Silkem, asfaltna baza, kjer je okolje že kritično onesnaženo še iz preteklosti; da v njihovi bližini ni gramoznih jam, kjer smo imeli dva katastrofalna požara v letih 2007 in 2008, ko so gorele odpadne gume s kapaciteto več deset tisoč ton. Poleg tega je tu še tako imenovana Kramarjeva jama, kjer je več deset tisoč ton pepela, žlindre in drugih nevarnih spojin, da o jamah v lasti Taluma, ki niso bile nikoli do konca sanirane, niti ne zgubljamo besed."
Ciljate torej na to, da je okolje Kidričevega z okolj-skega vidika že dalj časa precej obremenjeno?
„Vsekakor je obremenjeno veliko bolj kot okoliški kraji. Zaradi vsega tega lahko z žalostjo ugotovimo, da je Kidričevo po rakastih obolenjih in drugih boleznih, katerih glavni vzrok je onesnaženost okolja, v samem vrhu Republike Slovenije. In tu je glavni vzrok, zakaj naj se volivke in volivci Kidričevega na referendumu odločijo, ali so za to, da se center za predelavo in skladiščenje najnevarnejših odpadkov in strupov v Kidričevem zapre ali ne. In če mi je dovoljeno, za vse tiste, ki govorijo, da smo vsevedi in da samo 'pumpamo' ljudi: kako lahko pumpaš doktorje znano-
sti, pravnike, zdravnike in druge spoštovane volivke in volivce, ki so podpisniki te peticije in mislijo s svojo glavo?"
Kako daleč pa ste z vašimi že znanimi zahtevami, oziroma prizadevanji nestrankarskega gibanja za Kidričevo?
„Vso dokumentacijo v zvezi s tem primerom imamo tudi v Državnem zboru RS, tako da pričakujemo odgovor v najkrajšem možnem času. Glede županove komisije za izgradnjo centra nevarnih odpadkov, o kateri ste pisali, pa tole: gradbenega dovoljenja družba Saubermacher brez naše vključenosti kot stranskega udeleženca pri pridobivanju tega dovoljenja ne more dobiti! Toliko v vednost županu Antonu Leskovarju in družbi.«
To svojo trditev je Branko Štrucl podkrepil z dopisom, ki ga je kot vodja gibanja prejel od Ministrstva za okolje in prostor, z datumom 23. junij 2011, v katerem je med drugim zapisano (citiramo):
„Vzvezi z vašo vlogo z dne
20. 6. 2011, v kateri navajate, da kot nestrankarsko gibanje za Kidričevo želite vstopiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo centra nevarnih odpadkov, vam sporočamo, da po evidenci v naši glavni pisarni takšen zahtevek ni vložen. Podatke smo preverili tudi na ime Saubermacher kot na ime Silkem, d. o. o., pa tudi po predmetu zahtevka. Glede na to, da zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja na Ministrstvu za okolje in prostor ni vložen, vas vanj ne moremo vključiti"(konec citata). Desno ob žigu Ministrstva pa podpis Sonja Ristovič, vodja sektorja za graditev na II. stopnji.
Da bi tudi v tem primeru slišali drugo plat zvona, smo o tem, kar nam je povedal in pokazal Branko Štrucl, seznanili tudi vodstvo podjetja Saubermacher Slovenija, kjer nam je pomočnik direktorja Andrej Gomboši v zvezi s tem pojasnil:
„Podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., še ni vložilo
vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Ministrstvu za okolje in prostor kot tudi ne na Upravni enoti Ptuj. Ker smo se z družbo Talum in njenimi hčerinski podjetji dogovorili o koriščenju določenih kapacitet oz. storitev, moramo temu prilagoditi in uskladiti dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav zaradi tega, ker vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja še ni bila podana, gospod Štrucl v javnosti neutemeljeno širi neresnice in ugibanja glede zakonitega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja."
Kaj pa menite o drugih trditvah, ki jih navaja Štrucl, denimo o višini vložka v širitev centra v Kidričevem in podobno?
„Vsekakor zavračamo izjavo gospoda Štrucla, ki brez kakr-
11 n
šnegakoli znanja in izkušenj s področja načrtovanja infra-strukturnih objektov domneva, da bi za omenjeni projekt obnove centra morali porabiti vsaj 40 milijonov evrov. S tovrstno vrednostjo bi namreč lahko naredili vsaj petkrat večji center in vanj umestili tudi veliko različnih tehnologij za predelavo in obdelavo odpadkov. To pa ni v osnovnem planu investicije, niti ni v načrtu nikdar v prihodnje."
Kakšen pa bo torej center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem po širitvi in modernizaciji?
„V primeru Kidričevega gre za center velikosti okoli 8.000 m2 in je za obdelavo odpadkov predvidena le tretjina površin oz. okoli 2.500 m2, preostalo površino pa predstavljajo dovozne poti, parkirišča, skladiščni prostori, logistične oz. manipulativne površine ter površine za potrebne spremljajoče pisarne, garderob za zaposlene in laboratorija. Poudariti je treba, da gre le za prenovo obstoječega centra, pri čemer ni treba investirati v nakup zemljišča in komunalno opremljenost. Zato je višina investicije, 4 milijone evrov, tudi temu primerna."
Naj dodamo, da je podjetje Saubermacher Slovenija v industrijski coni kidričevskega Taluma vse od leta 2007, ko so tudi uradno prevzeli tamkajšnjo nekdanje podjetje Eko-les. Ob prevzemu se je podjetje Saubermacher Slovenija zavezalo, da bo v prihodnjih nekaj letih center posodobilo, saj je o tem razmišljajo že predhodno podjetje, ki je bilo od svoje ustanovitve dalje vodilno podjetje in pravzaprav eno izmed
redkih, ki je izvajalo storitve prevzemanja nevarnih odpadkov v Sloveniji.
Da bi tudi predstavnikom podjetja Talum predstavili, kakšni so njihovi načrti v prihodnje in kaj naj bi posodobitev centra v Kidričevem doprinesla, so jih povabili na ogled podobnega centra v Avstriji.
Ogleda centra za nevarne odpadke Trofaiach sta se iz Taluma udeležila dr. Marko Homšak, pooblaščenec za varstvo okolja, in mag. Boštjan Korošec, vodja strateškega razvoja. Po ogledu je sledil kratek sprejem v Ecoportu, kjer sta jih pozdravila član uprave in lastnik koncerna Saubermacher gospod Roth ter član uprave gospod Dicker. Po sprejemu so opravili še ogled sorodnega centra v kraju Unterpremstätten, kjer opravljajo razgradnjo odpadnih elektronskih in električnih aparatov, predelavo nevarnih odpadkov iz avtome-haničnih delavnic ter ostalih tekočih in trdnih odpadkov, nato pa še ogled Thermo Team Retznei, tovarne za pripravo alternativnega goriva iz odpadkov.
Tudi predstavnika Taluma sta bila nad videnim navdušena, saj, kot sta povedala, do danes sploh nista imela predstave, kaj vse se tam počne in kaj vse se lahko dogaja ob predelavi odpadkov. Navdušena sta bila tudi nad visoko tehnologijo in inovativnostjo dela ob ravnanju z odpadki. Zaradi temeljite predstavitve dogajanja in poteka dela sta oba izrazila podporo za obnovo centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl: „Gradbenega dovoljenja družba Saubermacher brez naše vključenosti kot stranskega udeleženca ne more dobiti!"
ČS Grajena • 11. krajevni praznik
Praznik s kulturno, športno in družabno vsebino
Letošnje praznične prireditve so v ČS Grajena pričeli že konec junija z najnovejšo gledališko predstavo, komedijo Veliki poročni manevri, ki jo je dramska sekcija KD Grajena ponovno postavila na letni oder vurberškega gradu. Nadaljevali so jih 9. julija, ko so v Športnem parku Grajena izvedli tradicionalne vaške športne igre v malem nogometu, skoku v daljino in vlečenju vrvi.
Foto: Črtomir Goznik
V Športnem parku Grajena so 9. julija potekale tradicionalne vaške športne igre
To soboto vabijo na osmo srečanje ljudskih pevcev in godcev, na katerem pričakujejo blizu 20 skupin ljudskih pevk in pevcev ter godcev, tradicionalno 20-kilometrsko kolesarjenje po četrtni skupnosti Grajena bodo izvedli 23. julija, ko bo tudi v Domu krajanov Grajena osrednja praznična prireditev s kulturnim programom in podelitvijo društvenih priznanj zaslužnim članom posameznih društev, saj letos plakete ČS Grajena ne bodo podelili. Odločili so se, da jo bodo podelili vsakih pet let. ČS Grajena pa bo priznanje podelila skupini krajanov iz Grajenščaka, ki je sodelovala v letošnji karnevalski povorki. Prireditve ob 11. krajevnem prazniku bodo sklenili 6. avgusta, ko bodo na posestvu Biotehniške šole v Grajenščaku postavili klopotec in izvedli vinogradniške igre ter pohod in klopotčevanje. Praznični dan ČS Grajena je 26. julij, na ta dan so v Grajeni leta 2001 postavili temeljni kamen za novo šolo.
Letos so z vabili za praznične prireditve pohiteli, saj želijo, da bi si jih ogledalo čim več domačinov in tudi drugih, je povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger. Za letošnji cestni program na območju ČS imajo na voljo 108 tisoč evrov. Zemljiško urejenih imajo osem cestnih odsekov od več kot 20, skupno neurejenih pa je še med 16 in 18 km cest. Prednostno naj bi uredili cestni odsek od Nove vasi proti stari vojašnici do Mestnega Vrha 9 v dolžini 1600 metrov.
Do prednostnega odseka so prišli na osnovi točkovalnega sistema, točke so posameznim odsekom dodelili na podlagi števila bivalnih enot oziroma prebivalcev ob posameznih odsekih, gospodarstev in javnega pomena, pomembnih povezav za reševalna vozla in gasilska ter druga intervencijska vozila. Strokovne službe MO Ptuj in potencialni izvajalci so si cesto že ogledali, v kratkem bodo pripravili popis del in pridobili ponudbe. Želja je, da bi ga modernizirali do
jeseni. V ČS Grajena so zadovoljni, da jim je uspelo zbrati vse podpise za služnost pri gradnji kanalizacije na njihovem območju, do meje s ČS Panorama, ki poteka pri mizarstvu Kolarič. Proti koncu pa gre zbiranje služnosti tudi v ČS Panorama, kjer čakajo na podpis še z dvema oziroma tremi lastniki zemljišč na območju Štukov. Gradnja kanalizacije, gre za projekt odvodnjavanja in čiščenja odpadne komunalne vode Ptujskega polja - II. faza, naj bi se v 85 odstotkih financirala iz kohezijskega sklada. Vloga že nekaj časa čaka na ministrstvu za okolje in prostor na odobritev, upati je, da več ne bo dodatnih zahtev pri izdelavi dokončne dokumentacije, ki naj bi bila na osnovni najnovejših dodatnih zahtev izdelana v roku 14 dni. Od tega je tudi odvisen začetek del, v MO Ptuj si želijo, da bi dela potekala sočasno, da bi se z gradnjo kanalizacije izvajala tudi gradnja pločnikov s potrebno infrastrukturo. V okviru tega projekta naj bi bilo zgrajenih
3200 metrov kanalizacijskega omrežja, od Maistrove ulice do Grajene, čim prej pa bo treba pridobiti še tri služnosti na območju Štukov. Vrednost investicije v kanalizacijo je 900 tisoč evrov, vključno z izgradnjo pločnikov, razsvetljave in položitvijo telekomunikacijskih vodov v zemljo, pa 1,7 milijona evrov, pri čemer bo delež do tega zneska v višini 800 tisoč evrov treba zagotoviti v proračunu MO Ptuj.
Želja Grajenčanov pa je, da bi se mimo prioritetne liste končno uredila tudi povezovalna cesta Grajena-Orešje v dolžini 800 metrov oziroma da bi se sredstva zanjo pridobila mimo dodeljenih sredstev za cestni program ČS Grajena in ČS Panorama. Še vedno pa se tudi nič ne dogaja v Domu krajanov Grajena, kjer so že lani potrdili prostorske spremembe za ureditev kuhinje in kulisarnice. Kot je povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger, naj bi strokovne službe MO Ptuj v tem
času že pridobivale ponudbe za ureditev kulisarnice za potrebe dramske sekcije KD Grajena, saj nimajo ustreznih prostorov za shranjevanje kulis, niti pripravo le-teh, kar zelo otežuje njihovo dejavnost. Vaj-nberger pravi, da bodo vztrajali, da se kulisarnica uredi še v letošnjem letu, če ne drugače tudi s prostovoljnim delom. V letu 2012 pa želijo pomožno nogometno igrišče v Športnem parku, za katerega je zemljišče že pridobljeno, urediti vsaj toliko, da bodo lahko na njem opravljali vsaj vadbo, saj je glavno igrišče preveč obremenjeno. Ob Grajeni pa načrtujejo tudi ureditev večnamenskega prireditvenega prostora za igranje košarke in nogometa, ki bi ga lahko uporabljali tudi za gasilska tekmovanja. S strokovnimi službami MO Ptuj dobro sodelujejo, to se pozna tudi na urejenosti kraja, saj se potrebna oziroma nujna vzdrževalna dela izvajajo sprotno, pravi Vajnberger.
MG
Ptuj • Krožki ustvarjalnosti, podjetnosti, inovativnosti
Usposabljanje mladih za podjetništvo
Ene od pomembnih aktivnosti ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki poteka pod geslom Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije, so tudi krožki UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost »Najmlajši podjetniki«). OOZ Ptuj jih je uspešno izvedla na petih osnovnih šolah na Ptujskem. Vključenih je bilo 127 otrok in 16 mentorjev.
Foto: Črtomir Goznik
S spodbujanjem ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti je treba začeti že pri najmlajših, pri otrocih v vrtcih. Z nastopa otrok iz Vrtca Ptuj ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj.
Gre v bistvu za projekt Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ga ta izvaja skupaj s partnerji, Zavodom RS za šolstvo, Centrom RS za poklicno izobraževanje, Korono plus - Inštitutom za inovativnost, d. o. o., SUN Gornja Radgona, d. o. o., in Inštitutom Jožef Štefan ter osemnajstimi različnimi podizvajalci, med katerimi je tudi Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ptuj in je namenjen spodbujanju ustvarjalnosti, podjetnosti in inova-tivnosti v osnovnih šolah. V okviru projekta želijo partnerji razviti trajni model usposabljanja mladih na področju ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti, ki naj bi ga tudi integrirali v redni izobraževalni program osnovnih šol.
»Ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost so temelji, ki jih želimo osnovnošolcem vzbuditi skozi krožke UPI, ki potekajo v vseh triadah osnov-
ne šole. V prvi triadi jih na igriv način seznanjamo s podjetnostjo in ustvarjalnostjo ter inovativnostjo. Druga triada prinaša nove vsebine, kot je razvijanje ustvarjalnega opazovanja in krepitev vztrajnosti, ki je podlaga za razvijanje klasičnih miselnih vzorcev in ustvarjanje novih ustvarjalnih načinov razmišljanja in dela. S tem konceptom se miselno nadaljuje tudi v tretji triadi. V sklopu praznovanja 40-letnice OOZ Ptuj smo na Ptujskem skupno izvedli 11 krožkov UPI, in sicer na petih osnovnih šolah, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Hajdina, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Destrnik-Trno-vska vas, v katere je bilo vključenih 127 otrok in 16 mentorjev. Z že omenjenimi krožki smo med otroci dvignili zavest in poznavanje podjetništva, saj so bili vanje vključeni in povezani ključni deležniki, učitelji, učenci, dijaki, starši in ude-
leženci na lokalnem nivoju, podjetniki oziroma podjetja, društva, umetniki, inovatorji,
znanstveniki, občinske strukture, mediji, fakultete. V sklopu krožka smo v okviru OOZ
Ptuj organizirali tudi delavnico Želim postati podjetnik, v okviru Dnevov obrti pa tudi
zabavni kviz o podjetništvu, ki ga je vodil 6PackČukur. Lahko povem, da so udeleženci krožkov, tako otroci kot učitelji in mentorji, bili z vsebino krožka zadovoljni, tovrstne aktivnosti želijo nadaljevati tudi v novem šolskem letu,« je o krožkih UPI povedal sekretar OOZ Ptuj Bori Repič. Še vedno pa v okviru praznovanja 40-letnice OOZ Ptuj poteka fotografski natečaj pod naslovom Ujemi me v svoj objektiv, ki ga bodo zaključili septembra, ko bodo tudi pripravili razstavo izbranih fotografij. Izid zbornika o obrti na Ptujskem, kot zgodovinskega preglede obsega in pomena obrti na območju šestnajstih občin, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom, pa so prestavili v leto 2012. To bo tudi osrednji obrtniški prispevek v letu Evropske prestolnice kulture na Ptuju.
Majšperk • Delovno tudi na zadnji predpočitniški seji
Osrednja prireditev ob prazniku bo 17. septembra
Svetniki občine Majšperk so v četrtek, 30. junija, na 8. redni seji največ razprave namenili odlokom, ki urejajo lokalno gospodarsko javno službo urejanja in vzdrževanja lokalnih cest ter oskrbe s pitno vodo, dogovorili pa so se tudi o praznovanju 15. občinskega praznika.
Foto: M. Ozmec
Županja Darinka Fakin je majšperške svetnike seznanila, da bo osrednja občinska prireditev ob 15. občinskem prazniku v soboto, 17. septembra.
V	uvodnem delu so se posvetili vsebini treh pomembnih odlokov, in sicer odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, odloka o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini ter odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Majšperk. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, so vsi trije odloki med seboj povezani in namenjeni za podelitev koncesije pri vzdrževanju občinskih cest. Ker se s sprejemom teh odlokov ne mudi, je predlagala, da opravijo le predstavitev posameznih odlokov ter da do naslednje seje ostanejo v prvi obravnavi. Sicer pa je vsebino vseh treh odlokov predstavil Milan Železnik iz Inštituta za lokalno samoupravo v Mariboru, ki je odloke tudi pripravil. Med drugim je pojasnil, da prvi odlok določa možnosti izvajanja službe v režijskem obratu ali preko podelitve koncesije. V odloku je tudi natančno določeno, katere službe mora imeti občina kot obvezne javne službe in katere so izbirne. V drugem odloku so določeni pogoji, kako se bodo vzdrževale občinske ceste, določijo se pogoji izvajanja in razpoložljiva višina sredstev, tretji odlok pa določa pogoje za podelitev koncesije in pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar.
V	razpravi so svetniki menili, da v odloku ni določen postopek izbire koncesionarja, da se z odloki ustanavlja neka nova komisija oziroma svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, to nalogo lahko dobro opravljajo sami uporabniki, nato pa so še sveti KS in člani občinskega
sveta. Zanimalo jih je, ali lahko izbrani koncesionar prenese delo na druge izvajalce, da se predmetno ločijo lokalne ceste od javnih poti, oziroma da bi imeli predvsem pri pluženju še naprej možnost izvajanja domači izvajalci. Menili so tudi, da je podelitev monopola preveč zaščitniška do koncesionarja, da je 15 let pri podelitvi koncesije dolga doba, da bi morali vključiti tudi domače izvajalce, pa tudi, da je zadnji čas, da se nekaj naredi za urejenost cest in pluženje. Na predlog svetnikov so sklenili, da naloge Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin opravlja Odbor za gospodarsko infrastrukturo, v odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah pa je treba spremeniti poglavje varstva uporabnikov javnih dobrin.
Sprejeli so tudi poslovni načrt izvajanja dejavnosti obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Majšperk, ki ga je v imenu pripravljavca predstavil direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko. Ta je pojasnil, da je vsa gospodarska infrastruktura prenesena
nazaj na občino, koncesionar pa je dolžan občini plačati najemnino za uporabo javne infrastrukture, kar je namenski prihodek lokalne skupnosti za nove investicije ter investicijska vzdrževalna dela na tisti javni infrastrukturi, za katero je bila zaračunana. Vir za plačilo najemnine predstavlja amortizacijski del omrežnine, ki jo izvajalec javne službe zaračuna uporabnikom in je fiksen strošek. Nova ureditev ne pozna več razlikovanja med gospodinjstvi in gospodarskimi subjekti. Povprečno povišanje cene vode pa naj bi bilo 14,24 odstotka. Sicer pa je svetnike zanimalo, zakaj je prišlo do poenotenja cen med gospodinjstvi in gospodarskimi subjekti, čeprav je bilo zagotovljeno, da se cene ne bodo povišale. Zanimalo jih je, ali se lahko na račun vzdrževanja priključka zniža predlagana cena, za kaj je namenjena omrežni-na, opozorili pa so tudi, da so zaradi vode v Stopercah pipe še vedno zamašene ter da je na območju Medvedc tlak v ceveh previsok.
Brez bistvenih pripomb so sprejeli tudi operativni pro-
gram odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Majšperk. Kot je pojasnil njegov pripravljavec Darko Drašler iz podjetja Aeiforia, je ta program osnova za prijave na različne razpise in tudi občina ima primernejšo strategijo za reševanje problematike. Svetniki so menili, da so roki pri urejanju komunalnih zadev zelo kratki, država pa ne pomaga s sofinanciranjem, zanimalo pa jih je tudi, katere majhne čistilne naprave so primernejše za vgradnjo ter kako je zadeva urejena na območju Evrope.
Na predlog Centra za socialno delo Ptuj so dali soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in sklenili, da znaša storitev za uporabnika 6 evrov na efektivno uro, razliko do polne cene storitve pa bo pokrivala občina kot subvencijo iz sredstev občinskega proračuna. Potrdili so tudi sistemizacijo delovnih mest v Vrtcu Majšperk, ki jo je predlagala Osnovna šola Maj-šperk za šolsko leto 2011/2012.
Med drugim pa je županja Darinka Fakin svetnike seznanila, da bo osrednja občinska prireditev ob praznovanju 15. občinskega praznika, v soboto, 17. septembra, sicer pa naj bi prireditve pričeli že 19. avgusta. Da bo praznovanje potekalo usklajeno in nemoteno, pa so imenovali sedemčlansko komisijo za pripravo praznika, ki jo bo vodila županja Darinka Fakin. Potrdili pa so tudi posamične programe za prodajo in menjavo parcel v k. o. Skrblje, saj je županja pojasnila, da občina brezplačno pridobiva odseke javnih poti na območju Brega, v drugem primeru pa prodaja kmetijska zemljišča na Jelovicah, ker obstaja kupec, ki namerava zemljišče odkupiti.
-OM
Ljutomer • Sprejeta določila o cestnem prometu
Bo težav s parkiranjem manj?
Te dni je pričel veljati odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Ljutomer, s katerim se določa prometna ureditev na javnih prometnih površinah v mestu Ljutomer ter v naseljih na območju občine.
Najpomembnejše je dejstvo, da so izjemno moteče in nepriljubljene zapornice pred vstopom v mestno središče dokončno odstranjene. Začrtana modra cona pa prinaša nekoliko manj parkirnih mest, saj jih je v strogem centru le osem, osemnajst je nespremenjenih na lokaciji nasproti trgovine s čevlji do vogala Hotela Jeruzalem, prepoved ustavljanja pa je vzdolž celotne leve linije ob ljutomerski blagovni hiši, ki je bila v obdobju do veljave odloka domala vseskozi »preplavljena« z avtomobilsko pločevino. Zato pa je zagotovo
dobrodošla novost parkirna površina ob Rajh Nade ulici, na kateri postavljanje vozil ni časovno omejeno in je označena z belo črto. Za vsakodnevno prispele voznike, ki opravljajo svoje delovne obveznosti v samem Ljutomeru, je zagotovljenih kar 80 brezplačnih parkirišč. Sicer pa modre cone ostajajo ob Glavnem trgu še na Miklošičevem in Starem trgu ter na desni strani vozišč nekaterih ulic v Ljutomeru. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure ter v soboto od 8. do 12. ure, sicer pa za prvih 120 minut
velja brezplačno postavljanje vozil z uporabo parkirne ure. Izvajanje odloka bo pod nadzorom
medobčinskega inšpektorata in redarstva.
NŠ
Foto: NS
Od tod in tam
Ljutomer • Tabor mladih ribičev
Foto: NS
Na 17. taboru mladih ribičev Pomurja, ki ga je organizirala Ribiška družina (RD) Ljutomer, se je pri domu ljutomerskih ribičev zbralo 12 . udeležencev, največ (10) iz RD Ljutomer. V dvodnevnem druženju so se mladi ribiči (rojeni v letih 1996 do vključno leta 2000) pomerili v ribolovnem tekmovanju in športnih igrah (balinanje, pikado, streljanje na nogometni gol, suhe ribiške discipline) ter opravili pohod po ekološki učni poti Bio Mura. Udeleženci tabora, ki ga je vodil Dušan Mihorič, so se udeležili tudi predavanja o tem, kaj morajo vedeti o ribah in ribolovu. V lovljenju rib je po dveh dneh največ točk zbral Matej Škrlec, drugo mesto je osvojil Leon Hla-dnjak, tretje pa Rafael Hladnjak. V športnih igrah je zmagal Leon Hladnjak pred Aljažem Štamanom in Renejem Barberjem.
NŠ
Ptuj • Srečanje s škratom Galom
Foto: KP
Učenci OŠ Mladika, ki smo obiskovali interesne dejavnosti - literarne, likovne, gledališke, novinarske - pod mentorskim vodstvom učiteljic Karmen Plavec, Karmen Ivančič, Miroslave Mijačevič in Lidije Verlek, smo se v četrtek, 23. junija 2011, skupaj z mentoricami odpravili na nagradno ekskurzijo v Slovensko Bistrico, kjer smo si ogledali grad. Že na grajskem dvorišču nas je pričakal pozeleneli škrat Gal, ki nas je ob vodički spremljal po grajskem poslopju. Na zanimiv način nam je prikazal svet umetnosti tako, da smo spoznali, razumeli in doživeli vsebino umetniških del različnih likovnih ustvarjalcev. Na koncu smo tudi sami likovno ustvarjali. Dobili smo liste in barvice ter risali in slikali različne motive, med njimi škrata Gala. Sprehodili smo se še po grajskem parku po znamenitem gabrovem drevoredu.
Tjaša Koletnik Kidrič, 7. b, OŠ Mladika
Juršinci • Ob državnem prazniku
Foto: sg
V četrtek, 23. junija, je bila v večnamenski dvorani v Juršincih občinska proslava ob dnevu državnosti. Posvečena je bila 20-letnici samostojne Slovenije.
Navzoče je pozdravil župan občine Juršinci Alojz Kavčič. V čustveno obarvanem nagovoru je orisal dosežke občine in države v preteklih 20 letih. Ravnateljica OŠJuršinci Jelka Svenšek je v svojem govoru poudarila, da smo država ljudje in da smo vsi odgovorni za to, kakšna bo naša domovina v prihodnosti. Pohvalila je učence za njihovo prizadevnost med šolskim letom in se zahvalila delavcem šole, staršem in občini za tvorno sodelovanje. V kulturnem programu, ki sta ga pripravili učiteljici Lidija Ljubec in Slavica Gerič, so nastopili učenci OŠ Juršinci. Prireditev, v kateri so se prepletali odlomki iz del slovenskih pesnikov, je imela naslov Pozdravljena, domovina. Pevske točke je na klavirju spremljala ga. Nada Špišic. V nadaljevanju je sledila podelitev občinskih priznanj vsem učencem, ki so zastopali občino izven njenih meja, in nagrade zlati učenki Urški Rižnar. Priznanja in nagrado sta podelila župan in podžupanja Dragica Toš Majcen.
Slavica Gerič, Lidija Ljubec
Gorišnica • Ob 16. občinskem prazniku
Še eno leto v znamenju kanalizacije
V občini Gorišnica, kjer so v minulem letu odprli popolnoma nov sedemoddelčni vrtec v vrednosti 1,4 milijona evrov, glavnino proračunskega naložbenega denarja v tem obdobju namenjajo dokončanju izgradnje kanalizacijske mreže in hkratni modernizaciji cest.
Po besedah župana Jožeta Kokota je kar dve tretjini letošnjega proračuna, gre za dobre štiri milijone evrov, usmerjenega v infrastrukturno področje: „V tekočem letu smo na že zgrajeno kanalizacijsko mrežo v naselju Gorišnica priključili že okoli 70 odstotkov gospodinjstev, gradnja pa se še nadaljuje. V Moškanjcih pa smo dokončali sekundarne vode s črpališči in priključili omrežje na zgrajeno čistilno napravo, priključitve gospodinjstev so v teku. Vzporedno s kanalizacijo smo povsod urejevali tudi ceste, naredili cestno razsvetljavo ipd."
Obdravske vasi zaenkrat na kanalizacijo še čakajo: „V tem času smo pripravili vse projekte, tako za kanalizacijsko mrežo kot za modernizacije cest. Na decembrskem razpisu Za razvoj vasi smo uspeli pridobiti sofinanciranje za dva projekta in sicer za modernizacijo ceste od Gorišnice do Muretinc, kjer se bo uredila tudi javna razsvetljava. Vrednost te naložbe je okoli 420.000 evrov. Prav tako smo pridobili pozitiven sklep za sofinanciranje drugega projekta, gre za cesto v Moškanjcih, ki je trenutno že v gradnji, ob njej pa se ureja tudi kolesarska in pešpot, vrednost te naložbe pa je 350.000 evrov. Izvajalca del po razpisu sta Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj."
Po besedah župana v teh dneh pričakujejo gradbeno dovoljenje za sekundarno kanalizacijsko mrežo v naselju Cunkovci, ki jo bodo gradili sami, prav tako se pripravlja projektna dokumentacija za naselje Zagojiči, višinski del Zamušanov in del Tibolc, medtem ko so ti postopki za kanalizacijski sistem v Formi-nu, ocenjen na 500.000 evrov, že končani in je izvajalec že izbran, tako da se gradnja začenja v kratkem.
„Še vedno pa nimamo sklepa za sofinanciranje izgradnje druge faze kanalizacije skupnega projekta večih občin v konzorciju. Obljuba je sicer, da naj bi odobritev prišla v roku meseca dni, saj naj bi bila vloga popolna, vsekakor pa je izgradnja primarnega voda nujna, saj sicer vse ostalo nima pomena."
Po precej dolgem čakanju pa je občina Gorišnica končno dobila tudi sklep za sofinanciranje ureditve velikega namakalnega sistema: „Gre za velik projekt, saj bo namakalni sistem urejen na nekaj več kot 300 hektarjih zemljišč, sofinanciranje pa je razdeljeno v dva dela; prva faza je ocenjena na 1,5 milijona evrov, druga prav tako. Začetek del na sistemu je predviden jeseni letos, takoj po izbranem izvajalcu, ki bo znan konec julija. Pripra-
Župan Jože Kokot pravi, da bo letos večina naložbenega denarja namenjena izgradnji kanalizacijskih omrežij in posodobitvi cest, v prihodnjem obdobju pa je v načrtu izgradnja dveh vaških domov, velikega športnega centra in nadgradnja šole.
vljamo pa tudi že dokumente za drugo fazo in če bo šlo vse po sreči, bi morala dela steči naslednje leto, takoj po pridobitvi ustreznega sklepa pristojnega ministrstva."
Župan Kokot nadalje pravi, da letos jeseni vendarle pričakujejo šesti javni poziv za porabo denarja iz Regionalnih razvojnih programov (RRP): „Kot je znano, je vlada za Po-dravje namenila še dodatnih devet milijonov evrov, kar pomeni, da napi občini pripada okoli 280.000 evrov, nekaj denarja v tem skladu pa imamo itak še neporabljenega. Kakšni pogoji razpisa bodo, še ne vemo, gotovo pa se bomo prijavili s kakšnim projektom."
Hkrati s tekočimi naložbami so v občini že dosegli dogovor z vsemi društvi, ki bodo dobila prostore in vadbene površine v novem predvidenem športnem centru, zato bodo zdaj lahko začeli z izdelavo projektne dokumentacije. Izgradnja centra je sicer odvisna od potrditve in sprejema občinskega prostorskega načrta, kar se bo po mnenju Kokota lahko realno zgodilo naslednje leto do poletja, saj je trenutno v
zaključni fazi izdelava nove študije poplavne ogroženosti občine, ki je nujna za optimizacijo potencialnih zazidalnih zemljišč. Na sprejetje prostorskega načrta pa so vezani tudi načrti z izgradnjo vaških domov v Mali vasi in Tibolcih.
„Zaključujemo še s projektom nadgradnje naše osnovne šole, predvidena je izgradnja treh novih učilnic in povezovalnega hodnika z vrtcem, ki bo omogočal večjo elastičnost v bodoči izrabi teh učilnic. Namreč, ob nihajoči nataliteti, bomo te lahko te učilnice uporabljali bodisi za predšolsko vzgojo, bodisi za pouk prve triade. Na razpis šolskega ministrstva smo se letos že prijavili, po končnem vrstnem redu pa smo za sofinanciranje na vrsti v drugi dekadi, torej čez leto ali največ dve."
Župan Jože Kokot je pogovor ob občinskem prazniku zaključil z besedami, da je dobro poskrbljeno tudi za vsa društva, ki jih v občini ni malo in so zelo aktivna, vabi pa vse občane, da se udeležijo osrednje občinske proslave v petek zvečer.
SM
VODOVODNI INSTALATER STANISLAV PONAJ s.p.
I hišne inštalacije - oprema kopalnic I kanalizacije - Pluvlo sistem IGeberlt I zunanje in notranje hidrantne mreže I popravilo vodovoda
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica Tel: 02 7408 163, fax: 02 7408 164 GSM: 041 705 491, 41 793 461
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica.
AVTOPREVOZNISTVO
Franc Žuran s.p.,
Formin 8 B, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205
Ob prazniku občine Gorišnica se AVTOPREVOZNISTVO FRANC ŽURAN S.P. zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem,
sokrajanom pa želimo prijetno praznovanje. Istočasno se še vnaprej priporočamo s svojimi storitvami.
Ob izgradnji kanalizacije v Gorišnici hkrati posodabljajo ceste, postavljajo javno razsvetljavo in marsikje urejajo še kolesarske in pešpoti.
Občina Gorišnica
PAG/WM4&
I * I20H
Drage občanke, spoštovani občani.
Ob 16. prazniku Občine Gorišnica vam iskreno čestitam in vas hkrati vabim, da se udeležite prireditev v počastitev praznika.
Jožef %pkgt župan občine Gorišnica
Portorož • 19. kongres poslovnih asistentk
Srebrno priznanje Aniti Štrucl
Na 19. Kongresu poslovnih asistentk, sekretarjev in tajnic v Portorožu, ki je potekal od 19. do 21. maja 2011, so tudi letos predstavili delovanje Zveze, podelili
■	■	■	I v	■ V ■	V -	■	■	■	■■■ I	v I ■	v
priznanja najzaslužnejšim članicam in pripravili družabni večer.
V Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije je združenih 12 klubov tajnic in poslovnih sekretarjev iz Slovenije. Drugi dan Kongresa, 20. maj 2011, je bil rezerviran za podelitev priznanj. Zvezni večer je letos pripravil Klub tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske. Predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Majda Šalehar je podelila priznanja Zveze najprizadev-nejšim članicam, ki v klubih uspešno pripravljajo skupne naloge in se na različne načine izkažejo pri svojem delu za dobro vseh članic, ki smo združene v Zvezo:
Anita Štrucl iz Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije je prejela srebrno priznanje.
Letos je na slovesnosti v Portorožu dobila srebrno
priznanje naša večletna bla-gajničarka Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije Anita Štrucl.
Zaradi obveznosti in razdalje do Portoroža se slovesnosti v Portorožu žal nismo udeležili. Lepo priznanje in zahvalo za aktivno delo pa smo Aniti Štrucl podelili na 10. seji UO Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije v sredo, 15. 6. 2011, v Ormožu. Aniti smo se tudi mi zahvalili za njen prosti čas, ki ga porabi za delo v klubu, in ji čestitali ob lepem dogodku. Priznanje pa naj bo Ani-ti vzpodbuda za nadaljnje delo.
Albina Lukner
Foto: SM
Foto: SM
Foto: AL
Podravje • Ob začetku žetve pšenice
Odkupna cena ostaja uganka
Čeprav je bil letos med predstavniki pridelovalcev, mlinarjev in pekov že sklenjen dogovor o odkupni ceni pšenice, je ta trenutno, ob samem pričetku žetve, precej negotova; razlog za to pa je v padcu odkupne cene na evropski borzi, saj je svoje meje odprla svetovna žitnica - Rusija.
Foto: SM
Žetev se je začela, že dogovorjena odkupna cena za pšenico pa (še) ni gotova, saj bo nanjo vplivalo dogajanje na evropski borzi.
Po dogovoru naj bi letos kmetje za najbolj kvalitetno krušno pšenico A-kategorije prejeli 225 evra na tono, za krušno pšenico Bl-kategorije 207,5 evra, za krušno pšenico B2-kategorije 195 evrov in za krmno pšenico 175 evrov. Vendar pa se je tik pred žetvijo cena na borzi znižala na 180 evrov, kar pa še ni nujno najnižja vrednost, zato v Sloveniji ni človeka, ki bi upal trditi, da bo v Sloveniji dogovorjena cena kmetom res izplačana ...
Eden od članov pogajalske skupine za odkupno ceno pšenice je tudi direktor ptujske Kmetijske zadruge Marjan Jan-žekovič, ki je ob začetku žetve povedal: „Žal se zgodba okoli odkupne cene ponavlja, čeprav smo imeli najprej dober občutek. Res smo se dogovorili za zgoraj omenjene cene, vendar je prišlo do tega, da so kmetje razumeli, da gre za ceno, ki jo bodo dobili plačano, mlinarji pa enako, da bodo takšno ceno plačali. Manipulativni stroški, kot so npr. stroški prevoza, prevzema ipd., pa so ostali v zraku
in tu se je pojavila prva težava. Zdaj še vedno tečejo pogajanja okoli plačila teh stroškov, ob tem pa je negativno še dejstvo, da borzna cena pšenice pada v teh dneh. Odkupna cena 225 evrov je gotovo zadovoljiva za
pridelovalce in tudi za zadrugo, saj nam je v interesu, da so kmetije rentabilne in močne, vendar pa seveda zdaj nihče ne želi prevzeti stroškov, ki nastajajo ob prevzemu. V zadrugi smo poskušali najti tudi kupce
izven države, vendar neuspešno, saj ne najdemo ugodnejše cene."
Janžekovič ob tem pravi, da se bodo vsekakor zavzemali, da bo pridelovalcem pšenice izplačana čimvišja cena: „Gle-
de na zadnje pogovore lahko rečem, da bo za kmete najbolje odpeljati krušno pšenico v mlin Korošec v Zabovcih, kjer cena ne bo obremenjena praktično z nobenim stroškom. Kmet bo sicer moral plačati analizo vzorca na prevzemnem mestu, ne bo pa imel nobenih dodatnih manipulativnih stroškov. Je pa res, da zaenkrat znane cene ne moremo zagotavljati nikjer. Če se bo borzna cena pšenice precej odmaknila od dogovorjene, potem se bo seveda tudi naša odkupna cena korigirala in to v obe smeri;če se bo na borzi precej zvišala, se bo tudi pri nas in obratno bo veljalo za večja nižanja cene na borzi. V tem trenutku smo v slabšem položaju pridelovalci in zadruge, saj cena na borzi še pada."
Poleg mlina Korošec bosta odkupni mesti KZ še v Tovarni močnih krmil PP v Dražencih in mariborskem Intesu: „Osebno menim, da bo največja frekvenca na odkupnem mestu v mlinu Korošec, kjer pa ne bodo sprejemali krmne pšenice. Ta se bo odkupovala izključno v Dražencih, nikjer drugje. V Dražence bo sicer možno pripeljati v odkup tudi krušno pšenico, vendar bodo manipulativni stroški za kmeta bistveno višji kot v mlinu Korošec, kar pomeni, da bo za pridelovalca v končni fazi cena po toni nižja. V Intesu v Mariboru bo sicer cena zvišana za pet evrov tistim, ki bodo svoj pridelek
sami pripeljali tja, prav tako ne bo stroška analize, vendar si mora vsak sam preračunati, ali se mu to splača ali ne."
Po besedah Janžekoviča bo kmetom plačana krmna pšenica v roku 30 dni po obračunu oziroma zaključenem odkupu, za krušno pšenico pa lahko pričakujejo plačilo v roku 15 dni po končanih obračunih. Po oceni bo KZ Ptuj letos odkupila okoli 5000 ton pšenice.
„Upam, da bo pridelek dober in da bodo pridelovalci enkrat po dolgem času poplačani za svoje delo," je še optimistično zaključil Marjan Janžekovič, ki je še povedal, da so z letošnjo letino in odkupom rži kar zadovoljni: „Ječmen je že požet, plačilo bo izvršeno v roku 30 dni po odkupu, cena pa se giblje od 170 do 175 evrov." Pri koncu je tudi spravilo oljne ogrščice, kjer pa bo cena bistveno višja, saj bo presegala 400 evrov na tono: „Odkupna cena bo različna, odvisna tudi od logističnih in ostalih stroškov, gibala pa se bo med 400 in največ 425 evri. Res je, da so se za to kulturo pojavili tudi drugi odkupovalci, vendar je že iz prakse znano, da se ta-kšneenkratne zgodbe praviloma ne končajo dobro za pridelovalca. Člani naše zadruge pa vedo, da pri nas dogovor velja in da so vedno dobili plačano dogovorjeno ceno v dogovorjenih rokih, kar je danes gotovo zelo pomembno."
SM
Slovenja vas • Štirideset let delovanja PGD
Praznik z novimi garažami in novo podobo doma
PGD Slovenja vas v letošnjem letu praznuje 40-letnico uspešnega delovanja. Ustanovljeno je bilo 15. avgusta leta 1971, je povedal predsednik PGD Janez Markovič. V svojih vrstah imajo 38 operativcev, 15 pionirjev in več kot 200 podpornih članov oziroma simpatizerjev gasilstva. Jubilejno slovesnost bodo izvedli 14. avgusta, ko bodo tudi prebrali društveno kroniko, jubilejnih zbornik pa bodo izdali ob 50-letnici delovanja društva, pove Markovič, ki tudi napoveduje prireditev, kakršne še pri njih ni bilo. Za praznovanje je tako rekoč že vse pripravljeno. Zadnja dela pri celoviti ureditvi gasilskega doma so opravili te dni.
Že v lanskem letu jim je uspelo dokončati izgradnjo tretjega prizidka h gasilskemu domu, v katerem so uredili dve garaži, te dni pa je dobil novo fasado. Obnovili so tudi bivše garaže in uredili okolico doma. Veliko dela so opravili s prostovoljnim delom članov PGD Slovenja vas. Gasilski dom, ki so ga svečano odprli 19. avgusta leta 1973, je pred tem dobil že dva prizidka, prvega leta 1976, drugega leta 2008. Obnovili in popleskali so vse prostore gasilskega doma, prav tako tudi celotno zunanjost doma. Letos pa so tudi kupili nove zavese, uredili oder in okna. Kot je povedal predsednik PGD Slovenja vas Janez Markovič, dajejo pri svojem delu velik poudarek izobraževanju, ki poteka po gasilskih specialnostih glede na sprejeti plan, njihovi člani se udeležujejo tečajev in se-
minarjev, ki potekajo v okviru Območne gasilske zveze Ptuj. Svoj program dela usklajujejo
na ravni občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina in Območne gasilske zveze Ptuj.
GASILCI VI12	
	
r#	
Foto: Črtomir Goznik
Janez Markovič, predsednik PGD Slovenja vas
Osem njihovih članov je letos opravilo zdravniški pregled, dva pa sta se udeležila tečaja
Foto: Črtomir Goznik
Gasilski dom Slovenja vas je bogatejši za nov prizidek, v katerem so uredili dve garaži, celoten objekt pa so tudi na novo popleskali.
za delo z motorno žago, saj je potreb po tovrstnem znanju zaradi neurij vedno več, pogosto je treba odžagati veje oziroma odstraniti izruvana drevesa, da se pride do mesta intervencije. S požari v zadnjem obdobju niso imeli opravka, razen s travniškim. Vsako leto organizirajo gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi za člane in članice, letošnje je bilo že deveto po vrsti. Letno se njihovi člani udeležijo do 25 tekmovanj, ki potekajo na zelo širokem območju do Murske Sobote in vse do Celja. Pokali so najboljši dokaz, da so uspešni udeleženci na teh tekmovanjih. Gasilski dom je in ostaja središče družabnega življenja Slovenje vasi in širše. V njem so našle domicil številne prireditve oziroma družabni dogodki. Štiridesetletnico delovanja bodo letos proslavili z novim prizidkom oziroma garažami ter novo podobo doma oziroma nekaterimi drugimi manjšimi pridobitvami, ki so pomembne za funkcional-
no delovanje društva, za leto 2012 pa je njihova največja želja oziroma realna potreba novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. Tudi pri tem računajo na pomoč občine Hajdina, ki jim je pri zadnjih pridobitvah pomagala s 40 tisoč evri, ob njihovem prostovoljnem delu, in prostovoljne prispevke podpornikov oziroma simpa-tizerjev gasilstva.
V tem času so zelo aktivni tudi v vaškem odboru Slovenje vasi, ki pripravlja rešitve za ureditev vaškega središča. V tem okviru želijo rešiti lokacijo avtobusnega postajališča, ki naj bi ga prestavili s sedanje lokacije, urediti križišče, prav tako pa vaško središče povezati z obkanalsko kolesarsko stezo, ob kateri naj bi tudi uredili kolesarski kotiček z mizami in stojali za kolesa. Podobne aktivnosti izvajajo tudi v drugih vaških odborih v občini Hajdi-na, saj želijo v jeseni uspešno startati na novem razpisu za ureditev vaških središč.
Sp. Podravje • Posledice nove prometne zakonodaje so boleče
Najpogostejši so prometni prekrški
Po tem, ko so s 1. julijem v Sloveniji pričeli izvajati novo prometno zakonodajo, so mnogi že čutili, da prinaša kršiteljem bistveno višje globe; v medobčinski redarski službi Spodnjega Podravja pa ugotavljajo, da občani še vedno niso dovolj seznanjeni z vsebino nove prometne zakonodaje.
Foto: M. Ozmec
Redarska služba medobčinskega redarstva ima v teh dneh polne roke dela, najpogostejši pa so še vedno cestnoprometni prekrški.
Vodja medobčinskega redarstva skupne občinske uprave za Spodnje Podravje Robert Brkič je ob tem opozoril predvsem na nekatere najpogostejše prekrške, ki so za občane najbolj boleči:
„Z novo prometno zakonodajo so se povečale tudi globe za nekatere prekrške, ki se v naši okolici najpogosteje dogajajo. Področje ustavitve in parkiranja motornih vozil ureja 65. člen Zakona o pravilih v cestnem prometu, globe za nepravilno parkiranje vozil pa znašajo 40, 80 ali 120 evrov. Naj občane opozorim, da se z globo 120 evrov kaznuje voznik, ki parkira vozilo na prehodu za pešce, pločniku, območju za pešce ali na označenem parkirnem mestu za invalida, brez veljavne parkirne karte za invalida."
Katere prometne prekr-
ške pa ste v tem času obravnavali najpogosteje?
„Zelo pogosti so prekrški v zvezi z neupoštevanjem prometne signalizacije. Zaradi parkiranja v nasprotju s prometno signalizacijo na Vodnikovi ulici, oziroma pred pošto, na Panonski ulici, na Vičavi, v
Raičevi, v Ulici 25. maja ipd. Zaradi takega prekrška kršitelju izdamo plačilni nalog z globo 200 evrov. Še enkrat priporočamo uporabnikom poštnih storitev, da uporabljajo parkirišče v Lackovi ulici, kjer je parkiranje do 15 minut brezplačno. Plačilni nalog z
istim zneskom bo izdan tudi vozniku, ki bo s tovornim vozilom zapeljal v Rajšpovo ulico, ali vozniku, ki bo z motornim vozilom zapeljal brez ustrezne dovolilnice v Vošnjakovo ulico pri starem Ribiču. Globe za prekrške zaradi nepravilnega parkiranja, ki jih določa Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj, ostajajo za sedaj nespremenjene."
Naj dodamo le še to, da so dosedanji Zakon o varnosti cestnega prometa nadomestili kar štirje novi zakoni, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o cestah, Zakon o voznikih ter Zakon o motornih vozilih. Toplo vam priporočamo, da se z njihovo vsebino čim bolje seznanite, sicer vas bo njihovo neupoštevanje predrago stalo.
-OM
Juršinci • Rekonstrukcija kulturnega centra
Investicija, vredna skoraj milijon evrov
Naslednji teden se bo v Juršincih pričela izjemno pomembna investicija, vredna skoraj milijon evrov. Gre za rekonstrukcijo kulturnega centra, ki naj bi bila zaključena v roku enega leta. Ob letošnjem občinskem prazniku pa bodo dela že potekala, saj bodo stroje zagnali že naslednji teden.
Obstoječi objekt, ki zajema nižji zahodni del s pritličjem in kletjo, osrednji nepodkle-teni dvoranski del z odrom in pododrjem ter severovzhodni trakt s pritličjem in man-sardo, bo v celoti obnovljen. Obnova Kulturne dvorane dr. Antona Trstenjaka v Juršincih bo obsegala popolno obnovo objekta, od temeljev do strehe, vključno z notranjimi deli in izdelavo opreme kot tudi
ureditev okolice. Dela bo izvajalo podjetje GP Projecting, d. o. o., s katerim je juršinski župan ravno prejšnji teden podpisal skoraj milijonsko pogodbo. »Občina bo projekt realizirala za potrebe prebivalcev in obiskovalcev vseh generacij občine Juršinci ter s tem zagotovila večjo varnost, ravnala kot dober gospodar in omogočila medgeneracijska druženja ter kulturno-umetni-
ške športne in druge prosto-časne dejavnosti lokalnega in regionalnega prebivalstva na podeželju. V ta namen je izvedba investicijskega projekta nujna. Z njo se bodo dosegli tudi cilji kulturno-turistič-nega razvoja občine in širše regije. Projekt ima osnovo v trajnostnem razvoju slovenskega in evropskega turizma, ki med drugim zahteva ohranitev kulturne dediščine kot
Pogodbo sta podjetje GP Projecting in Občina Juršinci podpisala v petek.
temeljne skupne slovenske turistične ponudbe in izjemne konkurenčne vrednosti, ki jo slovenska kulturna dediščina predstavlja na evropskih in svetovnih turističnih trgih. Kulturni turizem lahko najučinkoviteje prispeva k varovanju in povečanju obnovljene evropske kulturne dediščine, kar je eden izmed ciljev EU in Republike Slovenije,« je o investiciji povedal juršinski župan Alojz Kaučič. Prepričan je, da s tem projektom občina Juršinci vstopa v širši regijski kulturni prostor kot del mozaika k osveščanju o naši skupni zgodovini in vrednotah.
Rekonstrukcijo delno financira Evropska unija. Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj so v juršinski občini uspeli zagotoviti zavidljiva sredstva, v višini kar 85 odstotkov vseh stroškov projekta, kar predstavlja 728.450 evrov. Skupna vrednost projekta je namreč 921.562 evrov, dela pa pričenjajo že 18. julija.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Od tod in tam
Ptuj • Razstava štirih prijateljskih društev
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču Lužnik na Ormoški cesti na Ptuju so na ogled likovna dela članov društva Lise iz Studencev in Brestart iz Bresternice, ki deluje kot sekcija v okviru tamkajšnje krajevne skupnosti, v katere prostorih ima tudi priložnostno razstavišče. Pridružili pa sta se tudi članici likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in DU Ptuj, Marjana Tkalčec in Nada Ivančič. Na svečanem odprtju je Jelka Leskovar, likovna pedagoginja in mentorica gostujočih likovnikov, povedala, da so dobri prijatelji, ki se družijo na likovnih kolonijah doma in v avstrijskem Retzhofu. Tokratna razstava v gostilni Lužnik na Ptuju je njihova prva skupna razstava, na kateri se predstavljajo z različno motiviko in tehniko slikanja, malo je tudi Ptuja. Iz razstavljenih del je zaznati, da gre za ljubiteljske slikarje, ki delajo z dušo in kijih slikanje osrečuje.
MG
Ptuj • Mestno gledališče izločeno iz stečajne mase
Foto: Črtomir Goznik
Mestno gledališče Ptuj tudi po obnovi, ki je dolgo burila duhove, tudi zaradi tega, ker mu je država pri obnovi na podlagi podeljene stavbne pravice odrekla podporo, nima miru. Podjetje, ki ga je obnovilo, je šlo v stečaj in je tako postalo del stečajne mase. V prejšnjem tednu pa je v javnost prišlo sporočilo, da je izločeno iz stečajne mase, izločitev iz stečajne mase, je bila po besedah stečajnega upravitelja Gradisa - Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj Milana Vajde ena prvih večjih nalog, ki so jih doslej uspeli rešiti. Plačevanje lizinga pri Hypu Leasingu pa je prevzela MO Ptuj, ki je tudi ustanoviteljica MG Ptuj. Na to je bila MO Ptuj pripravljena že ob začetku težav izvajalca del, ko še ni kazalo, da bo končal v stečaju, imelpa je že težave pri plačilih obrokov kredita.
MG
Kog • Prvo srečanje pevcev
i rteJiMtm
éíám
árt'Vfi
m 1
Foto: KP
Na Kogu je v organizaciji pevske skupine Vrtnica, ki deluje znotraj DU Zarja Kog, v soboto potekalo prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev. Organizatorji so srečanje, ki naj bi bilo v bodoče vsako prvo soboto v juliju, naslovili „Ustavi se tam, kjer pojo in vrtnice cveto". Že prvega srečanja se je udeležilo enajst skupin ljudskih pevcev in godcev, folkloristov in humoristov. Najprej so nastopili člani pevske skupine Vrtnica, za njimi Ljudski pevci iz Obreža. Nato so pod taktirko klarinetista Frančka Hebarja nastopili Ljudski godci DU Velika Nedelja, pa šolska skupina pevcev in godcev Navihanci s Koga. V nadaljevanju so nastopile tudi Ljudske pevke iz Zavrča, potem Podgorski vaški pevci, za posebno presenečenje so poskrbele humoristke KTD Selce, ki so s skečem „Sem res gluha" do solz nasmejale zbrane v dvorani Kulturnega doma na Kogu. Sledil je nastop Ljudskih pevcev iz Osluševcev, potem pa so se z odrsko postavitvijo „Ljubezen pa taka" predstavili tudi člani Folklorne skupine VDC Ormož, ki delujejo pod vodstvom Anite Špes in Valerije Štampar. Tudi pevke ljudskih pesmi Trstenke s Haj-dine so nastopile in za konec še Pevci ljudskih pesmi Selce pod vodstvom Janeza Kurnika.
KP
Ptuj • Festival otroške kreativnosti
Nova dimenzija ptujskega festivalskega zemljevida
Medtem ko Ptujčani še vedno ne vemo, kaj vse bo vključeno v program EPK 2012 - Ptuj partner v vsebinskem področju, kot investicija naj bi bila to kulturno-kongresna dvorana, se je mimo oči javnosti rodil nov festival, festival AYE kot festival otroške ustvarjalnosti, da bo Ptuj postal tudi mesto, ki zna tudi najmlajše spodbuditi k ustvarjalnosti in kreativnemu razmišljanju in kot program EPK 2011 in 2012, ki sta ga potrdila tako MO Ptuj kot tudi Zavod 2012 Maribor.
Še dva prostora bosta tako v okviru programa letošnjega praznika MO Ptuj in poletnega festivalskega dogajanja dodatno oživela. To pa sta Sončni park pri dominikanskem samostanu in prostor na ptujskem gradu, in to po zaslugi novega ptujskega festivala, AYE festivala ali festivala akti-vizacije otroške kreativnosti, ki je nastal v Kulturno-umetni-škem društvu Čar griča, ki ga predstavljajo Natalija Resnik Gavez in nekaj prostovoljcev. Zasnovali so ga z željo povezati uspešno delujoče ustanove na področju umetnosti, kulture in izobraževanja, saj ugotavljajo, da na Ptuju manjka povezanosti. Skozi ta festival pa bi lahko združeno in enotno promovirali Ptuj po Sloveniji, Evropi in po svetu, pravi Natalija Resnik Gavez. Pri aktiviza-ciji otroške ustvarjalnosti jim bodo pomagali v lončarskem ateljeju Lorna in Črtomir, Pokrajinskem muzeju Ptuj, društvu za valdorfsko pedagogiko Krog Ptuj, Fundaciji Elerin, Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj, KUD Allegro, društvu Cesarsko kraljevi Ptuj, plesni družini Gea, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in ptujski televiziji.
Skozi festival AYE želijo dati priložnost vsem otrokom, ki so jim blizu rokodelsko ustvarjanje, glasba, ples, literatura, mediji, energija narave in ki skozi redne izobraževalne programe ne morejo razviti svojih potencialov, ker so v osnovni šoli glavni poudarki
na tekmovanjih iz slovenskega jezika, tujih jezikov, logike. V prvi vrsti želijo v Sončki park in na ptujski grad od 29. julija do 3. avgusta privabiti predšolske in osnovnošolske otroke ter njihove starše, da bi skupaj aktivno preživljali poletne počitnice v zelenih in sončnih kotičkih našega prelepega mesta, pravi Natalija Resnik Gavez. V šestih dneh bodo izpeljali dvanajst ustvarjalnih delavnic, klesanje kamna za odrasle in otroke, modrotisk blaga, v okviru katere bodo na platno s pečatniki odtiskovali vzorce, povzete po starih modelih, pri čemer bodo posnemali originalne postopke ter nadvse zanimive tiskarske tehnike, v delavnici rezbarjenje v les bodo izdelovali iz leskovih in bezgovih palic loke, iz trstik
izrezovali puščice, poglobili se bodo tudi v izdelavo afriškega nakita, tolkalistični odklop bo mlade vodil v svet različnih tolkal, spoznali bodo tudi glasbo različnih koncev Slovenije, dvorno etiko, plese afriškega kontinenta, pri čemer bodo razvili svoj lasten plesni izraz, v popoldanski senci dreves jih bo obiskala pravljičarka, mladi pa se bodo preizkusili tudi kot novinarji, kot ustvarjalci festivalskega dogajanja, ki se bo zapisalo na filmski trak. S pomočjo fundacije Elerinpa bodo izvedli predavanja na temo vrednot in skrivnosti človekovega življenja, na katere vabijo starše. Govorili bodo o pomenu poznavanja otrokove individualnosti kot podlage za uspešno vzgojo in podporo, dediščini preteklih gene-
racij, kako od podedovanega izluščiti pozitivne lastnosti in potenciale staršev in prednikov, o čustveni stabilnosti ter o spiritualni orientaciji. Tudi zaključek festivala bo nekaj posebnega, predstavili bodo film festivalskih utrinkov, plesne točke, nastopil bo pevski zbor Allegro, zlati in srebrni tolka-listični državni prvaki, Matija Puž s francoskimi šansoni in še marsikaj drugega bo mogoče videti in slišati 3. avgusta ob 19. uri na dvorišču minoritske-ga samostana.
Festival AYE si je pridobil vstopnico v programu EPK 2012 - Ptuj partner, potrdili so ga tako v Zavodu 2012 Maribor kot v MO Ptuj, saj so oboji ugotovili, da se na področju otroške kreativnosti oziroma njenega spodbujanja ne dogaja nič. V društvu Čar griča jim je ob tem bila tudi želja, da se v tem projektu medsebojno povežejo posamezne ustanove, ki sicer veliko delajo kot posamezniki za otroško oziroma z otroško populacijo, da jih skozi rokodelske veščine spodbudijo k ustvarjalnosti in kreativnemu razmišljanju. S programom za leto 2012 želijo zasesti še več Ptuja in pokazati, da je mogoče živeti tudi drugače, kreativno in razmišljajoče, da apatija ne prinaša rešitev, da se je problemov na vseh področjih treba lotiti kot izzivov, predvsem pa mladim položiti v srce, da pot do uspeha vodi skozi vztrajnost, razmišljanje.
MG
Ptuj • Učenci urejali okolje
Vsaka rožica šteje
Učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja so ob koncu šolskega leta še zadnjič pred počitnicami uredili svoje grede. Te so uredili v jesenskem času, aprila so cvetice okopali ter odstranili plevel in junija menjali cvetlično sceno.
Med letom so čistili tudi zelenico, ki jo obiskovalci bližnjega objekta s hitro hrano in mimoidoči »pridno« zalagajo z najrazličnejšimi odpadki. V tokratni akciji so sodelovali učenci OVI 4A, OVI 5A IN OVI 5B. Delo so si razdelili in vsak je prispeval svoj delček, vsak pač po svojih sposobnostih. Učenci so bili aktivni in navdušeni nad načrtovanjem zasaditve sezonskih lončnic
ter možnostjo sodelovanja pri sajenju. Posebno doživetje jim je bilo opazovati polžke s hišico, ki so jih našli na gredicah, čebulice različnih oblik, ki so jih ob prekopavanju izkopali ... Izkustveno učenje ima veliko vrednost, gradijo se drugačni odnosi med učenci in učitelji. Spregovorili so tudi tisti redkobesedni in zadržani v komunikaciji. Slišati je bilo glasno razmišljanje učencev,
da moramo polepšati vsaj okolico, če že naša »učilna zidana« poka po šivih. V očeh so se jim prižigale iskrice, ko so se spomnili na obljubljeno novo šolo. »Tam šele bomo urejali,« je bila neizgovorjena misel nas vseh. Ampak do takrat je potrebno še malo potrpeti. Naša rdeča šola si zasluži spoštovanja, da jo uredimo takšno, kakršna je. In zato šteje vsaka rožica, ki jo bomo še zasadili.
Učenci in učitelji se zahvaljujemo Vrtnarstvu Kovačec iz Žamencev, ki so nam podarili mačehe v jesenskem času. Poletno cvedično sceno pa so nam podarili v Cvetiičarni Rožmarin. V tej cvedičarni so prijazne cvedičarke učence OVI 3 popeljale v svet cvetja in lončnic ter jim predstavile delo in poklic cvedičarja.
Hvala tudi tistim, ki ne bodo več smetili naše zelenice.
Marija Arnuš
Pa brez zamere
Kje si, Matija?
O naš veliki petek sam! ... Kdaj vzkresne stara pravda nam? ...
Dostikrat se zgodi, da neumno zapostavljamo in zapravljamo modrost starih. Pa s tem ne mislim na tista vihrava najstniška leta, ko smo itak prepričani, da nihče razen nas nima kaj dosti pojma o stvareh in da "starci" samo bluzijo; ne, po svoje je to tudi prav in tako mora biti. V mislih imam tako nekaj drugega - življenjsko modrost, ki se izraža z v tisočletjih izkušenj izoblikovanimipregovo-ri. Vsi smo jih bolj ali manj vajeni ter jih poznamo, a šele ob malce večjem miselnem vložku se nam začnejo odpirati in spoznamo njihovo globino.
Ena izmed teh starodavnih (a zato nič manj aktualnih) modrosti, ki se nanaša na današnjo temo, je tudi starodavni latinski "Tempora mutantur et nos mutamur in illis" - časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Kako resnično. Kako pravilno povedano. Vsak, ki si bo vzel pet minut za samorefleksijo in za razmislek o tej modrosti, bo doumel globok pomen tega pregovora.
Ta pregovor mi je hipoma prišel na pamet, ko sem nekje na slovenskem delu svetovnega medmrežja naletel na pomenljiv zapis - to seveda tudi pomeni, da ideja za razmišljanje, ki ga bom podal v nadaljevanju, ni popolnoma zrasla na mojem zelniku, ampak je bila vzpodbujena od zunaj (sicer pa je tako z veliko idejami, saj noben človek ni od vseh ostalih popolnoma izoliran otok, kot je vedel povedati že srednjeveški poet in satirik John Donne, predstavnik "metafizičnih pesnikov"). Gre pa za junaka, ki je skupen tako nam kot tudi našim južnim bratom. Matija Gubec je tisti junak, ki se je skupaj z Iljo Gregoričem v drugi polovici šestnajstega stoletja dvignil proti zatiralski gospodi, ki je z davki in ostalimi nadlogami klestila in dušila ljudstvo. Kmečki upor, ena največjih srednjeveških vstaj ljudstva proti pohlepni in zatirajoči oblasti, je na koncu sicer bil zadušen, Gubca pa so v Zagrebu zverinsko mučili in javno ugonobili (med drugim so mu nadeli razbeljeno železno krono in ga na koncu razčetverili), a duh upora je ostal živ še dolgo potem. Med drugim je tudi eden najboljših slovenskih pesnikov vseh časov, Anton Aškerc, o dogodku v Zagrebu napisal pesem "Kronanje v Zagrebu" (od koder so tudi vzeti verzi iz podnaslova tega teksta).
A dandanes se zdi, kot daje spomin na Gubca in so-borce obsojen na pozabo; ljudstvo je namreč pasivno kot še nikoli, vdano v neizbežno in brezizhodno usodo, popolnoma apatično. Bremenijo ga dosti višje dajatve, kot pa so jih morali plačevati kmetje, ki so se pod Gub-čevim vodstvom uprli, zraven tega pa še seveda ostale obveznosti do oblasti, vendar se ne dogaja nič. Nezadovoljstvo je sicer moč občutiti na vsakem koraku, a to se ponavadi konča v brezupnem jadikovanju nad usodo in situacijo (dostikrat je zraven tudi kakšna sočna kletvica). Kje je meja, do katere lahko ljudstvo še prenaša obremenitve in plačuje to, kar zahtevajo oblastniki? Jo je dandanes, ko se zdi, da je aparat z vsemi svojimi vzvodi in institucijami ljudstvo "pasiviziral" (če se izrazimo benevolentno) do včasih nepredstavljive mere, sploh še mogoče doseči in preseči?
V Gubčevih časih je bil za upor zadosten razlog dvig obremenitev s strani oblasti - a kot rečeno: časi se spreminjajo in mi se (očitno) spreminjamo z njimi.
Gregor Alič
P.s.: Morda je kaj upanja v slovnici oziroma seman-tiki - tako Gubec kot evropska država, katere ljudstvo je pohlepni kapitalizem nedavno izmozgal do konca, a seje to začelo spontano upirati, imata isto začetnico.
Foto: MA
Slovenija • O novem zakonu
Boljši položaj otrok s posebnimi potrebami?
Otroci s posebnimi potrebami (PP) so zagotovo ena najbolj ranljivih družbenih skupin. V tekmovalni družbi, v kateri živimo, je njihov položaj nezavidljiv. Nov zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa naj bi prinesel izboljšave na področju vzgoje in izobraževanja, sočasno pa dosegel inkluzijo.
Vlada Republike Slovenije je maja sprejela besedilo predloga Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in ga je posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku. S predlaganim zakonom se določa nov postopek, ki naj bi v večji meri zagotovil usmerjanje v skladu z njihovimi posebnimi vzgojno-izobra-ževalnimi potrebami. V to kategorijo so prvič vključeni tudi otroci z avti stičnimi motnjami.
Predlog zakona določa tri vrste dodatne strokovne pomoči: pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir, oziroma motenj, svetovalno storitev in učno pomoč.
Pomembna novost je ta, da zakon predvideva vključevanje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju tudi v oddelke, ki bodo v okviru referenčnih šol, te pa bodo regijsko določene.
Predlagana je organizacija mobilne službe, ki naj bi izboljšala dostopnost storitev, hkrati pa se s tem zagotavlja tudi večja strokovnost dela z otroki s posebnimi potrebami. V postopkih usmerjanja se z vključitvijo strokovnjakov različnih strok zagotavlja interdisciplinarna obravnava otroka. Navedene rešitve naj bi zagotovile pogoje za izvajanje inkluzivne paradigme na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.
Kaj to pomeni v praksi?
Novi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) prinaša spremembe na področju dela z otroki s posebnimi potrebami. OŠ dr. Ljudevita Pivka bo še naprej delovala kot osnovna šola, ki izobražuje otroke z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Velik del strokovnih delavcev že sedaj in bo tudi v prihodnje opravljal svoje naloge kot mobilni specialni pedagogi v večinskih šolah v širši regiji,
kjer nudijo strokovno pomoč učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, prav tako mobilni specialni pedagogi nudijo pomoč in strokovno sodelujejo z učitelji večinskih šol.
„Šole s prilagojenim programom se bodo preoblikovale v strokovne ali podporne centre, katerih naloga bo izobraževati otroke in hkrati strokovno podpirati ostale šole, kjer se bodo otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju prav tako lahko izobraževali, ter šole, ki bodo, kot so do sedaj, izvajale le vzgojno-izobraževalne programe s prilagojenim izvaja-
Slovenija • Rezultati spomladanskega roka
Poklicna matura uspešna
Kandidati, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno maturo, so bili v sredo obveščeni o doseženih rezultatih.
Državni izpitni center je 6. julija objavil rezultate tistih, ki so v spomladanskem roku od 30. maja do 24. junija opravljali poklicno maturo. Kandidati so bili z uspehom seznanjeni na šolah, že naslednji teden pa bo Državni izpitni center pripravil tudi podatke oziroma statistično analizo spomladanskega roka.
Tisti, ki želijo popravljati ali izboljšati rezultat, lahko to
storijo v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi, ki želijo poklicno maturo opravljati v jesenskem roku, pa so se morali na svoji šoli prijaviti najkasneje do 7. julija. Pisni deli izpitov v jesenskem roku bodo potekali med 25. in 31. avgustom, ustni deli pa med 25. avgustom in 3. septembrom. Z uspehom na jesenskem roku poklicne mature bodo seznanjeni 7. septembra.
njem in dodatno strokovno pomočjo," pojasnjuje Borislava Munda, pomočnica ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka.
To pomeni, da bo šola, ki izvaja prilagojen program, usmerjena tudi v izvajanje strokovne pomoči drugim šolam in vrtcem, tako v smislu svetovanja učiteljem in staršem, posredovanja pedagoških praks za delo z otroki s posebnimi potrebami.
„Otroci z nizko izraženo stopnjo intelektualnih sposobnosti v večinskih šolah trpijo"
O tem, ali bo nov zakon prinesel izboljšave in manj sti-gmatizacije, pa Mundova razlaga: „Zakon predvideva torej
vključevanje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju tudi v oddelke, ki bodo v okviru referenčnih šol. Referenčna šola ne bo vsaka šola, temveč bodo prav tako regijsko razvrščene in bodo morale imeti vse kadrovske in druge pogoje za izvajanje prilagojenega programa. V tem primeru je možno tudi prehajanje med programi, se pravi, da bo otrok pri matematiki v oddelku, kjer bo potekalo izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, glasbeni pouk pa bo obiskoval v rednem programu. Ali bo potem manj stigmatiziran ali ne, ali bo bolj vključen v sredino vrstnikov, če bo z njimi le pri t. i. vzgojnih predmetih? Otroci, ki so v večinskih šolah vedno na repu, nikoli v ospredju, prihajajo na OŠ s prilagojenim programom s popolnoma strto samopodobo, brez samozavesti in brez prijateljev. Niso samo intelektualno na dnu, ampak jih »tekmovalna« večinska šola povozi tudi čustveno in socialno. Inkluzija je utopija, z zakonodajo jo skušamo doseči, družba pa je vedno bolj naravnana tekmovalno. Vsak starš spodbuja svojega »nadarjenega« otroka, da sprejema »drugačnega« otroka in mu pomaga, dokler ... dokler le-ta »drugačni«, s svojo počasnostjo, nerazumevanjem, neenakovredno vlogo ne upočasnjuje napredka »nadarjenega«. Potem se pomoč in druženje neha, oziroma ostaja le pri besedah, saj je fraza »sprejemanje drugačnosti« vendarle odraz splošne inteligentnosti in kulture.
Otroci z nizko izraženo stopnjo intelektualnih sposobnosti v večinskih šolah trpijo. Po teoriji je takšnih 2,5 % v celotni populaciji. Sedaj se jih veliko izobražuje v programih, ki so zanje pretežki. Šola s prilagojenim programom je (predvsem za njihove starše) še vedno žal stigma. Z novo zakonodajo bodo imeli priložnost vključitve v posebni oddelek v okviru referenčne šole. Za njihove starše ne bo stigme - prav. Otrok bo vključen v zanj ustrezen program
-	prav. Toda, ali bodo njegovi vrstniki znali inkluzivno ravnati? Tisti, ki odrejajo pravila skupine? Tisti, ki odrejajo pripadnost skupini in določajo norme, kot so znamka oblačil ali obvladanje računalnika ali angleščine? Ne, otrok se tudi s tem ne bo izkazal, ne bo mogel biti izbran za najboljšega učenca šole, ne bo izbran za naj športnika šole, ne bo se udeležil tekmovanja v atletiki ali nogometu, ne bo prinesel domov priznanja iz tekmovanja v matematiki. Za koga že ne bo stigme?," iskreno pojasnjuje podravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka in zaključuje: „OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom se bodo preoblikovale v strokovne in podporne centre in strokovnjaki iz centrov bodo nudili pomoč večinskim šolam. Hkrati izvajajo ti centri tudi izobraževanje otrok s PP, kajti vsi otroci s PP ne morejo obiskovati večinskih šol. Spremembe bodo
-	upam, da v korist otrok, ki ne smejo biti vedno zadnji," še zaključuje Mundova.
Dženana Kmetec
Kandidati so dobili rezultate.
Ptujski dijaki zelo uspešni
Kandidati, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno maturo na ptujskih srednjih šolah, so bili zelo uspešni. Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj je imela 94,7-odstotni uspeh kandidatov ter enega zlatega maturanta, skupaj pa jih je poklicno maturo opravljalo 56. Podoben rezultat so dosegli tudi na Ekonomski šoli Ptuj, kjer je bilo uspešnih 95 odstotkov od skupaj 62 kandidatov. Prav tako se lahko pohvalijo z eno zlato maturantko. Na ptujski Biotehniški šoli je v spomladanskem roku poklicno maturo opravljalo 28 kandidatov, od tega samo en ni bil uspešen. Tudi Poklicna in tehniška elektro šola se lahko pohvali z dobrimi rezultati. Letos je pri njih poklicno maturo v spomladanskem roku opravljalo 97 kandidatov, od tega 89 uspešno.
Dženana Kmetec
Vinica • Zupančičeva frulica
Jure je uspešen recitator
Projekt Župančičeva frulica se je že dodobra zasidral v slovenski kulturni prostor, še zlasti pa je pomemben za razvoj mlade slovenske besede, saj vsako leto poveže osnovno- in srednješolske pesnike ter deklamatorje iz vse Slovenije.
Letos je tako potekala že 21. Župančičeva frulica, osrednja tema le-te pa je bila prostovolj-stvo v Evropi. Mladi pesniki so pesnili na temo človekoljubne pomoči in prisluškovali tegobam sodobnega sveta, ki jih, kot ugotavljajo v svojih pesmih, ni malo.
Drugi del tekmovanja v sklopu projekta Župančičeva frulica pa predstavljajo mladi recitatorji, ki so si letos izbrali eno izmed predpisanih pesmi pesnika Miroslava Košute. Najprej so potekali regijski prediz-bori, na katerih so izbrali pet najboljših mladih recitatorjev v državi. Komisija, ki so jo sestavljali Tjaša Koprivec (pri-povedovalka, pesnica, radijska
Foto: MD
Jure Vobner med recitacijo pesmi
voditeljica in glavna urednica založbe Sanje), Mateja Perpar (profesorica angleškega jezika, prevajalka, radijska napovedovalka, glasbenica in pravljičarka) ter Gašper Jarni (dramski igralec in lutkar), je med pet najboljših recitatorjev uvrstila tudi Jureta Vobnerja, učenca šestega razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki si je za nastop izbral pesem z naslovom Abeceda.
S pesmijo, ki zahteva veliko govornih spretnosti, občutka za ritem in potek verza, se je Jure predstavil še na zaključni prireditvi v Vinici, 10. junija, kjer je s svojim prepričljivim nastopom na koncu zasedel odlično 2. mesto.
David Bedrač
Foto: DK
Foto: DK
Kolesarstvo
Perutnina in Gazvoda navdušila na Kitajskem Stran 12
Tenis
Nina v Parizu ugnala 1. igralko Evrope
Stran 12
Kajak - kanu
Vidoviču na DP naslov tudi med člani
Stran 13
Tajski boks
Poraz Toplaka med profesionalci
Stran 13
Nogomet
V Zavrču Čeh, Letonja, Matjašič ...
Stran 14
Atletika
Komel v ZDA med veteransko elito
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Dejanov dvoboj kariere: 3. 9. proti Bertu!
»Vse se zgodi z določenim namenom,« je znani rek Dejana Zavca, ki mu je na njegovi športni in življenjski poti pomagal prebroditi številne težave in situacije, ki so v nekaterih trenutkih presegle razumevanje običajnega človeka. A Dejan je iz teh situacij prihajal vedno močnejši, boljši, odločen, da bo stopil na sam vrh. Ko se je zdelo, da je z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka velterske kategorije verzije IBF uresničil vse svoje želje, si je postavil višji cilj: pomeriti se z enim tistih, ki jih svetovni boksarski guruji postavljajo med elito elite. Meseci čakanja, obljub, pogajanj, tudi obupa, pa so se raztegnili vse do danes, ko je »meso postalo« tudi to: Trdobojec Dejan Zavec se bo pomeril z Američanom Andreem Bertom! Leta je do letošnjega aprila nosil šampionski pas verzije WBC, v svoji karieri pa je v 28 dvobojih zabeležil 27 zmag, od tega 21 s K. O. Dvoboj bo štel za naslov prvaka verzije IBF, boksarski
Andre Berto: 27 let, stalno prebivališče: Miami, Florida; 28 dvobojev, 27 zmag (21 s K. O.), 1 poraz
portal boxrec.com pa mu je že namenil najvišjo stopnjo pomembnosti, pet zvezdic!
»Slab ni v nobeni prvini, dober povsod, a nikakor nepremagljiv,« je o svojem tekmecu povedal Zavec, ki bo proti Ber-tu četrtič branil naslov IBF-pr-vaka, ki ga je osvojil decembra 2009 v Johannesburgu z zmago proti Južnoafričanu Isaacu
Andre Berto
Andre Berto, ki je profesionalno pot pričel ob koncu leta 2004, je bil do nedavnega svetovni prvak v velterski kategoriji po različici WBC - naslov si je priboril 21. junija 2008 letošnjega 16. aprila pa je po prvem porazu v profesionalni karieri proti Ortizu izgubil šampionski pas. V svoji profesionalni karieri je premagal tudi nekaj zvenečih boksarskih imen, kot sta denimo nekdanja svetovna prvaka Luis Collazo in Carlos Quintana.
Hlatshwayu. Od takrat so »padli« Argentinec Martinez, Poljak Jackiewicz (le-ta je Zavca doslej edini premagal) in Američan Delgado.
Berto je bil Dejanov »prvi izbor« že takoj po zmagi proti Delgadu, ko so se pojavili prvi namigi o zainteresiranosti obeh strani. A pot do dogovora in podpisa pogodbe je bila dolga, Dejan je medtem kar dvakrat sam s Tomijem Ja-garincem odpotoval v ZDA. Dvoboj se bo zagotovo zgodil v ZDA, saj ga bo pokrila priznana ameriška TV-hiša HBO, ki ga je uvrstila kar v svoj »prime time« - čas, ki ga velike TV-postaje namenjajo le najbolj gledanim športnim dogodkom.
»V tem trenutku niti ne vem, kaj naj rečem, saj vtise še zbiram. Šele sedaj pravzaprav začenjam dojemati, da se uresničuje nekaj, o čemer sem vseskozi sanjal,« je skušal strniti misli Dejan. »Dvoboj proti Ber-tu je zame velika čast, poklon in nagrada. Uvrstitev v najvišjo boksarsko ligo, ki je sicer skrbno varovana, je zares velik dosežek in nekaj, kar bi lahko primerjal s čudeži. A verjamem, da je v življenju tako, da se vse stvari zgodijo z namenom in tako velja tudi za moj obračun v ZDA.« Čudež lahko to imenujemo predvsem iz preprostega razloga, ker Američanov tekmec prihaja iz države, ki doslej v svetu boksa ni pomenila
Nogomet • NŠ Poli Drava
Protest proti ravnanju NZS
Ptujski članski nogomet se spopada z eno najhujših kriz, saj NK Ptuj (Drava Ptuj) ni pridobil licence za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem NZS. Zaradi tega pa so bile posredno kaznovane tudi vse selekcije Nogometne šole Poli Drava, ki so bile izključene iz tekmovanj NZS. To je le kratek povzetek dogajanj, ki so se zvrstile v zadnjih tednih.
V ptujski nogometni šoli še vedno niso vrgli puške v koruzo in poskušajo z vsemi pravnimi sredstvi spremniti odločitev Odbora NZS za nujne zadeve. Tako so na naslov NZS poslali pritožbo, za katero upajo, da bo naletela na razume-
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši NS Poli Drava Ptuj še upajo na rešitev zapleta.
vanje odgovornih in ne bo kaznovala mladih nogometašev za dejanja vodilnih pri članski ekipi Drave. Togi predpisi NZS sicer ne predvidevajo ločenih članskih in mladih selekcij, vendar sta samo v letošnjem letu dve ekipi iz 1. ali 2. SNL -Primorje in Drava - ostali brez licence, posledično pa se je v nezavidljivem položaju znašlo okoli 500 otrok obeh šol (za nameček je nogometna šola Poli Drava organizacijsko in finančno ločena od NK Ptuj).
Za torek, 12. 7., je NŠ Poli Drava sklicala tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje predstavila svoja stališča.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je imel zadnji dvoboj letos februarja: ugnal je Američana Paula Delgada. Njegov naslednji tekmec bo Delgadov rojak Andre Berto.
praktično ničesar; Dejan je na tem področju slovenski pionir v najboljšem pomenu besede.
Z odmevnim dvobojem proti 27-letnem Bertu se za 35-le-tnega Zavca odpirajo nove dimenzije, uresničile pa so se mu tudi dolgoletne želje in sanje po nastopu v ZDA in dvoboju pred svetovnim boksarskim avditorijem proti enemu izmed najboljših in bolj markantnih boksarjev sedanjega časa. Na lestvici boxrec.com v velterski
kategoriji Berto zaseda 4. mesto (Zavec je mesto za njim), na lestvici Ringa, »boksarske biblije«, pa je celo tretji. Pred njim sta le filipinski velezvez-dnik Manny Paquiao in njegov edini dosedanji »krvnik« Victor Ortiz, medtem ko je Zavec četrti.
»O kakovosti Andreja Berta zares ne gre izgubljati besed. Če se dotaknem le prvih dvajset boksarjev na lestvici, vidimo, da so popolni in nadvse
kakovostni. Pri Bertu pa je ta raven še bolj izrazita: je svetovno znan boksar z izredno dodelanim in prepoznavnim slogom,« pravi naš superšampion, ki ga je zveneče ime nasprotnika še dodatno motiviralo: »S spoštljivo aroganco, če želite, lahko rečem, da Berta nadvse spoštujem, a prepričan sem vase, v svoj uspeh in ubranitev šampionskega pasu!« Velespek-takel je zagotovljen ...
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Lokomotiva 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Horvat (19)
ALUMINIJ: Murko, Pečovnik, Sambolec, Lonzarič, Topolovec, Bingo, Režonja, Spahič, Kurež, Kokol, Petek. Igrali so še: Poljanec, Medved, Bajlec, Draškovič, Mlakar, Feko-nja, Rešek, Krajnc, Kmetec, Morsi, Vindiš. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v kratkem obdobju od začetka priprav odigrali še tretjo prijateljsko tekmo; tokrat so v Kidričevem gostili hrvaškega prvoligaša Lokomotivo iz Zagreba. Slednji so se predstavili kot zelo kvalitetni in uigrani tekmeci, ki imajo v svojih vrstah nekaj znanih nogometašev, kot so Bule, Sopič, Musa. Velika vročina in sopara sta bila velika nasprotnika nogometašem obeh ekip, ki pa so kljub temu igrali v visokem ritmu, s čimer sta bila po končanem srečanju zadovoljna tudi oba trenerja. Domači Strateg Bojan Flis je dal priložnost vsem 22 nogometašem, ki jih je enakomerno porazdelil v dve ekipi - za vsak polčas ena.
Prvi polčas je minil v enakovredni igri, kjer pa so domačini v 18. minuti pustili nekoliko preveč prostora Horvatu, ki je z dobrih dvajsetih metrov
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so pred dnevi ugnali Inter iz Zaprešiča; proti drugemu hrvaškemu prvoligašu so tokrat tesno izgubili.
močno ustrelil in žoga je končala pod prečko nemočnega domačega vratarja Murka. Gostje so poizkusili še v 29. minuti, ko je bil po predložku Muse najvišji v skoku izkušeni branilec Sopič, vendar je njegov močan strel z glavo zletel tik preko prečnika. Medtem ko so nogometaši Lokomotive svojo priložnost izkoristili, je domačini v 38. minuti niso. Takrat se je Robi Kurež sam znašel pred gostujočim vratarjem, vendar je bil slednji
uspešnejši.
V drugem polčasu sta trenerja opravila številne menjave in tako sta ekipi nadaljevali v visokem ritmu. Polagoma so pobudo prevzeli gostje, ki so poizkušali s streli, vendar pri tem niso bili uspešni (v 79. minuti so zadeli prečnik). Nogometaši Aluminija v svojih hitrih nasprotnih napadih niso bili zbrani in tako je ostalo pri minimalni zmagi gostov.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj na dirki na Kitajskem
Perutnina in Gregor Gazvoda na Kitajskem: veni, vidi, vici
Ekipa Perutnine Ptuj je na Kitajskem dosegla svoj največji uspeh: zmagala je na dirki visoke HC-kategorije.
Foto: Marjan Keiner
Nova dirka, novo slavje, bi lahko rekli za kolesarje Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Le-ti so zadnja dva tedna bivali v največji deželi na svetu, tam kar deset dni tekmovali na največji dirki na Kitajskem in kar je najpomembneje, tam so svoje opravili v slogu: »Veni, vidi, vici (prišel, videl, zmagal).«
Tokrat so »perutninarji« svoje tekmece dotolkli na sloviti dirki »ekstra« kategorije v bližini kitajskega jezera Qinghai. Čeprav omenjena dirka letos ni bila tako težka kot predhodna leta, predvsem evropskim kolesarjem pomeni možnost dirkanja na zahtevnih cestah »eksotike« izven Evrope. Naj-zahtevnjša na omenjeni dirki je bila brez dvoma zelo visoka nadmorska višina, s katero so se kolesarji borili praktično vse dni. Za evropskega kolesarja namreč ni ravno vsakdanji začetek dirke na 2500 metrih nad morjem in vožnja v klanec (goro?) na 3800 metrov nadmorske višine. Tudi ali predvsem zaradi tega velja omenjena dirka za specifično in na njej lahko slavijo le tekmovalci, ki premorejo v sebi duh šam-piona. Ta duh pa v sebi nedvomno skriva ekipa Perutnine Ptuj, ki je letos v sijajni formi,
navdušuje iz dirke v dirko, tokrat pa so Ptujčani po zaslugi Gregorja Gazvode zablesteli še na Kitajskem. Tam so bili seveda edina slovenska ekipa, saj so v deželi izjemnega gospodarskega napredka nastopili na izrecno željo organizatorjev (le-ti so jih dodobra spoznali v preteklih dveh letih), ki jim je kril vse stroške, tako da je bila dirka v okolici jezera Qinghai -kljub veliki oddaljenosti - ena cenejših dirk ptujskega kluba v tej sezoni.
Ptujčani so že v zahtevni tretji etapi preko Gazvode osvojili rumeno majico, le-te pa niso več slekli vse do konca dirke. Kljub temu da je bilo na sporedu še kar nekaj etap, v katerih so se tekmovalci zelo preznojili (petkova etapa je bila npr. dolga neverjetnih 239 kilometrov!), pa so Ptujčani ohranili mirne živce in kot že tolikokrat letos s skupnimi močmi pripeljali lastnika rumene majice v miren zaključek. Tokrat je vloga glavnega junaka pripadla Makolčanu Gregorju Gazvodi, vsekakor pa ne smemo pozabiti na celotno ekipo Perutnine Ptuj, ki so jo na daljnem Kitajskem tvorili še Matej Marin, Matej Mugerli, Dejan Bajt, Luka Rakuša, Robert Vrečer
Končni vrstni red dirke v okolici jezera Qinghai:
1.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj, SLOVENIJA) 28;40:28
2.	Dmitrij Gruzdev (reprezentanca Kazahstana) +0:04
3.	Matevž Taciak (CCC Polsat, POLJSKA) 1:02
4.	Matej Mugerli (Perutnina Ptuj, SLOVENIJA) 1:11
5.	Tomislav Dančulovic (Loborika, HRVAŠKA) 1:27 25. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj, SLOVENIJA) 3:05
in Jure Golčer. Veliko upov so tekmeci Perutnine Ptuj polagali na petkovo zahtevo etapo od Qiliana do Menyuana, dolgo 170 km, vendar jim kolesarji ptujskega kluba niso privoščili prav veliko razlogov za veselje. Najprej je v cilj prikolesarila skupinica ubežnikov, ki pa v skupnem seštevku Gazvodi ni bila pretirano nevarna, Gaz-voda pa je v cilj prikolesaril z 28-sekundnim zaostankom za zmagovalcem, s čimer ni imel nobenih težav pri ubranitvi rumene majice.
»Ne vem, kje so se Kitajci spomnili etape, dolge 240 kilometrov. Pri tako dolgi etapi se lahko zgodi marsikaj. Mi bomo pač delali svoje delo in branili rumeno majico,« je pred predzadnjo, kar 239 km dolgo etapo, dejal nosilec rumene majice. Na svetu so namreč na pomembnih kolesarskih dirkah sila redke
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) je rumeno majico nosil od tretje etape do konca dirke.
etape, ki so tako dolge, poleg tega pa so kolesarji predzadnji dan dirke že tako utrujeni, da jim je težko »prenašati« že krajše, kaj šele tako dolge etape. Toda tudi izjemna dolžina ni ustavila »perutninarjev«, ki so sicer prepustili zmago Ricu De-anu Rogersu, toda najpomembnejša majica je ostala na ramenih Gazvode. Zadnja, nedeljska dirka je bila glede končne razvrstitve zgolj formalnost, saj so kolesarji Perutnine Ptuj svojo nalogo še enkrat več opravili brez težav in Gregorju Gazvo-di omogočili uspeh kariere. S tem so dosegli nekaj, kar do sedaj ni uspelo še nobeni slovenski ekipi. Še drugič na dirki je etapno zmago slavil Italijan Sacha Modolo, toda Ptujčani in ostali privrženci slovenskega kolesarstva lahko še kako slavimo končno slavje 29-letnega Gregorja Gazvode in končno 4. mesto Mateja Mugerlija. Pika na i slavju ekipe Perutnine na Kitajskem je končna zmaga v ekipni razvrstitvi.
Tadej Podvršek
Gregor Gazvoda, kolesar Perutnine Ptuj, zmagovalec dirke v oklici jezera Qinghai: »Rumena majica na dirki na Kitajskem mi ogromno pomeni, saj je šlo za dirko »HC« kategorije. Na svetu obstajata le še dve močnejši kategoriji, na katerih pa naša ekipa tako ali tako nima možnosti nastopa. To je sicer moja prva zmaga na etapnih dirkah, za katero se lahko le zahvalim ekipi, ki je zadnje dni delovala res dobro. V zadnji etapi so fantje dirkali tako, kot da ne bi že pet dni nosili rumene majice; praktično v nobenem trenutku nam dirka ni ušla izpod kontrole. Za konec le še enkrat čestitam vsem fantom!«
Teniške novičke
Nina v Parizu ugnala 1. igralko Evrope
Za Nino Potočnik (TK Terme Ptuj) je izjemno naporna serija nastopov z reprezentanco U-14, s katero je osvojila 4. mesto v Evropi. Takoj po končanem finalnem turnirju v Italiji pa sta se s trenerjem Zoranom Krajncem odpravila na turnir posameznic najvišjega ranga v Pariz, kjer se je zbrala vsa svetovna smetana igralk in igralcev v konkurenci U-14.
V	glavnem žrebu je bilo 64 igralk.
Ker so organizatorji številnim igralkam iz ZDA, Avstralije in Azije podelili status nosilcev, se je Nina že v 1. krogu pomerila s 1. nosilko, Rusinjo Anastasiyo Komardino (št. 1. v Evropi). »Zmaga Nine nad 1. igralko Evrope, 6:4, 7:5,« se je glasilo kratko SMS sporočilo Zorana Krajnca iz Pariza, ki je razkrivalo izjemno presenečenje mlade Ptujčanke in je še en dokaz več njene nadarjenosti. V 2. krogu je Nina izločila Lizette Cabrera (Avstralija), v 3. pa še 14. nosilko, Madžarko Bianko Bekefi - 6:1, 6:1. Ni-nin pohod je šele v četrtfinalu ustavila Ukrajinka Ploskina (8. nosilka). Kljub temu je uvrstitev med najboljšo osmerico na takšnem turnirju izjemen dosežek, ki bo Nini prinesel uvrstitev blizu najboljše deseterice v Evropi.
Nina je skupaj z Manco Pi-slak nastopila tudi v igri dvojic. Slovenki sta slavili v prvih dveh krogih proti francoski in egiptovsko-namibijski dvojici.
V	četrtfinalu sta se pomerili z 2. nosilkama, Hrvatico Ano Konjuh in Srbkinjo Ivano Jo-rovic (predvsem slednja igra v izjemni formi - tudi med posameznicami se je uvrstila v finale), ki sta slavili 7:6(1), 6:1, na koncu pa sta brez izgubljenega seta tudi osvojili turnir.
OP U-18 v Radovljici: Urh do finala
Pretekli teden je na igriščih v Radovljici potekal odprti turnir 3. ranga za igralce U-18. Na njem je iz ptujskega kluba nastopal Urh Krajnc Domiter, ki je imel status 2. nosilca. Le-tega je uspešno branil vse do finala, saj je po vrsti premagal Roka Hajda (Slovenke Konjice), Jana Vita Suntarja (Triglav Kranj), Roka Sitarja (ŽTK Maribor, 5) in v polfinalu še Jana Romiha (Slovan LJ, 4). S slednjim je igral tri nize. V finalnem dvoboju je bil Urhov tekmec stari znanec, Maks Tekavec (MAX LJ, 1), s katerim se je letos pomeril že v dveh finalih. Tokrat je bil po dolgem in izenačenem dvoboju boljši Ljubljančan; rezultat je bil 5:7, 6:3, 4:6. »Z Maksom sva že v tretjem finalu odigrala izenačeno srečanje, v katerem sva imela eden in drugi priložnosti za zmago. Na žalost sem bil v odločilnih trenutkih premalo zbran; nekaj žog mi je kar ostalo na loparju, čeprav bi lahko enostavno zaključil,« je povedal Urh, ki je bil še posebej navdušen nad gledalci: »V idiličnem okolju manjšega kluba so številni gledalci ustvarili prijetno vzdušje, kakršnega ni moč doživeti v večjih mestih. Res je bilo prijetno igrati v takšnih razmerah.«
Po koncu šolskega leta se je Urh želel posebej zahvaliti učiteljem, ki so mu omogočili nastopanje na turnirjih. »Brez razumevanja učiteljev na športnem oddelku Gimnazije, predvsem razredničarja Brani-mirja Rokavca, ne bi zmogel sezone izpeljati na način, kot sem jo sedaj. Res se jim zahvaljujem za podporo.«
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je na turnirju v Parizu znova potrdila izjemen talent.
Kajak - kanu • DP na Ptuju
Vidovicu naslov tudi med člani
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj) je na državnem prvenstvu v kajak sprintu skupno osvojil tri naslove državnega prvaka.
Pisana druščina najboljših slovenskih kajakašev se je konec tedna zbrala na Ptujskem jezeru, kjer je - sedaj že tradicionalno - potekalo državno prvenstvo v kajak sprintu na mirnih vodah. Brodarsko društvo Ranca Ptuj je tekmovanje organizacijsko postavilo na visok nivo, hkrati pa se v zadnjih letih dviguje kvaliteta tekmovalcev in tekmovalk, kar se vidi tudi skozi uspehe na mednarodnih tekmovanjih.
Več kot 100 nastopajočih iz 9 slovenskih klubov (na tekmovanju je bilo tudi nekaj tekmovalcev iz Hrvaške, op. a.) se je borilo za naslove najboljših v državi na 1000, 500 in 200 metrov dolgi progah v kategorijah K - 420, K - 1 in K - 2. Tekmovalci so bili razdeljeni v šest starostnih skupin, od cici-banskih do članskih. Na DP je od najboljših manjkala le naša olimpijka Špela Ponomarenko, medtem ko so bili na startu vsi najboljši slovenski kajakaši na mirnih vodah. Ti so predvsem drugi dan tekmovanja v članski konkurenci pokazali spektakularni tekmi na 500 in 200 metrov. Na daljši progi je z minimalno razliko slavil Rok Kuk (KK SE), medtem ko je najboljšemu ptujskemu tekmovalcu Tilnu Vidoviču medalja ušla za nekaj stotink in je bil na koncu četrti. Pred sprintom na 200 metrov je naš šampion, ki je pretekli vikend odlično nastopil na mladinskem EP v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Zagrebu, napovedal zmago. Svojo samozavest je potrdil z izjemnim veslanjem in zmago v najkrajši disciplini, pri čimer je kot mladinec premagal vse naše članske reprezentante! Drugi je bil Jošt Zakrajšek (KKK Tacen), tretji pa še en naš olimpijec Jernej Zupančič
Regent (KK SE). Na najdaljši preizkušnji (1000 metrov) je državni članski prvak postal Jošt Zakrajšek (KKK Tacen). Pri članicah se je v odsotnosti Ponomarenkove bil pričakovan dvoboj med Anjo Oster-man in Tejo Kralj. Slednja je slavila na 500 metrov, medtem ko je mlajša Ostermanova dobro formo očitno ohranila še iz mladinskega EP v Zagrebu, saj je osvojila članska naslova na 200 in 1000 metrov. Ptujčan Tilen Vidovič je na domači progi pokazal svoj potencial, saj je poleg članskega naslova na 200 metrov postal še mladinski državni prvak na 1000 in 500 metrov. Po teh odličnih nastopih je Vidovič dejal: »Sem zelo zadovoljen z vsemi svojimi nastopi, še posebej pa z naslovom državnega članskega prvaka na 200 metrov. Morda bi lahko še malo bolje nastopil na 500 metrov, vendar gledano v celoti, na vse rezultate, lahko rečem samo super.«
Nasmejan in zadovoljen je bil s tremi naslovi Tilna Vido-viča tudi predsednik BD Ran-ca Emil Mesarič. V ptujskem društvu imajo pravega mladega šampiona in tudi vzornika mladim predstavnikom, ki se na tem prvenstvu rezultatsko niso preveč izkazali. Barve ptujskega društva so zastopali še Blaž Šegula, Jernej Šilak, Žan Emeršič, Aleš Vršič in Tina Kobale. V dveh dneh smo na Ptujskem morju, na edini progi za kajak in kanu na mirnih vodah, videli zanimivo športno tekmovanje. Organizatorji so si v zadnjih letih s tekmovanji nabrali že veliko izkušenj, tako da lahko v prihodnjih letih pričakujemo na reki Dravi še kakšno večje mednarodno tekmovanje.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptujskem jezeru je skupno v šestih kategorijah nastopilo več kot 100 tekmovalcev.
Tajski boks • Tadej Toplak na Slovaškem
Poraz Toplaka med profesionalci
Po februarju, ko se je ptujski tajski boksar Tadej Toplak zadnjič uradno meril proti Čehu Janu Vlasku, je ta potrpežljivo čakal na novo priložnost. Vmes je bilo nekaj dvobojev odpovedanih, član Muay Thai Gym Ptuja pa se je doma zavzeto pripravljal pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina. Na posebno povabilo največjega slovaškega promotorja borilnih športov Martina Belaka pa je Toplak vendarle dobil vabilo na profesionalni dvoboj v okviru Yo-ungblood lige.
V ringu v slovaškem mestu Zvolen je naš šampion (na zadnjem svetovnem prvenstvu je osvojil 3. mesto, op. a.) naletel na domačega šampiona Pavo-la Vaska. Slednji ima za seboj več kot 35 profesionalnih dvobojev, gre pa za zelo popularnega ter kvalitetnega borca. To je pokazal tudi v dvoboju proti Ptujčanu, ki ga je dobil po soglasni sodniški odločitvi. V vseh treh rundah je Tadej Toplak vodil dvoboj, vendar si je za zmago nabral premalo točk.
Tadej Toplak je na Slovaškem izgubil proti izkušenemu domačinu Pavolu Vasku.
Nepisano pravilo pravi, da ima ponavadi pri takšnih izenačenih dvobojih domači borec pri sodnikih prednost. Tekmeca sta se v prvi rundi predvsem spoznavala, v drugi je Vaska s komolcem zadel Toplaka v glavo in si nabral odločilno prednost. V tretji rundi je naš tekmovalec napadal, vendar se mu je Slovak spretno izmikal. To je bil 17. dvoboj v karieri Tadeja Toplaka in hkrati drugi profesionalni po verziji WMC v kategoriji do 86 kilogramov. Po besedah Tadejevega trenerja Matjaža Tomažina je bil osnovni namen dvoboja ta, da se je mladi borec po dolgem času ponovno tekmovalno znašel v ringu in da si je nabral nove izkušnje, ki jih je dobil proti izkušenemu in kvalitetnemu Pavolu Vasku. Poraz bo dal Toplaku še dodanega zagona, da se še bolje pripravi na njegov letošnji največji cilj, ki bo nastop na svetovnem prvenstvu v Uzbekistanu v septembru.
David Breznik
Rokomet • 19. Eurofest Izola 2011
Ormožani v Izoli uspešno zaključili sezono
Od 2. do 7. julija je v Izoli potekal že 19. mednarodno rokometni festival pod imenom Eurofest. Letošnjega turnirja se je udeležilo 136 ekip iz 14 držav, glede na prejšnja leta so manjkale predvsem ekipe iz Skandinavije. Barve Jeruzalema iz Ormoža ter Gorišnice je na Obali zastopalo 5 ekip v različnih kategorijah, skupaj 53 rokometašev s svojimi trenerji. Kot je že v navadi, so tudi tokrat Ormožani v Izoli uspešno zaključili sezono, saj je ekipa letnikov 1997 osvojila 1., ekipi letnikov 1998 in 2000 pa 2. mesto. Zelo solidno sta se s 6. mestoma odrezali ekipi letnikov 1994 in 1999.
Letniki 2000: navdu-
V ■ ■ ■	v m ■	Mm ■ ■
sili z zeljo po igri in borbenostjo
Izmed vseh ormoških ekip je v Izoli najbolj navdušila zasedba letnikov 2000, katerih barve je zastopalo le pet fantov letnika 2000 in dva letnika 2002. Fantje so dopoldan zaradi majhnega števila igralcev morali pomagati leto starejšim soigralcem, popoldan pa jih je čakal še nastop v mini rokometu. Z veliko željo po igri in ob veliki meri borbenosti so pozabili na utrujenost in se po hudi borbi uvrstili v veliki finale, kjer pa jih je z 12:10 ugnala močna zasedba Izole.
Rezultati: Beograd B (SRB) 13:3, Izola 18:24, Kolubara (SRB) 21:8, Škofljica 17:8, Beograd A (SRB) 14:13, Beograd C (SRB) 24:6, Radeče 12:11; finale: Izola 10:12.
Vrstni red: 1. Izola, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Beograd A, 4. Radeče.
Za letnike 2000 so nastopili: Teo Šulek, Aljoša Munda, Blaž Zadravec, Gašper Hebar, Jan Debelak, Gašper Žižek Cvetko, Jure Lukman in trenerji Iztok Luskovič, Nejc Havlas, Aljaž Kovačič.
Letniki 1999: s 6. mestom izvlekli maksimum
Ekipa je zaradi številnih odpovedi nastopila v okrnjeni zasedbi, tako so ji na pomoč morali priskočiti letniki 2000. Ob treh zmagah in štirih porazih je ekipa zasedla končno 6.
Mladi Ormožani in Gorišničani so v Izoli dosegli lepe uspehe.
mesto. Zanimivo, da so proti najmočnejšim ekipam na turnirju Ormožani odigrali svoje najboljše tekme. Turnir je osvojila portugalska ekipa Pere-strelo iz Madeire.
Rezultati: Cimos 9:16, Kolubara (SRB) 8:13, Ledeč (ČEŠ) 11:3, Pere-strelo (POR) 10:13, Beograd (SRB) 12:9, Krim 24:10, Trsat (HRV) 12:18.
Vrstni red: 1. Perestrelo, 2. Kolubara, 3. Korosi, 4. Hua Long (TAJ), 6. Jeruzalem Ormož.
Za letnike 1999 so nastopili: Jur-ček Korpič Lesjak, Martin Hebar, Luka Voljč, Niko Jovanovič, Nejc Zidarič, Lan Voršič, Teo Šulek, Aljo-ša Munda, Blaž Zadravec, Gašper Hebar, Jan Debelak in trenerji Iztok Luskovič, Nejc Havlas, Aljaž Kovačič.
Letniki 1998: Zagreb obakrat boljsi
Letniki 1998 so turnir v Izoli končali na 2. mestu, saj je bil Zagreb enostavno boljši najprej v skupini (19:23) in nato v finalu (16:20). Ekipa se je ob obeh porazih lahko veliko naučila, kar ji bo še kako prav prišlo v nadaljevanju rokometne poti.
Rezultati: Trnje B (HRV) 23:4, Ko-rosi (MADŽ) 20:15, Zeravice (ČEŠ) 30:8, Voslauer (AVT) 26:17, Zagreb (HRV) 19:23, polfinale: Trnje A 16:14, finale: Zagreb 16:20.
Vrstni red: 1. Zagreb, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Kolubara, 4. Trnje A.
Za letnike 1998 so nastopili: Kevin Caf, Filip Luci, Boštjan Žižek Cvetko, Miha Kavčič, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Tilen Kosi, Dominik Oz-
mec, Timon Grabovac, Rene Plavec, Tomi Sok in trenerja Mladen Grabovac, Jernej Kosi.
Letniki 1997: nova turnirska zmaga
Po osvojenih turnirjih v Prešo-vu, Veszpremu, Monoštru in zmagi na državnem prvenstvu so letniki 1997 Jeruzalema Gorišnice osvojili še turnir v Izoli. Do turnirske zmage so fantje prišli s sedmimi zmagami. Med drugim so ugnali močni zasedbi Cimosa (19:18) in Trsata (21:11). Ekipa ima izjemen rokometni talent, vendar je talent premalo, da fantje dozorijo v vrhunske rokometaše in osebnosti. Če fantje ne bodo spremenili svojega načina razmišljanja, se hitro lahko zgodi, da propade zanimiva generacija.
Rezultati: Cimos 19:18, Radeče
27:14, Voslauer (AVT) 23:18, Brežice 33:13, Škofljica 25:11, Perestrelo (POR) 15:14, Trsat (HRV) 21:11.
Vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož Gorišnica, 2. Cimos, 3. Trsat, 4. Pe-restrelo.
Za letnike 1997 so nastopili: Jur-ček Korpič Lesjak, Uroš Mendaš, Nejc Šandor, Blaž Geč, Aljaž Tement, Gašper Vesenjak, Matic Topolovec, Dejan Kociper, Miha Kolmančič, Marko Kralj, Vid Lukman, Matic Štumberger in trenerja Uroš krstič, Franc Šandor.
Letniki 1994: iz tekme v tekmo bolje
Letniki 1994 so imeli smolo pri žrebu, saj so takoj na začetku odigrali tekmi proti ekipama Katarja in Beograda, ki sta se kasneje uvrstili med štiri najboljše ekipe. Po uvodnih porazih je ekipa zaigrala iz tekme v tekmo bolje in na koncu ob dveh porazih nanizala dve zmagi ter dva remija, kar je zadostovalo za 6. mesto.
Rezultati: Katar (KAT) 12:20, Beograd (SRB) 17:21, Izola 16:16, Le-deč (ČEŠ) 23:14, Sokol (ČEŠ) 16:7, Szentgotthard (MADŽ) 19:19.
Vrstni red: 1. Slovenija 1996, 2. Beograd, 3. Krka, 4. Katar, 6. Jeruzalem Ormož Gorišnica..
Za letnike 1994 so nastopili: Matic Šulek, Grega Ivanuša, Damir Ma-vrič, Sandi Plohl, Lino Kirič, Tomas Bedrač, Tilen Bezjak, Matic Geč, Aljaž Sok, Primož Zemljič, Martin Vrbančič, Rok Šalamon in trenerja Darko Žnidarič, Alči Šulek.
UK
Nogomet • NK Zavrč
V Zavrču Ceh, Letonja, Matjašič -
Nogometaši Zavrča, ki so lani suvereno osvojili naslov prvaka v Štajerski ligi in bodo letos tekmovali v tretjeligaški druščini, bodo v torek, 12. 7., pričeli priprave na novo sezono. Lani se je ekipa dobesedno »sprehodila« do naslova v Štajerski ligi, toda kljub temu so v klubu poudarjali razmeroma »tanko klop«. Letos naj bi bilo v rangu višje povsem drugače, saj so se že pred pričetkom priprav močno okrepili. V svoje vrste so rumeno-zeleni zvabili dosedanjega kapetana Laboda Drave Aleša Čeha, prav tako se je v klub vrnil tudi Rok Le-tonja, Zavrčani pa bodo močnejši tudi za Jureta Matjašiča. Zvestobo novemu drugoligašu sta obljubila tudi Marko Peč-nik (Labod Drava) in obetavni Matic Topolnik (nŠ Poli Drava) - vse okrepitve zaenkrat prihajajo iz »usahlega« ptuj-
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh (modri dres) bo v naslednji sezoni igral za Zavrč.
skega drugoligaša. V Zavrču s tem še niso zaključili seznama okrepitev, saj se pogovarjajo z uveljavljenim in zvenečim igralcem, čigar ime pa je v tem trenutku še skrivnost.
Zavrč bo v pripravah na tre-tjeligaški nogometni izziv odigral sedem ali osem pripravljalnih tekem, uradno potrjeni sta že dve: 24. 7. bo doma gostil novega celjskega drugoligaša Simer Šampiona, 30. 7. pa bo v Zavrču gostovala ekipa dru-goligaša Šmartnega ob Paki. Vsekakor v eni najmanjših slovenskih občin ne želijo ničesar prepustiti naključju in bodo tudi v 3. SNL napadali najvišja mesta. Varovanci Mirana Emer-šiča že v tem trenutku nedvomno posedujejo kvaliteto za naskok na sam vrh, čeprav prestopni rok še niti slučajno ni zaključen ...
tp
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Zavrč in Stojnci najprej doma
MNZ Ptuj, ki bo tudi v prihajajoči tekmovalni sezoni vodila tekmovanje v 3. SNL - vzhod in Štajerski ligi, je organizirala žreb tekmovalnih parov. V tretjeligaški konkurenci v tej sezoni ne
bo Simer šampiona, ki bo igral v 2. SNL, med novinci pa sta prvaka Štajerske in Pomurske lige, Zavrč in Rakičan. V ligi tekmuje tudi ekipa AHA EMMI Bistrica.
Prvi krog bo odigran 20. avgusta, pari pa so naslednji: Stojnci - Koroška Dravograd, Zavrč - Zreče, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej, Tromejnik G Kalamar - Paloma, Čarda - AHA EMMI Bistrica, Odranci - Grad, Malečnik - Ra-kičan.
V Štajerski ligi ne bo več prvaka iz Zavrča, iz lige pa so izpadli Mons Claudius iz Rogatca,
Gerečja vas in GIC Gradnje Rogaška iz Rogaške Slatine. V ligo so se uvrstili Krško B kot prvak MNZ Celje, NK Tezno Maribor kot prvak MNZ Maribor, MU Šentjur, ki je izpadel iz 3. SNL -vzhod in Drava Ptuj. Tudi v Štajerski ligi se bo prvenstvo pričelo 20. avgusta. Pari 1. kroga: Drava Ptuj - Šoštanj, Pohorje
-	Podvinci Betonarna Kuhar, Peca - Carrera Op-tyl Ormož, Tehnotim Pesnica - Koroške Gradnje, Tezno Maribor - Šmarje pri Jelšah, Marles hiše
-	MU Šentjur, Krško B - Boč Poljčane.
Danilo Klajnšek
Atletika • Veteransko svetovno prvenstvo
Komel v ZDA med veteransko elito
Med 6. in 17. julijem poteka v Sacramentu v Združenih državah Amerike svetovno atletsko prvenstvo za veterane. Številke, ki so povezane s tem tekmovanjem, so impozantne, saj je prijavljenih več kot 4800 športnikov iz 93 držav. Med veteransko elito bo nastopil tudi član AK Cestno podjetje Ptuj Branimir Komel. Ta bo tekmoval v kategoriji od 45 do 49 let in bo tekel na 1500 metrov in 3000 metrov z ovirami.
Kako so potekale priprave za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane?
Branimir Komel: »Temeljito sem se začel pripravljat že jeseni prejšnje leto. Začel sem z bazičnimi pripravami in kot triatloncu mi to ni bilo težko. V spomladanskem času pa sem preklopil samo na atletske treninge. Vadil sem skoraj vsak dan, morda sem občasno treniral celo preveč in so se pojavljale tudi manjše poškodbe. V zadnjem obdobju nisem bil na nobenem tekmovanju, vendar se počutim dobro in mislim, da sem dobro tudi pripravljen za to veliko tekmovanje.«
Tekmovali boste na 1500 metrov in 3000 metrov z ovirami. Kakšne so tekmovalne želje?
Branimir Komel: »V teku na 1500 metrov bom poizkušal priti v finale, kar bi lahko dosegel, če bom tekel blizu mojega
osebnega rekorda, ki znaša 4,22 minute. Glede na to, da je v tej disciplini kar 58 prijavljenih, bo uspeh priti v finale. V moji paradni disciplini 3000 metrov z ovirami imam prijavljen čas med prvimi sedmimi. Želim si priti med prvih pet,

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Branimir Komel: »Na rednih letnih olimpijskih igrah sodeluje v vseh športih približno 10 tisoč tekmovalcev, tukaj pa samo na atletskem tekmovanju skoraj 5 tisoč!«
če pa bo priložnost, pa morda poseči celo po medalji. Glavna želja pa je, da bi v obeh disciplinah izboljšal osebni rekord.«
Na Ptuju imamo močno veteransko sekcijo v AK CP Ptuj. Kako to, da ste vi edini Ptujčan, ki se bo udeležil SP?
Branimir Komel: »Edini Ptujčan sem iz dveh razlogov: prvi je finančni, drugi pa je ta, da nekateri naši člani malo kal-kulirajo glede starostnih skupin. Jaz sem se kljub dejstvu, da sem čisto na zgornji meji starostne skupine od 45 do 49 let, odločil, da se udeležim tega vrhunskega športnega dogodka, nekateri tega niso storili. Dodaten plus pa je tudi ta, da se za svoja leta odlično počutim, da sem dobro treniral in grem v Sacramento tudi optimistično tekmovat.«
Gre za zelo veliko tekmovanje: ali si sploh znamo predstavljati, kako veliko tekmovanje je to?
Branimir Komel: »To tekmovanje je zares planetarno, o čemer pričajo neverjetne številke prijavljenih. Za primerjavo naj omenim podatek, da na rednih letnih olimpijskih igrah sodeluje v vseh športih približno 10 tisoč tekmovalcev, tukaj pa samo na atletskem tekmovanju skoraj 5 tisoč! Iz teh številk je razvidno, da je konkurenca v vseh disciplinah zelo močna. Domačih atletov in atletinj bo skoraj dva tisoč in ti bodo le s težavo ostalim prepustili mesta pri vrhu. Moj glavni motiv je odteči čim bolje in postaviti kakšen osebni rekord.«
David Breznik
Športni napovednik
Beach&Nite Challenge 2011
... športno-rekreativni vikend Y-generacije
15.-17. julij, Ranca ob Ptujskem jezeru
Ranca ob Ptujskem jezeru bo sredi julija prizorišče prvega Beach&Nite Challenge dogodka, vseslovenskega vikenda, namenjenega športu, druženju, spoznavanju, sprostitvi in zabavi. V središču športnega dogajanja bo tokrat predvsem odbojka na mivki, saj dogodek velja za največji rekreativni festival te športne panoge pri nas, tudi sicer pa je Ptuj že nekaj let poznan po odlični organizaciji odbojkarskih prireditev na Ranci, saj bo le štiri dni po zaključku Beach&Nite Challengea začel že tretji mednarodni turnir BeachMaster (od 20. do 23. 7.), na katerem se bodo najboljši slovenski odbojkarji in odbojka-rice na mivki pomerili z atraktivnimi tujimi dvojicami.
Poleg odbojkarskih navdušencev bodo na Beach&Nite Challenge dogodku na svoj račun prišli tudi ljubitelji adrenalinskih preizkušenj, saj so na Ptujskem jezeru v juniju odprli prvi wakeboard poligon v Sloveniji. Bolj umirjena oblika rekreacije bo zagotovo orientacijski tek, ki bo hkrati tudi uvod v športne aktivnosti.
Beach&Nite Challenge se bo uradno sicer začel v petek ob 14. uri, ko se bodo na Ranci začeli zbirati prvi udeleženci dogodka, ki bodo imeli priložnost, da si v kampu, neposredno v bližini prizorišča, postavijo svoje šotore, ali pa se podajo na lov za prostimi sobami. Pozno popoldne bo namenjeno preizkušnji v orientacijskem teku, zvečer pa bo potekalo tudi žrebanje, ki bo določilo, katera moštva se bodo med seboj pomerila v prvem krogu tekmovanja. Na odbojkarskem turnirju bodo sicer nastopale mešane trojke, pri čemer bo v vsaki ekipi igralo vsaj eno dekle, če bo deklet več, pa bo moštvo posamezno srečanje začelo z nekaj točkami prednosti.
Približno ob 20. uri se bo na dveh plesiščih začel prvi glasbeni večer. Na prvem plesišču bo odmevala klubska glasba, na drugem pa se bodo ljubitelji plesa lahko pozibavali v pop, rock in ex-yu ritmih. Večer bodo organizatorji začinili z animacijo, nagradnimi igrami in barman šovom, celotno dogajanje pa bo lepa priložnost za spoznavanje in druženje.
V	soboto ob 10. uri se bo na dveh peščenih igriščih ob ptujskem morju vnel boj za prestižno zmago, ki bo najboljšim odbojkarjem in od-bojkaricam na mivki prinesla nagrado v višini tisoč evrov. Vzporedno z odbojkarskim tekmovanjem mešanih trojk bodo na Ranci potekale še številne druge športno-zabavne aktivnosti. V sklopu Beach&Nite Challenge dogodka bo namreč moč preizkusiti prvi slovenski wakeboard poligon, na ptujski plaži bodo potekale pestra animacija, nagradne igre ter delavnice mešanja pijač, posebno doživetje pa bo zagotovo vožnja z ladjico Party Boat, ki bo neprestano plula po Ptujskem jezeru in reki Dravi. Sobotni večer bo znova minil v znamenju glasbe, za katero bosta sicer ves čas skrbela DJ Maj in DJ Igla, poseben gost sobotnega večera pa bo priznani slovenski DJ, DJ Sylvain z Laro Love.
V	nedeljo se bodo udeleženci Beach&Nite Challenge dogodka z ladjico po Ptujskem jezeru in reki Dravi podali še do ptujskih Term, kjer se bodo lahko razvajali vse do popoldanskih ur. Tisti, ki jim sproščanje v termalni vodi in vožnja po toboganih ne bo po godu, bodo tudi v nedeljo lahko uživali na Ranci in se preizkusili v partiji odbojke na mivki, se hladili z osvežilnimi pijačami ali pa lovili sončne žarke na ptujski plaži. V popoldanskih urah bo počasi napočil čas za slovo, saj je zaključek prvega Beach&Nite Challenge dogodka predviden za 18. uro.
Več informacij lahko najdete na Facebooku - Beach&Nite Challenge event, ostale informacije pa dobite na mailu beachandnite. challenge@gmail.com ali na telefonski številki 030 66 77 90.
Razpis za prostovoljce za BeachMaster 2011
Mednarodni turnir v odbojki na mivki, Ranca, Ptujsko jezero 20.23. julij 2011
Razpis za volonterje na mednarodnem turnirju v odbojki na mivki ob Ptujskem jezeru
Volonterji so pomemben del organizacije vsake večje športne prireditve na svetu. Za BeachMaster, ki bo letos že tretjič, so volonterji ključni del, sam dogodek pa je izjemno pomemben za dvig prepoznavnosti odbojke na mivki tako v medijih kot v celotni slovenski javnosti.
Dokažimo skupaj, da si »beachvolley« zasluži svoje mesto med športi v Sloveniji!
Volonterji bodo imeli kot del organizacijske ekipe možnost prisostvovati na tekmah, biti soudeleženi v aktivnostih dogodka, lahko bodo srečevali igralce in obiskovalce ter od blizu spoznali delo na takšnem dogodku.
Volonterji prejmejo:
-	akreditacijo/zapestnico
-	uradno opremo (majica, čepica)
-	brezplačne obroke in pijačo
-	praktično darilo ob zaključku
Organizirana bo tudi možnost spanja v telovadnici na Ptuju. V telovadnici se bomo držali posebnega reda, saj bo odprta le med 22. in 10. uro in bo namenjena izključno prenočevanju in uporabi toaletnih prostorov (tudi tuši).
Kako se pridružim ekipi BeachMaster volonterjev?
Izpolni prijavnico (najdete jo na www.beachmaster.si) in jo pošlji na info@beachmaster.si. Po e-mailu ti bomo nato poslali vse potrebne informacije.
Možnosti volonterskega dela
BeachMaster staff
Pomoč na info točki. Usmerjanje obiskovalcev in podajanje informacij o dogodku. Skrb za čistočo v prostoru za igralce in prinašanje hladne pijače na igrišče za igralce. Pomoč vodji tekmovanja, pomoč pri usmerjanju novinarjev in VIP-gostov. Za to delo moraš biti starejši/a od 16 let.
BeachMaster pobiralci žog
Sestavljene bodo ekipe treh ali štirih pobiralcev, ki bodo v skladu z dogovorjenim urnikom skrbeli za nemoten potek posamezne tekme s pobiranjem žog ter skrbeli za urejenost in čistočo na igrišču.
Za organizacijo volonterjev bo odgovoren vodja BeachMaster osebja.
Nogomet • Prijateljska tekma
Željezničar v Stojncih premagal Istanbul s 4:3
Ljubitelji nogometa so v četrtek v Stojncih imeli priložnost videti mednarodno nogometno prijateljsko srečanje med Željezničarjem iz Sarajeva in Istanbulom iz Carigrada (Carigrad ima v turški ligi kar sedem prvoligašev!). Srečanje se je zaradi zapleta s sodniki začelo s polurno zamudo, kar pa je bolj koristilo »sa-rajlijam«, za katere nastopa tudi nekdanji igralec Maribora Zajko Zeba, ki so na odmor odšle s prednostjo 2:1. V izjemni vročini (termometer je v času tekme kazal kar 31 stopinj Celzija) je kakih 150 gledalcev, med katerimi je bil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, videlo
tudi zelo zanimiv in razburljiv drugi polčas. Najprej so bogati Turki (njihova odprava na pripravah v Sloveniji šteje kar 51 ljudi (!!!), poleg tega pa gre za zares zelo premožno ekipo) povedli z 2:3, nato pa je stalni član bivše »jugo« lige z dvema zadetkoma v sami končnici srečanje poskrbel za prvo zmago Željezničarja na slovenskih tleh v teh pripravah. Končni izid je bil 4:3 za modro-bele.
Obe moštvi sta bili po srečanju polni hvale na račun odlično pripravljene travnate površine v Stojncih, kar je še eno priznanje za prizadevne prostovoljce NK Stojnci. Le-ti bodo že v četrtek, 14. 7., ponovno gostili vrhunski mednarodni nogometni obračun, saj se bosta v Športnem parku pod Borlom s pričetkom ob 18. uri pomerila nekdanji angleški »premi-erligaš« Middlesbrough in Istanbul.
tp
1. Fuzbal fest v Gabrniku
V Športnem parku Gabrnik je bil konec junija organiziran 1. Fuzbal fest Gabrnik 2011, turnir v malem nogometu na travi. Tega se je udeležilo 21 moških in 5 ženskih ekip, ki so imele tudi veliko podporo gledalcev.
Prvo mesto med člani je osvojila ekipa ŠD Lukavci, pri ženskah pa ekipa Marjetice. Rezultati moški: polfinale: FC Zadetek - Športni park Druzovič 1:3, ŠD Lukavci - Prevozi in renta car Sel Davorin 3:2; tekma za 3. mesto: Prevozi in renta car Sel Davorin - FC Zadetek 4:0; tekma za 1. mesto: ŠD Lukavci - Športni park Druzovič 3:1.
Najboljši igralec: Matej Pučko (ŠD Lukavci), najboljši vratar: Matej Duh (ŠD Lukavci). Ženske: polfinale: NK Šejtravke
- Marjetice 1:5, FC Varež - ŽNK Cer-kvenjak 1:3; tekma za 3. mesto: NK
Šejtravke - FC Varež 2:1; tekma za l.mesto: ŽNK Cerkvenjak - Marjetice 0-3.
Najboljša igralka: Saša Fras (Marjetice).
Zmagovalna ekipa ŠD Lukavci je nastopila v naslednji postavi:
Kristian Vrbnjak, Matej Filipič, Aljoša Fekonja, Rok Kocuvan, Matej Pučko, Marsel Vindiš, Matej Duh, Dejan Kurbus, Alen Kopun.
V spremljevalnem programu je potekal turnir v ročnem nogometu: zmagal je par Matija Slaček in Marjan Čuš, ki sta v finalu premagala par Urban Slodnjak in Uroš Novak.
Organizatorji se vsem ekipam zahvaljujejo za sodelovanje in jih vabijo na turnir tudi prihodnje leto.
UR
Zmagovalna ekipa ŠD Lukavci
Mali nogomet
Pokalni naslov v Žetale, prvenstveni na Planjsko
V petek se je s turnirjem za super pokal končalo tekmovanje v okviru lige malega nogometa RLMN Haloze. Naslov prvaka v ligaškem tekmovanju so osvojili nogometaši ekipe Planjsko, ki so slavili na vseh enajstih srečanjih. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega vratarja Bojana Piška, ki je prejel samo devet
zadetkov. Najboljši strelec ligaškega tekmovanja pa je bil Vojko Tominc (Planjsko), ki je dosegel petnajst zadetkov, sledita pa Robert Železnik (ŠD Rim) z desetimi in Simon Krajnc (Naraplje) z devetimi zadetki.
V finale Super pokala so se uvrstile tri ekipe in igrale vsaka z vsako. Na koncu je o zmagovalcu odločala prav zadnja tekma med Žetalami in Planjskim. Nogometaši Žetal so bili boljši 2:1 in so osvojili pokal. Končni vrstni red finala: 1. ŠD Žetale, 2. Planjsko, 3. ŠD Rim.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. liga
Superpokal Domžalam
S petkovo superpokalno tekmo v mariborskem Ljudskem vrtu se je tudi uradno pričela tekmovalna sezona 2011/2012 v Prvi ligi, v kateri bo kljub vsem »akrobacijam«
tistih, ki vodijo tekmovanje, tudi v prihodnje 10 moštev. Na Štajerskem smo videli zmago Domžal z 1:2, kljub temu pa se nismo mogli znebiti vtisa, da je bila tekma bolj revijalnega
značaja in ji trenerja obeh ekip nista posvečala pretirane pozornosti ter ju je bolj zanimalo, kako njuni ekipi funkcionirata na zadnji preizkušnji pred evropskimi obračuni.
Foto: Črtomir Goznik
Mario Lucas Horvat (št. 10) je po poškodbi znova zaigral v ekipi državnih podprvakov.
Strelstvo • Svetovni pokal Pragersko 2011
Rekordna udeležba in rezultati, Slovenci zaostali za najboljšimi
V Gaju pri Pragerskem se je s petkovim uradnim odprtjem začel odvijati ISSF Svetovni pokal v streljanju s puško šibre-nico v disciplinah trap, dvojni trap in skeet, na katerega je prijavljeno rekordno število 592 nastopajočih tekmovalcev, ki prihajajo iz 77 držav in se bodo potegovali za 10 olimpijskih vstopnic oziroma kvot za OI London 2012. Dodatno težo najmnožičnejšemu tekmovanju, ki je bilo kdajkoli organizirano na ogromnem strelskem kompleksu v Prager-skem, pa daje tudi dejstvo, da je to edino takšno tekmovanje na evropskih tleh v letošnji zelo pomembni predolimpijski sezoni, ostali trije pokali so bili marca izvedeni v Cilu in Sydne-yju, v aprilu pa še v Pekingu.
Vidno vlogo v tej dinamični disciplini športnega strelstva so v preteklih letih odigrali tudi najboljši slovenski strelci, ki so svoje najboljše rezultate dosegali v letu 2009, ko je bilo v Pragerskem izvedeno tudi Svetovno prvenstvo, omenjeno sezono pa si bo trajno v spomin vtisnil prvi član slovenske reprezentance Boštjan Maček,
ki je tistega leta osvojil naslov mediteranskega prvaka, na EP je osvojil 4. mesto, na domačem SP v Pragerskem pa je s 14. mestom postavil le še piko na i fantastični sezoni. Z letošnjimi dobrimi in stabilnimi nastopi na dobro obiskanih mednarodnih tekmovanjih v Pragerskem, z rezultati po 119-120 zadetih tarč, pa je vlival upanje na ponovitev sezone 2009. Žal se je slika popolnoma zapletla že v prvem sobotnem dnevu streljanja, ko sta najboljša slovenska strelca in olimpijska kandidata, Boštjan Maček in Matej Žnider-čič, s prvo ponesrečeno serijo 21 zadetkov klonila pod preveliko psihološko težo tekmovanja in zdrsnila daleč v ozadje. Slab začetni vtis sta sicer kasneje izboljšala, vendar s serijami 22, 23, 24 in 25 zadetkov nista imela možnosti bistvenega preboja naprej, s končnima rezultatoma 115 zadetkov za Mačka in 114 za Žniderčiča pa sta tekmovanje zaključila na 74. oziroma 88. mestu. Več pa je pokazal tretji član slovenske reprezentance
Ivo Kompan, ki je z dosežkom 117 zadetkov dokončno potrdil mesto v ekipi za nastop na najbolj pomembnem tekmovanju v sezoni - avgustovskem EP v Beogradu. Preostala slovenska tekmovalca Andraž Lipolt in Matija Mlinarič sta zadela 113 tarč in se v konkurenci 150 nastopajočih tekmovalcev uvrstila na 94. mesto. Izjemni zaključek tekmovanja pa se je obetal med najboljšimi "trapaši" po pred-tekmovanju, za finale pa je bilo treba razstreljevati z neverjetnimi 122 zadetki, na koncu pa sta se za končno zmago z enakim dosežkom po finalu "udarila" še Španec Jesus Serrano in Avstralec Michael Diamond. Zmago je slavil Španec s 146 zadetki (124 + 22), oba omenjena strelca pa sta bila nagrajena z olimpijsko kvoto.
V ženski konkurenci sta po kvalifikacijah svetovni rekord z dosežkom 74 zadetih tarč izenačili Nemka Katrin Quooss in Kitajka Liu Xingzi, vendar sta v finalu zaostali in osvojili 4. in 3. mesto, zraven Nemke pa
Superpokal: Maribor -Domžale 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Juninho (9), 0:2 Knezovič (50), 1:2 Ibraimi (59)
1. SNL, pari 1. kroga: Sobota, 16. 7., ob 20.00:
Maribor - H iT Gorica; nedelja, 17. 7., ob 18.00: Mura 05 - Luka Koper, Triglav - Nafta; ob 19.00: Rudar - Domžale, Olimpija - CM Celje.
Slavje Domžal v slabi tekmi je povsem zasluženo, zanimivo pri vsem pa je, da je po »prijateljski« tekmi ponovno udaril športni direktor Maribora Zlat-ko Zahovič in v »ljubljanskem lobiju« (beri: sodnikih) iskal vzroke za poraz, poleg tega pa dejal, da bodo nekateri naredili vse za končno slavje Olimpije v prvenstvu. Pot do tja pa je še dolga, saj bomo tudi letos videli štirikrožni sistem in 36 krogov, prvenstvo pa se bo pričelo to soboto, 16. 7., s tekmo Maribor - Hit Gorica. Jesenski del se bo končal 3. decembra, nato bo sledil odmor do 3. marca, nogometni prvoligaški ples pa se bo uradno končal 26. maja prihodnje leto. Ce se bo naša nogometna reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini, pa prav gotovo še kakšen teden prej.
tp
je bila z olimpijsko kvoto na 5. mestu nagrajena še ena Evro-pejka Francozinja Delphine Racinet. Slovenski predstavnici Tamara Matko in Jasmina Maček sta tekmovanje začeli sila različno, medtem ko je bila Mačkova v začetku z dobrima dvema serijama 22 in 24 zadetkov še v boju za prvo dvajseterico, se je prevelika bojevitost maščevala Matkovi, ki je s prvo serijo 19 zadetkov že zapravila vse možnosti za visoko uvrstitev. Slabo v zaključku pa je streljala tudi Mačkova, ki je, kot običajno po dobrem izhodišču, v zadnji seriji zadela le 19 tarč in se s končnimi 65 zadetki uvrstila na 48. mesto. Več sproščenosti je v nadaljevanju pokazala Matkova in se z dvema serijama po 23 zadetkov uvrstila na 41. mesto. Zmagala je Američanka Rachael Heiden pred Slovakinjo Zuza-no Stefeckovo, ki sta se šele po razstreljevanju uvrstili v finale.
Po končanem tekmovanju v trapu bodo najboljši strelci na svetu nadaljevali tekmovanja v dvojnem trapu in skeetu, kjer bodo podeljeni še trije kompleti odličij in preostalih šest olimpijskih kvot. Vabljeni na ogled zanimivih tekmovanj v streljanju na enem izmed najlepših strelišč na svetu -v Gaj pri Pragerskem!
Simeon Gonc
Skupinska fotografija vseh treh finalistov
Foto: Simeon Gčnc
Slovenska reprezentanca v trapu, z desne Andraž Lipolt, Ivo Kompan, Matej Zniderčič, Boštjan Maček in Jasmina Maček z vodjo slovenske reprezentance Nikolajem Mejašem.
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (32. del)
Vrnitev v domovino
Foto: osebni arhiv
Doma pa me je pričakalo še več sorodnikov.
Foto: osebni arhiv
Vsi so me bili veseli, še posebej pa oče Stanko in mama Marjana.
Nadaljevanje
Šele sedaj sem dojel, kako hitro mineva čas. Spet je poletje, temperature so podobne kot pred letom, ko sem odhajal od doma. Ponovno sem doživel poslovilno zabavo. Ta je bila malo drugačna kot tista pred letom, saj sem se poslavljal od prijateljev in znancev, ki sem jih spoznal v tem letu.
Po vrnitvi s slovenske konvencije v Milwaukeeju, sem se pričel pripravljati na potovanje proti domu. Pripravljal sem si kovčke, ki sem jih prinesel s seboj, pri tem pa ugotovil, da vseh svojih stvari ne bom mogel spraviti vanje.
Starša gostitelja sta želela, da pred mojim odhodom pripravimo poslovilno zabavo. Zgodila se je zadnji petek mojega bivanja v ZDA. Zraven prijateljev so prišli tudi tamkajšnji sorodniki. Vseh skupaj nas je praznovalo več kot sedemdeset. Zabava je trajala pozno v noč. Prejel sem kar nekaj priročnih daril, ki jih pa spet nisem imel kam zložiti. Ni mi preostalo drugega, zato sem kupil še dodaten večji kovček ter stvari spakiral. Kljub temu mi je ostalo toliko meni dragih stvari in predmetov, da sem jih moral zložiti v paket ter jih poslati po pošti. Selitev me je kar precej stala, saj sem s sabo vzel dodaten kovček. Pa tudi vsi kovčki so bili pretežki, zato sem moral še dodatno plačati letalskemu prevozniku.
V ponedeljek popoldan sem se poslovil od gostiteljskih
staršev, ki sta me odpeljala na zbirno mesto. Zbrali smo se vsi gostujoči dijaki. Nastanjeni smo bili na eni od fakultet, kjer smo tudi prenočili. Naslednji dan smo se odpravili na letališče v Chicago. Moj let je bil ob petih popoldne po lokalnem času. Potovanje je trajalo osem ur, a mi je čas kar hitro minil. Pristali smo v Parizu ob osmih po lokalnem času. Let proti Sloveniji pa sem imel šele ob pol enih popoldan. Zelo utrujen sem komaj čakal, da poletim proti Ljubljani.
Tudi ta let sem dočakal. Kljub utrujenosti na letalu nisem mogel zaspati. Ob 14.50 sem končno pristal na Brniku. Najprej se mi je brniško letališče zdelo kot neko manjše športno letališče, v primerjavi z letališčem v Chicagu ali Parizu, a kljub temu sem bil vesel,
da sem prišel domov. Poiskal sem svoje velike kovčke ter opravil formalnosti na letališču.
Zelo presenečen sem bil, ko so me na letališču z glasbo pozdravili moja starša in prijatelja Tomas in Timi iz našega ansambla. Vesel sem bil, da so me na letališču pričakali še babica, sestrična in stric. Pomagali so mi pri prenosu prtljage, Tomas in Timi, pa sta me z glasbo pospremila z letališča.
Med potjo domov sem odgovarjal na številna vprašanja, ki jih nikakor ni zmanjkalo.
Drugo presenečenje sem doživel doma. Doma so me pričakali številni sorodniki s slavolokom in dobrodošlico. Vsi veseli smo se zadržali do večera. Končno sem zvečer legel k počitku. Še sam se nisem zavedal, kako zelo sem utru-
jen. To sta spoznala moja starša, ko sem celih sedemnajst ur neprekinjeno spal. Šele po tem sem razpakiral kovčke.
V naslednjih dneh sem bolj kot ne počival ter se poskušal ponovno privaditi na tukajšnji ritem življenja. Obiskal sem ravnateljico Gimnazije Ptuj ter ji pokazal moje spričevalo in diplomo. Tudi o končanju letnika na gimnaziji sva govorila. Še kar nekaj dela me čaka.
Prejel sem tudi povabilo prijateljice iz Francije, da jo obiščem za njen rojstni dan.
Tudi ona je bila na izmenjavi, kjer sva se tudi spoznala. Kar nekaj pošte sem prejel od vrstnikov, s katerimi sem bil na izmenjavi.
Tudi moja starša gostitelja iz Amerike je zelo skrbelo, kako sem potoval, zato sta bila zelo neučakana mojega pisma. Kljub temu da sem jima sproti poročal po SMS, sta me želela slišati po telefonu. Zato sta me kar poklicala. Poslal sem jima tudi nekaj fotografij. Sporočila sta mi tudi, da sem pozabil še kar nekaj stvari ter da mi jih
bosta poslala po pošti.
Ker sem bil deležen lepega sprejema, sem se odločil, da za sorodnike in prijatelje priredim ob vrnitvi manjšo zabavo. Iz Amerike sem prinesel nekaj drobnih spominkov, ki sem jim jih želel podariti. Na zabavi sem se po dolgem času spet videl s sorodniki, prijatelji in sošolci. Slišal sem marsikaj novega, marsikaj sem moral povedati tudi sam. Druženje je bilo zelo prijetno.
Sledilo je še eno presenečenje. Ob moji vrnitvi je župan občine Podlehnik Marko Mau-čič posebej zame priredil sprejem ter mi ob vrnitvi podaril dragoceno knjigo novel v angleškem jeziku. Zraven pa sem dobil še majhno dekorativno ptico, ki je simbolizirala moj odhod v ZDA in naposled tudi vrnitev. Vsaka stvar v darilu je imela svoj pomen. Zelo sem bil počaščen. Tudi sam sem se mu zahvalil za vso pomoč in podporo, ki mi jo je nudil ob odhodu.
Vse se spet vrača v stare tirnice. Počasi se bom privadil na časovno razliko, na tukajšnje podnebje in vse ostalo. Veliko doživetih stvari sem si vtisnil v spomin, veliko sem fotografiral ter dobil veliko spominkov, ki mi bodo v trajen spomin.
Ob koncu se želim zahvaliti županu občine Podlehnik Marku Maučiču za vso podporo, ki mi jo je nudil; odgovornemu uredniku Štajerskega tednika Jožetu Šmigocu, ki me je vzpodbujal pri pisanju člankov ter mi pomagal tudi pri izbiri tem; vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izvedbi moje izmenjave, ter bralcem, ki so zvesto prebirali moje članke.
Aljaž Jelen Sheboygan Falls -Podlehnik
Foto: osebni arhiv
Prijatelji iz glasbene skupine iz cerkve, ki so me odlično sprejeli medse.
Ptuj • Bazeni energije postavili rekord
Nora in nepozabna zabava privabila pet tisoč mladih!
Največja zabava ob bazenih je letos zagotovo dogodek presežkov. Vsa pričakovanja organizatorjev so bila prekošena, saj se je petkovih Bazenov energije udeležilo več kot pet tisoč ljudi. Kljub veliki množici so mladi dokazali, da se znajo zabavati z glavo in je največja zabava ob bazenih minila brez kakršnih koli težav.
Bazeni energije, ki jih v sodelovanju s Termami Ptuj organizira Klub ptujskih študentov, so eden najodmevnejših in najbolj množičnih poletnih dogodkov v regiji. Prvič so jih izpeljali leta 2000, tako da so letošnji Bazeni že dvanajsti. Atraktivnost kraja dogajanja, zabava in aktivno preživljanje prostega časa ob odlični glasbi vsako leto privabijo nekaj tisoč zabave željnih ljudi. Največja prireditev ob bazenih v Sloveniji, ki je že tradicionalno julija, pa je letos ponovno presenetila. Petek je v ptujskih Termah namreč preživelo več kot pet tisoč ljudi. Ti so bili obkroženi s pestrim in zanimivim animacijskim programom. Ob vsakoletnih športnih igrah so letos ponudili kar nekaj novosti. Zraven odbojke na mivki, nogometa na milnici, skokih s petke in vlečenja vrvi so letos izpeljali še potapljanje, jadranje, plezanje, vodni zorbing in električni surf. Med najzanimivejšimi je bil zorbing, ki je novost pri nas. Gre za kotalje-
nje v ogromni žogi, ena je bila na razpolago za kotaljenje po suhem, kar šest pa so jih ptujske Terme iz Združenih držav Amerike nabavile za kotaljenje na vodi.
„Več animacije zagotavlja lažjo obvladljivost ljudi, sočasno pa tudi manj pitja alkoholnih pijač. Ob tem je treba KPŠ pohvaliti, saj vsako leto ponudijo kakšne novosti. Bazeni energije so drug način zabave, saj se zavedamo svoje odgovornosti in skozi različne dejavnosti poskušamo osmislit zabavo," je pred pričetkom letošnjih Bazenov pojasnil direktor ptujskih Term Andrej Klasinc. Dodaja, da je organizacija in izpeljava takšnega dogodka zelo zahtevna že z vidika varovanja, saj zahteva veliko koordinacije in dela, da lahko zabava, ki se je udeleži več tisoč ljudi, še posebej ob bazenih, poteka varno. A ptujske Terme so zelo zadovoljne, da so skupaj s KPŠ zabavo ob bazenih dvignile na zelo visoko raven. „Bili smo zraven pri rojstvu, pri
porodnih krčih in odraščanju, stvari pa želimo peljati tudi v prihodnje po tej poti," je zadovoljno dejal Klasinc.
Zabava, ki se je vsako leto udeleži več tisoč ljudi, je letos
imela dva osrednja koncepta. Že nekaj let se ji namreč pridružuje fundacija Z glavo na zabavo, letos prvič pa tudi Ekologi brez meja.
„Želimo se profilirat kot
drugačna zabava," je kratko in jedrnato pojasnil predsednik KPŠ Saša Ljubec. Rdeča nit vsega pa je seveda dobra glasba, ki je tudi letos nepogrešljiv del zabave. Letošnji
ritmi so bili nekoliko drugačni, nastopili pa so znani DJ, in sicer Josh Shomen, Stanč, Šemnički in Yapa. V večernih urah je obiskovalce v spekta-kularni eksploziji elektronske glasbe navduševal osrednji zvezdnik svetovno znanega producentskega dvojca Michael Mind Project, avtor hitov Baker street, Love's gonna get you, Show me love, How does it feel in uradne himne Svetovnega prvenstva v nogometu 2011 Ready or not (feat. Sean Kingston). Dogajanje je bilo začinjeno tudi z ognjeno predstavo, plesnimi nastopi in žrebom bogatili nagrad.
V vsakem pogledu je torej šlo za dogodek presežkov in je bila 12. za organizatorje srečna številka. V prvi vrsti zato, ker je bilo število udeležencev največje, odkar Bazene energije organizirajo, nenazadnje pa tudi zato, ker jim je končno uspelo zabavo organizirati brez dežja, ki jih je prejšnja leta nepovabljen zvesto spremljal.
Dženana Kmetec
Foto: Boris B. Voglar
Letošnji Bazeni energije so privabili rekordno število ljudi - preko 5000.
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (14.)
Končno konec muk
Začel se je drugi dan mojega pohoda in prvih nekaj ur nisem srečal prav nikogar. Kot se to rado primeri ob zelo neugodnih trenutkih, je tudi mene po nekaj urah hoje pritisnilo na stran. Tako kot mora vsak avtomobil imeti obvezno dodatno opremo, tako mora tudi vsak popotnik imeti zraven tudi rolico toaletnega papirja. Ker je bilo do postojanke še daleč, sem se odločil na enem ovinku zaviti na stran. Skozi grmovje sem si utrl prostor in že sem videl primerno pozicijo za olajšanje, ko na desni nenadoma za-slišim sumljiv šum. Obrnem se tja in tam je v robidovem grmu čepelo ženšče, prav gotovo germanskega izvora, ki je pravkar opravljalo proces, h kateremu sem se hotel spraviti tudi sam. Zares čudna slučajnost - prej pet ur nisem srečal nikogar, potem pa v naključnem grmu končno srečam nekoga, ki me je sicer prav divje gledal, a potreba je morala biti silna. No, pa sem moral poiskati drugo lokacijo, ki je bila kar na naslednjem ovinku.
Noge so še kar bolele od prejšnjega dne, a vseeno sem kot po tekočem traku začel dohitevati ljudi po poti. Tu in tam sem spet skočil do kakšnega slapu ali na razgledno točko, tako da sprva sploh nisem mogel izračunati, koliko kilometrov sem naredil. Pozno popoldne po 8-9 urah sem spet prišel do kampa. Hkrati z mano se je okoli ovinka priguncal tudi neki drugi popotnik, Francoz Jermaine, ki je nekako prispel do poti na štop, a se je nato izgubil in tisti dan prepešačil več kot 40 kilometrov. Ker je bilo kakšen kilometer od kampa spet gostišče, sem ga po obvezni kopeli v morju povabil tudi na pivo. Kamp je bil spet čisto zraven morja in vsi so še spali, ko sem jaz že pakiral cule. Tre-
Foto: D. Zorko
Nešteto kažipotov, a nikjer ne piše 'Štajerska'
tji, zadnji dan po planu, se mi je malce mudilo, saj sem bil ob pol štirih zmenjen na končni točki, da prevzamem vrečo z mojimi stvarmi, zato sem se moral podvizati. To je bil trening, da te kap, dve uri v strmi hrib zgodaj zjutraj. Po poti sem spet prehitel nekaj ljudi, na enem ovinku pa sem uzrl zanimiv prizor. Eden izmed Viken-dašev' si je zgleda zaželel dodatnega zaslužka, česar se pa ni lotil najbolj posrečeno. Ob poti je postavil kup lesenih palic za pomoč pri hoji, zraven pa nabil ceno desetih dolarjev. In to sre-
di gozda. Kot da bi na travniku prodajal regrat, ki si ga lahko sam urežeš prav tam.
Nekaj kolesarjev na poti mi je dalo vedeti, da se bližam koncu. In res, pol treh popoldne sem zmagoslavno pricukal do želenega pomola in se ulegel pod bližnji grm. V treh dneh sem prehodil blizu sto kilometrov, natančno razdaljo je bilo težko izračunati, saj sem se večkrat odmaknil od začrtane poti. Čez kakšno uro je res prispela barka in pobrala nekaj ljudi, ki so prehodili le manjši delček poti, jaz pa sem
Nadebudni trgovec ni izbral prav dobre lokacije
dobil nazaj mojo vrečo za smeti in lepo vse stvari prepakiral v nahrbtnik. Ker pot vodi tudi čez nekaj privatnih posestev -seveda bogatih vikendašev -, zanje pobirajo tudi nekakšno odškodnino, ki znaša slabih 10 evrov na pohodnika, poravnala pa naj bi se po koncu poti, se pravi zdaj. Brez uspeha sem iskal nabiralnik ali pisarnico, kamor bi lahko doniral omenjeni znesek in ker nisem našel nič temu podobnega, sem denar daroval kar sebi.
V tej vasici, imenovani Ana-kiwa, niso imeli prostega nobenega prenočišča več, zato sem se odločil za štop, kamor bom pač prišel. V moji dolgi zgodovini štopanja ne pomnim, da bi mi kdo ustavil tako hitro. Nisem še si oprtal nahrbtnika, že je poleg mene ustavil avto in poba me je pobaral, če rabim prevoz. Fantastično, saj nisem imel nekega upanja, da bom štop dobil prej kot v eni uri na tem od Boga pozabljenem kraju. Pob je dostavljal kavo po vsem območju in je bil pravkar namenjen po novo pošiljko. Vmes sva se ustavila tudi pri enem njegovem kolegu, ki je, glej ga zlomka, že bil v Sloveniji in imel nanjo res lepe spomine. Ime mu je bilo Craig in je svoje čase veliko potoval po Evropi. Ker se je izkazala za dražjo, kot je sprva mislil, je hitro pognal ves denar in z enim pivom ždel v gostilni nekje v Ljubljani. Pa ga natakar vpraša, če misli kaj piti, saj mu bo pivo spet zavrelo, in mu je Craig pač pošteno povedal, da nima več denarja za pivo. Pa mu je natakar častil pivo in še več njih, dokler ga ni po vseh predpisih vrglo po tleh. V taistem lokalu je Craig kasneje dobil tudi službo na črno, pobiral in pomival je kozarce ter zaslužil denar, da je šel lahko naprej potovat. Res z navdušenjem je pripovedoval o naši lepi deželi in v tujini ni večjega zadovoljstva, kot če do-živiš kaj takega. Kmalu smo se morali ločiti in dobre volje sem se odpravil naprej.
Nadaljevanje prihodnjič
Gorišnica, Formin • Blagoslov kapele
Vaško srečanje ob prenovljeni kapeli
Stari gasilski dom v Forminu je znan tudi po kapeli, ki je vgrajena vanj. Po dolgih letih počasnega propadanja so se vaščani odločili,da jo obnovijo, in to tudi naredili ter nato, kot se spodobi, poskrbeli še za njen blagoslov.
Predsednik VO Formin Ro- ski dom skupaj s kapelo zgradi-bert Marin je ob krajši slove- li vaščani davnega leta 1936 in snosti povedal, da so stari gasil- je ves čas predstavljal središče
Podžupan občine Gorišnica Mirko Stumpf (desno) in predsednik VO Formin Robert Marin ob prenovljeni kapeli v vaško-gasilskem domu
vasi in družabnega življenja va-ščanov: „Po 75 letih smo združili moči in kapelo obnovili.
Zahvala za opravljeno delo gre prav vsem vaščanom, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi, še posebej pa se zahvaljujemo za pomoč občini Gorišnica, župniji Sv. Marjete, Silvi Muršič in Zdravku Soku, PGD Formin, Ivanu Kelencu, Branku Vogrin-cu, Andreju Bezjaku za izdelavo lesnih elementov, Branku Zupaniču za poslikave, Danielu Vrbančiču za položitev kamna, Iztoku Erjavcu, Francu Žuranu, Maticu Cvetku, Mariji Bratu-ša, Vladu Horvatu in članom vaškega odbora. Obnovljena kapela naj povezuje in združuje ljudi in naj ostaja kot živ spomin na naše vrednote tudi zanamcem."
Blagoslov kapele je opravil domači župnik Ivo Holobar, zapel je ženski pevski zbor Sv. Marjete in zaigrale sestre Hu-njet.
Po uradnem delu so si gostje in udeleženci slovesne otvoritve in blagoslova ogledali notranjost obnovljene kapele, nato pa so se preselili k va-ško-gasilskemu domu Formin, kjer se je začelo tradicionalno vaško srečanje s piknikom. Sobotni dan pa je bil tudi športno obarvan, saj je potekalo ribiško tekmovanje, met kamna, tek med lipami, vleka vrvi in najrazličnejše igre z žogo. Najboljši trije tekmovalci v posamezni kategoriji so prejeli diplome in medalje.
SM
Foto: D. Zorko
Foto: SM
Na valovih časa
Torek, 12. julij
Danes godujeta Mohor in Fortunat.
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane. V spomin na ta dogodek red poranževcev vsako leto organizira pohod skozi naselja katoličanov v Belfastu in drugih severnoirskih mestih. S tem sprožajo proteste in nasilne konflikte.
1813	se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni.
1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman, pomemben za razvoj fotografije in oče fotografske kamere in podjetja Kodak. 1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette. Iznašel je cepivo proti kačjemu piku in kugi, v sodelovanju s Guerinom pa je pridobil cepivo proti tuberkulozi.
1884	se je rodil italijanski slikar in kipar Amedeo Modigliani.
1975 so razglasili neodvisno demokratično republiko Tomeja in Principa. Sreda, 13. julij Danes goduje Evgen.
1826 se je rodil italijanski kemik in politik Stanislavo Cannizzaro, ki je ugotovil razliko med atomskimi in molekularnimi masami. 1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi. 1841 so sklenili pogodbo o Dardanelah med Osmansko državo z Veliko Britanijo, Rusijo, Avstrijo, Prusijo in Francijo. Sporazum je prepovedal neosman-skim vojnim ladjam plovbo skozi Dardanele, če si poprej ne pridobijo dovoljenja Osmanske države.
1878 se je končal berlinski kongres, ki je priznal samostojnost Črni gori, Srbiji in Romuniji, Avstro-Ogrski dovolil zavzeti Bosno in Hercegovino, Britancem pa Ciper.
1930 se je začelo v Montevideu prvo svetovno prvenstvo v nogometu. Zmagala je domača reprezentanca Urugvaja z zmago 4:2 nad Argentino. Četrtek, 14. julij Danes goduje Franc.
1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Jules Maza-rin. Bil je naslednik kardinala Richelieuja in vodilni minister v času mladole-tnosti Ludvika XIV.
1737 so Avstrijci izročili v Nišu Turkom uradno vojno napoved. 1801 se je rodil nemški fiziolog in anatom Johannes Peter Müller. 1862 se je rodil na Dunaju se je rodil avstrijski slikar Gustav Klimt, ustanovitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija. 1865 je bil osvojen 4505 m visoki Matterhorn. 1889 je bila ustanovljena v Parizu druga Internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank.
1889 se je rodil hrvaški politik in vodja marionetne Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelič 1959. Petek, 15. julij Danes goduje Vladimir.
1053 so papeževi pooblaščenci položili na oltar svete Sofije v Bizancu bulo o
izobčenju bizantinskega patriarha Mihaela Kerularija.
1099 so križarji zavzeli sveto mesto Jeruzalem.
1606 se je rodil Rembrandt Harmenszoon van Rijn, največji holandski slikar.
1885	je izšla v Mariboru prva številka anarhističnega lista »Die Arbeit«, ki je bilo glasilo avstrijskih anarhistov.
1902 se je ponoči v Benetkah porušil stari zvonik, ki se je skoraj tisoč let dvigal nad okolico. Tiho se je zrušil, tako da je ostal le kup kamenja na Trgu sv. Marka.
1955 so v Anaheimu v Kaliforniji odprli za javnost najbolj razkošen zabaviščni park na svetu Disneyland.
1974 so z vojaškim udarom na Cipru odstavili predsednika škofa Makariosa. Sobota, 16. julij
Danes godujeta Karmen in Marija Magdalena.
1194 se je rodila sveta Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega ubožnega me-niškega reda klaris.
1486 se je rodil italijanski slikar Andrea del Sarto, pomemben predstavnik visoke renesanse.
1872 se je rodil norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen. Prvi je dosegel Južni tečaj, preplul ves Severozahodni prehod severno od Amerike na poti do Atlantskega oceana, pa tudi Severovzhodni prehod severno od Evrope in Azije na poti od Norveške do Beringovega morja. 1918 so umorili bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova in njegovo družino.
1921 se je rodil francoski modni kreator Guy Laroche. Umrl je leta 1989.
1945	so opravile ZDA v puščavi New Mexica prvi preskus Trinity, eksplozijo 20-kilotonske plutonijske bombe.
1980 so tri dni pred začetkom 22. olimpijskih iger moderne dobe v Moskvi izvolili za predsednika MOK Juana Antonia Samarancha, takratnega španskega veleposlanika v Moskvi. Predsednik je ostal 21 let. Nedelja, 17. julij Danes goduje Aleš.
1683 se je začelo zadnje turško obleganje Dunaja.
1787 se je rodil nemški industrialec Friedrich Krupp, začetnik Kruppovega
koncerna.
1899 se je rodil ameriški filmski igralec James Cagney. Umrl je leta 1986.
1946	so v Beogradu usmrtili voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihajlo-vica. Bil je obrambni minister kraljeve vlade.
1998 se je v Sankt Peterburgu z državnim pogrebom končala tridnevna slovesnost, s katero so pokopali 80 let po usmrtitvi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegovo družino. Ponedeljek, 18. julij Danes goduje Miroslav.
1814	se je rodil hrvaški pesnik in politik Ivan Mažuranic. Bil je hrvaški ban in prvi ban neplemič. Je avtor najpomembnejšega dela iz dobe ilirizma in velike pesniške stvaritve, epa Smrt Smail age Čengica, ki je preveden v številne jezike.
1870 je bila v Petrovi cerkvi v Rimu razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.
1918 se je rodil južnoafriški politik Nelson Mandela. 1936 je prišlo pod vodstvom generala Franca do vojaškega udara v Španiji. 1954 so na Brionih Tito, Naser in Nehru podpisali Brionsko deklaracijo, ki je namesto konfrontacije med dvema blokoma ponujala mir in sporazumevanje.
1591 je umrl slovenski skladatelj, ki še vedno zbuja občudovanje v svetu, Gallus Jacobus Carniolus, znan tudi pod imenom Iacobus Handl. 1898 je bila v Elyju, v Minnesoti v ZDA, ustanovljena izseljenska Ameriška bratska zveza, svetovno nazorsko neopredeljena.
Tempelj v Indiji skrival za milijarde dragocenosti
Foto:panoramio.com
V zvezni državi Kerala na jugu Indije so v hindujskem templju našli za več milijard dolarjev zlatih kovancev, dragega kamenja in nakita. Domnevajo, da bi se vrednost najdenega lahko še povečala, saj so oblasti odredile odprtje dveh zadnjih tajnih podzemnih sob, ki sta bili zapečateni skoraj 150 let, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Odkar so v templju v minulih dneh našli dragocenosti, je varovanje prevzela zvezna država in namestila policijske enote okoli tega svetišča iz 16. stoletja, ki je z najdbo postalo eno najbogatejših v Indiji. Gre za tempelj Sree Padmanabhaswamy v prestolnici Kerale, Trivandrum, oblasti pa nameravajo za varovanje dragocenosti namestiti tudi sodobno elektronsko varovanje.
Sedaj za varnost skrbi okoli sto oboroženih policistov, v dogovoru z lastniki templja pa se bodo nato dogovorili za stalno obliko varovanja, je povedal predstavnik lokalne policije. Želijo namreč zagotoviti, da ne bi motili vernikov med obredi, hkrati pa zagotoviti varovanje dragocenosti.
Omenjene dragocenosti so našli po odprtju štirih sob, njihova vrednost pa je neuradno ocenjena na 22 milijard ameriških dolarjev, ne da bi pri tem upoštevali njihovo vrednost kot starin oziroma arheoloških najdb. Doslej so našli kipe božanstev in boginj iz čistega zlata, ki so okrašeni z diamanti, rubini, smaragdi in drugim dragim kamenjem. Našli so za tono zlata v obliki okraskov, krone in verižice. Po ocenah strokovnjakov gre za darila, ki so bila darovana templju s strani vernikov, kot tudi za zbirko nekdanjih vladarjev oziroma maharadž. Količina najdenih zlatih in srebrnih kovancev je bila tako velika, da so jih morali tehtati v vrečah in jih niso posamično šteli.
Tempelj so zgradili maharadže, ki so vladali takratnemu kraljestvu Travancore, ostal pa je v lasti njihovih potomcev tudi po tem, ko je Indija leta 1947 razglasila neodvisnost.
Indijsko vrhovno sodišče je odredilo pregled templja, potem ko je razsodilo, da mora njegovo varovanje prevzeti Kerala, ker je bilo doslej nezadostno varovano. Tempelj je namreč varovalo le nekaj lokalnih varnostnikov z gumijevkami, ki so bolj skrbeli za nadzor nad množica-
Zdravstveni nasveti
Kandidoza in dieta (II. del)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Ker so ogljikovi hidrati osnovni vir energije, jih v telo moramo vnašati. Lahko pa spremenimo vir ogljikovih hidratov. Izogibati se je treba beli moki ter sladilom. Polnozrnata žita so vir vlaknin, aminokislin, rudnin in vitaminov, zato je izločitev vseh virov ogljikovih hidratov škodljiva. Škrobna živila, ki jih lahko jemo, so pira, rž, proso, kvinoja, amarant, buče, grah, soja, leča. Ko si zaželimo kruha, si ga naredimo iz polnozrnate moke in brez kvasa. Priporoča se uživanje svežega sadja (z izjemo borovnic, brusnic in sliv), zelenjave, mlečnih izdelkov, kalčkov vseh vrst, oreščkov, svežega česna in čemaža. Glivice ne marajo cimetovega,
mi, kot varovali vsebino templja.
Hindujci vsako leto templjem po Indiji darujejo za milijone dolarjev denarja, zlata in srebra. Nekateri templji so tako bogati, da oblikujejo sklade, ki vodijo osnovne in srednje šole ter brezplačne bolnišnice za revne.
Najdba dragocenosti je sicer vzbudila razprave o njegovi usodi. Nekateri so za to, da ostanejo v lasti templja, kar so že zagotovile oblasti Kerale. Socialni aktivisti pa se zavzemajo, da bi jih dali nacionalnemu skladu za pomoč revnim, (sta)
Zdravnik Berlusconiju dovoli spolne odnose šest dni na teden
Italijanski premier Silvio Berlusconi je krepkega zdravja, zato ima lahko spolne odnose šest dni na teden, sedmi dan pa mora vendarle počivati, je v pogovoru za revijo Novella 200 povedal premierov osebni zdravnik, sicer tudi član Berlusconije-ve vladajoče stranke Ljudstvo svobode, Umberto Scapagnini.
Berlusconi je po besedah zdravnika »superioren človek«, tako fizično kot intelektualno. »Seksa lahko šestkrat na teden, ne da bi pretiraval. Sedmi dan pa bi moral počivati,« je v pogovoru, objavljenem v sredo, še nadaljeval Scapagnini in dodal, da »to ni slabo povprečje, še posebej ne za 74-letnika, kije premagal raka prostate«.
Slavnemu Don Juanu je zdravnik sicer svetoval vbrizganje »injekcij s takojšnjim učinkom« v penis ter ga opozoril, da mora »varčevati z energijo«, tako da si vsak dan po kosilu privošči 45-minuten počitek.
Italijanski premier je ponosen na svoj sloves latino ljubimca, ki kljub letom še vedno zapeljuje mlada in prsata dekleta, ob tem dodaja francoska tiskovna agencija AFP. Berlusconijeva bivša soproga Veronica Lario je zahtevala ločitev, potem ko je izvedela, da se je udeležil zabave ob 18. rojstnem dnevu neke plavolaske, in ga ob tem označila za »bolnega«.
Premier se sicer neprestano otepa različnih spolnih škandalov, trenutno pa proti njemu poteka sojenje, ker naj bi plačal za seks s takrat še mladoletno Maročanko Ruby. V svoji vili v Milanu naj bi Berlusconi prirejal divje »bunga bunga« zabave, ki so se začele z erotičnimi plesi mladih deklet, kot je Ruby, nato pa prerasle v prave orgije. ista)
Moje cvetje
i i
Foto: abc.net.au
origanovega in pepermin-tovega olja, ki ga lahko kupimo kot prehransko dopolnilo, ter zelenega čaja in kokosove maščobe. Toksine, ki jih izloča kan-dida, vežeta oglje in glina.
Zraven izbire primerne hrane je pomembna tudi količina zaužite hrane, čas prehranjevanja oziroma pravilen ritem prehranjevanja. Zaužiti je treba manjše količine hrane, saj je v tem primeru prebava boljša. Za hrano si moramo vzeti čas in se izogibati hitrim obrokom. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pitje zadostne količine vode.
Na koncu naj še izpostavim antibiotično terapijo. Po mnenju zdravnikov ima antibiotična terapija glavno vlogo pri razširitvi kandide v prebavilih. An-
Foto: Črtomir Goznik
Vida Furek, mag. farm.
tibiotiki v črevesju uničijo vse bakterije, tudi mleč-nokislinske, ne uničijo pa glivic, zato se lahko neovirano razmnožujejo. Imunski sistem je oslabljen in nima dovolj moči, da bi se boril proti razbohotenim glivicam. Simptomi, da imamo kandidozo, se ne pokažejo takoj, zato jih ne povežemo z jemanjem antibiotikov. Razmerje med mlečnokislinskimi bakterijami in kvasovkami v
prid kvasovkam povzročajo tudi druga zdravila, in sicer antirevmatiki, korti-kosteroidi in hormonski preparati (kontracepcija). Priporoča se, da se po vsaki terapiji z naštetimi skupinami zdravil poveča vnos probiotikov. Uspešni so zlasti tisti pripravki s probiotiki, ki vsebujejo točno določene seve mlečnokislinskih bakterij, in sicer tistih, ki jih je zaradi terapije z antibiotiki v črevesu premalo.
V borbi s kandido lahko največ storimo z vzdrževanjem dobrega imunskega sistema, ki ga lahko dosežemo z zdravim načinom življenja. Poskrbimo za uravnovešeno prehrano, v kateri naj bo zadosti celuloze in probiotikov, ki vzdržujejo ravnovesje mlečnokislinskih bakterij, se izogibajmo stresu in redno izvajajmo fizične aktivnosti.
Vida Furek, mag. farm.,
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Končno vroče
Končno smo dočakali prave, »pasje« poletne dni. Z njimi se končuje nevarnost krompirjeve plesni na paradižniku in krompirju, pričenjajo pa se večje težave z boleznimi, pozorni pa moramo biti tudi na pojav pepelaste plesni na rastlinah, ki so nanjo občutljive.
O škodljivcih sem letos že kar nekaj pisala. Zato naj samo opozorim, kateri so zdaj najbolj nevarni, pa smo nanje nekoliko premalo pozorni. Uši vedno vidimo in jih tudi najlažje zatremo. Če govorimo o eni ali nekaj rastlinah, se jih je najbolje lotiti kar z roko in jih dva- do trikrat pomečkamo. Kasneje z njimi opravijo še ostale koristne žuželke, ki jih je pri nas še veliko, posebej če vrt ni ograjen s cipresami, ki preprečujejo koristnim žuželkam dostop na vaš vrt.
Na vrtnicah in nekaterih vrtninah, kot je blitva, je uši najlažje kar sprati z močnejšimi curki vode. Vsaj vrh ali list vzamemo v roke in uši preprosto operemo. Če to naredimo dva- do trikrat, smo se jih tudi kar lepo znebili. Je pa res, da v taki vročini, kakor je zdaj, to kar težko naredimo, saj je voda lahko prehladna v ta namen. Uši, ki jih enkrat odplaknemo, se ne vrnejo več na rastlino. V trgovini lahko kupimo pripravke, narejene iz izvlečka dalmatinskega bolhača - piretrina, ki dobro delajo na uši. Paziti pa je treba, da delamo to na ohlajenih rastlinah, da ravno tako ne uporabimo preveč pripravka, saj preveč lahko pomeni tudi ožige. Posebej pozorni bodite pri uporabi na cvetočih rastlinah. Doma pa lahko naredite izvlečke in listov rabarbare, vratiča ali kopriv. Posebej pri koprivnih izvlečkih je treba tretiranje ponoviti vsaj trikrat v kratkem (dvodnevnem) presledku.
Nevarnejše od uši so pršice. Njihove poškodbe sem opisala že večkrat, na bučnicah opazimo njihovo delovanje tako, da je del posevka nekoliko svetlejši, od blizu na listih opazimo samo blago svetlejšo barvo lista, listne žile ostanejo temnejše. Na spodnji strani listov že lahko opazimo drobne pikice, malo pajčevi-ne. Enako je na vseh plodovkah. Na okrasnih rastlinah opazimo svetlejše liste, od blizu pa opazimo, da je svetla barva sestavljena iz samih pikic. Proti luči lahko opazimo drobne vbode. Listi lahko rumenijo (hibiskusi, citrusi) ali postanejo belkasti ali srebrni (oleander). Na bršljankah list na zgornji strani rumeni, listne žile ostanejo zelene, na spodnji strani pa opazimo majhne bradavice. Dobro je, da opazimo napad pravočasno, saj smo potem uspešni z naravnimi insekticidi. Zato občasno bolj natančno opazujte liste svojih rastlin. Pripravek iz listov rabarbare in vratiča je učinkovit, posebej če mu dodamo še pripravek iz listov preslice. V trgovini pa dobimo pripravke iz naravnih, mineralnih olj za listavce, za vrtnine in cvetoče rastline pa uporabimo kalijeve soli. Pomembno je, da tretiramo spodnje strani listov, saj se drobne, očem praktično nevidne žuželke nahajajo tam. Tudi v tem primeru tretira-nje ponovimo najmanj trikrat, in sicer v pet- do sedemdnevnem presledku.
Še manj pa smo pozorni na poškodbe resarjev oz. tripsov. Podobne so delčkom smeti, le da se hitro premikajo. Vidimo jih lahko v cvetovih paprike, kumar ali med listi čebule oz. pora. Njihove poškodbe so podolgovate oblike. Na listih pora, čebule so srebrn-kaste barve, na listih vrtnic so tudi podolgovate, srebrnkaste lise. Pri papriki in kumarah pa je posledica njihovega sesanja deformacija plodov. Plodovi kumar in paprike se zvijajo, paprika ima veliko krastic, pikic, največ ob peclju in plodu. Najbolj škodljive pa so njihove poškodbe na bršljankah, pa tudi pokončnih pelargonijah. Listni robovi postanejo rumeni, na spodnji strani listov pa najdemo številne krastice, bradavice, ki so vglobljene in podolgovate. Sčasoma listi porumenijo in odpadejo. Zatirajo pa jih isti pripravki kakor uši in pršice. Tudi tukaj je treba tretiranje ponavljati vsaj trikrat, ob večjem napadu pa tudi večkrat. Ne pozabite pa, da vsi pripravki, tako naravni kakor tisti kemični, na soncu ne delujejo, razpadejo, zato je nujno, da jih uporabimo pozno zvečer, ko so rastline že ohlajene. Ob močnem napadu po tretiranju poškropimo še z listnimi gojili, ki vsebujejo tudi alge, da si rastline čim prej opomorejo.
Še dve nadlogi nas čakata v vročem vremenu. Pepelasto plesen lahko sprva odstranimo s curki vode, zato bodite pozorni na prve pege, znake napada. V trgovinah dobite naravni pripravek AQ 10, izolat M-10 glive Ampelomyces quisqualis, ki je zelo učinkovit. Ker pa je to glivica, mora biti temperatura za njen razvoj nižja od 30 oC, že spet tretiramo zelo pozno zvečer s toplo vodo. Porabimo velike količine vode in tudi rastline dobro omočimo. Tretiramo vsaj dvakrat v pet- do desetdnevnem presledku. Pripravek pa seveda nima karence, saj glivice nimajo stranskih učinkov na naše zdravje in tudi ne na druge prebivalce narave. Med naravnimi pripravki delujejo na pepelovke izvlečki preslice, česnovih, čebulnih ali drobnjakovih listov.
Nujno je tudi pričeti vse plodovke gnojiti s kalcijevimi listnimi gnojili. Sušenje plodov kumar, bučk, črne ali rjave lise na dnu plodov paradižnika ali paprike, vse to so posledice pomanjkanja kalcija. Ko se pojavijo opisani znaki, je že prepozno, zato pričnite že zdaj. Gnojimo vsaj enkrat na teden, posebej pomembno je to v rastlinjakih.
Miša Pušenjak
3
www.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj
S svetovne
glasbene
scene
To je to
Foto:remix.com
Erasure
Parkirišča
Vedno so problem parkirišča. Ali so parkirnine previsoke ali pa ni zadosti parkirnih mest. In ob tem so mesta po celotni Sloveniji vse bolj zabasana s pločevino. Grozljiva mi je na primer že sama misel na Ljubljano. Zaparkirani so vsi pločniki, ozke ulice med bloki so, bog pomagaj, komaj prehodne, okoli blokov pa so avti parkirani že skoraj na milimeter. Pa saj tako ni samo v Ljubljani ... Zakaj neki se to ne uredi, saj ni tako težko?
Na Dunaju, recimo, mora imeti vsak, ki si kupi avto, že vnaprej zagotovljeno parkirno mesto, ki ga plača, ko kupi stanovanje. Sicer se zgodba z avtom kaj hitro zaključi. Če pa hoče več in želi imeti še en avto, pa parkirišče za tega prekleto drago plača. V Nottinghamu študentje na kampusu ne smejo imeti svojih avtov ... Pa se nihče ne pritožuje. Naše univerze in študentski domovi so pa založeni z avtomobili vse naokoli, poleg tega da je prav veliko teh avtov novih, med tem ko študentje nimajo denarja ... Tam se jim organizira javni prevoz in to je to; seveda na nivoju. Zakaj v Ljubljani, na primer, ni (več) tramvaja?
Zakaj se ljudje tako bojijo koles? V vseh letnih časih, razen v času zime, bi se po mestih lahko praktično vsi vozili s kolesi, tisti, ki pa živijo malo dlje, pa bi se pripeljali z avtobusi ali vlaki. Seveda bi slednji morali stopiti v korak s časom (tako po tehnologiji kot hitrosti), avtobusi pa bi morali biti cenejši. Poleg tega je za moje pojme povsem nesmiselno, da se na nekaterih relacijah vozijo avtobusi, na katerih sedi po pet ljudi. Naj se uvedejo kakšni manjši, ki so tudi bolj ekonomični, pa bodo hkrati še karte cenejše. Takšni, še bolje pa električni, bi se lahko vozili tudi po mestu. Lahko bi uvedli tudi nekakšne sorte vlakec, podoben turističnemu, ki bi se ves dan vozil naokoli in zaračunaval neko simbolično ceno, ljudi pa bi prepeljal z enega konca na drugega (če se jim seveda ne bi ljubilo hoditi).
Vendar to so samo ideje preprostega alter mladostnika, ki se še pozimi vozi z biciklom. Takšne reči že niso za kakšne ugledne gospe in gospode. Kako neki si lahko sploh predstavljam, da bi se gospa s kakšne uprave na delo pripeljala z avtobusom. Gospe na takšnem pomembnem položaju priliči le kakšen petmetrski BMW po zadnji modi, s katerim se sama v avtu pripelje vse do vhoda in zasede parkirno mesto. Temu se pri nas reče nivo, za katerega potem takšne uradnice vzdihujejo, da je nujno potreben in da je tako pač veliko lažje in tako naprej v nedogled ...
Lari-fari; nivo je samo takšen, kot si ga zamisli družba in ne vem, kaj bi bilo tako nenavadnega, če bi k tebi na avtobusu prisedel kak poslanec. Saj so še vedno samo ljudje, ki pač opravljajo neko funkcijo. Sistem se lahko spremeni, če je le volja. Ta je glavna, vse ostalo še že pride; ostale flance pa so preprosto izgovori.
Matic Hriberšek
Uspešnica Someone Like You mlade britanske pevke Adele še naprej osvaja svetovne glasbene lestvice. Status ene izmed največjih glasbenih uspešnic v letu 2011 ji daje tudi odlična prodaja, saj je omenjena skladba postala prvi singel v tem desetletju v Veliki Britaniji, ki se je uspel prodati v več kot milijon izvodih. Skladba Someone Like You je bila že v februarju štiri tedne na prvem mestu uradne britanske glasbene
lestvice, ta uspeh pa je potrdila tudi še v prvem tednu marca. Skladba je postala tako uspešna tudi zahvaljujoč njenemu nastopu na letošnji podelitvi britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards). Od leta 2000 naprej se je samo 16 skladbam uspelo prodati v več kot milijonski nakladi. Adelin aktualni studijski album, ki nosi ime 21, je bil kar 16 tednov na prvem mestu britanske lestvice albumov. Do danes pa se je omenjeni album prodal v 2,6 milijona izvodih. Prav tako pa se še naprej odlično prodaja tudi njen debitant-ski album, ki nosi naslov 19.
Britanska glasbena revija
The New Musical Express
(NME) je proglasil videospot za skladbo Hurt pokojnega ameriškega pevca in country legende Johnnyja Casha za najboljši videospot vseh časov. Glasbenik, ki je v svoji bogati karieri posnel več kot 50 albumov, je s svojo priredbo skladbe zasedbe Nine Inch Nails premagal nekatera zveneča imena, kot so zasedba Radiohead, ki se je z videospotom za skladbo Just uvrstila na drugo mesto. Tretje mesto na omenjeni lestvici je pripadlo videospotu za skladbo Wicked Game, ki jo je zapel
Chris Isaak.
®®®
Seznam 10 najboljših videospotov vseh časov po izboru REVIJE NME:
1.	Johnny Cash - Hurt
2.	Radiohead - Just
3.	Chris Isaak - Wicked Game
4.	Soundgarden - Black Hole Sun
5.	Bjork - All is Full of Love
6.	Foo Fighters - Everlong
7.	Weezer - Buddy Holly
8.	Beastie Boys - Sabotage
9.	Sigur Ros - Vidrar Vel Til Loftarasa
10.	Prodigy - Smack My Bitch Up
®®®
Slavni britanski elektro-pop duet Erasure bo 3. oktobra na trgovske police poslal svoj novi že 14. studijski album, ki bo nosil naslov Tomorrow World. Album bo izšel tik pred njihovo glasbeno turnejo, imenovano Total Pop. Naj spomnimo, člana dueta Erasure Vince Clark in Andy Bell sta na glasbeni
sceni prisotna že več kot 25 let. V osemdesetih in devetdesetih letih sta posnela nekatere nepozabne pop uspešnice, kot so skladbe Little Respect, Sometimes, Victim Of Love, Ship Of Fools, Blue Savannah, Star, Chains Of Love, The Circus in Who
Needs Love (Like That). ®®®
Slavni britanski glasbenik Sting, ki nas je pred nekaj dnevi skupaj s simfoniki navdušil z odličnim koncertom v Ljubljani, znova dokazuje, da ni samo dober glasbenik, ampak tudi dober človek. Dokaz za to je tudi odpoved njegovega koncerta, ki bi ga moral imeti v Astanu, glavnem mestu Ka-zahstana. Razlog za odpoved pa niso bile tehnične težave in organizacijski zapleti, kot so kasneje poročali organizatorji, ampak je bil globlje narave. Za to potezo se je Sting namreč odločil v podporo vsem izkoriščanim delavcem, ki so primo-rani delati v nevzdržnih razmerah. Predvsem zaradi kršenja človekovih pravic stavkajočih delavcev v državni naftni industriji. Sting naj bi Kazahstan obiskal v okviru aktualne turneje Symphonicity.
®@®
Kraljica pop glasbe Madonna je pred dnevi pričela pripravljati skladbe za svoj novi, že 12. studijski album, ki bo naslednik njenega zadnjega albuma Hard Candy iz leta 2008. Album Hard Candy se je samo v ZDA prodal v več kot 740.000 izvodih, zatem pa je sledila še zelo uspešna in donosna sve-
tovna glasbena turneja Sticky& Sweet. Pred dnevi je Madonna tudi objavila, da bo pozimi v svetovne kinematografe poslala svoj novi film, ki nosi naslov W.E., v glavnih vlogah bosta zaigrala Abbie Cornish in James D'Arcy.
®®®
Po dolgem premoru se na glasbeno sceno vrača ekscen-trična islandska pevka Bjork. Pred dnevi je Bjork že nastopila na Manchester International
Festivalu, kjer je predstavila skladbe, ki jih je uvrstila na svoj novi eksperimentalni studijski projekt Biophilia. V okviru tega projekta bo 26. septembra izšel tudi njen novi sedmi studijski album. Biophilia bo nasledila njen zadnji studijski izdelek Volta iz leta 2007. Bjork je svetovno glasbeno zakladnico obogatila z nekaterimi velikimi uspešnicami, kot so skladbe It's, Oh, So Quiet, Who Is It, Big Time Sensuality in številne druge.
Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
2.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DON'T WANNA GO HOME - JASON DERULO
2.	CHANGED THE WAY YOU KISS ME - EXAMPLE
3.	BEST THING I NEVER HAD - BEYONCE
NEMČIJA
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	I MISS YOU - SARAH ENEGELS& PIETRO LOMBARDI
3.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
l_es t v i c NAJ
1.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE AFROJACK/NAYER
2.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
3.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
4.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
5.	EVERY TEARDROP IS A WATERFALL -COLDPALY
6.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAGA
7.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
8.	WALK - FOO FIGHTERS
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
11.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
stročji fižol in krompir zabeljena z zaseko in kislo smetano SREDA
goveja juha z mesom, malinova
strjenka
ČETRTEK
bučke v smetanovi omaki*, pečen
krompir, hrenovke
PETEK
zelenjavna mineštra, palačinke z
marmelado
SOBOTA
mesna lazanja, kumarična solata NEDELJA
juha, flam na žaru*, pečen krompirček, zelenjava PONEDELJEK
krompirjeva juha, bučni štrukelj s skuto
*Bučke v smetanovi omaki
Sestavine: 1 velika bučka, 1 čebule, 2,5 dl sladke smetane, 2-3 topljeni sirčki, sol, poper, bazilika
Čebulo nasekljajte in zlato popražite na olju. Dodajte na drobne kocke narezano
bučko (lahko jo predhodno izkoščičite) in dušite, dokler bučke ne postanejo mehke. Solite in poprajte po okusu ter dodajte baziliko (po želji lahko tudi kakšne druge začimbe). Prilijte sladko smetano in malo pokuhajte, da smetana nekoliko povre. Nazadnje dodajte topljeni sirček in kuhajte še toliko, da se sir stali.
**Flam (potrebušina) na žaru
Sestavine: flam; marinada: celi poper, majaron, gorčična semena, lovorov list, česen, olje (olivno ali navadno belo), peteršilj, suho vino ali limonin sok; sol.
Mesar naj vam flam (potrebušino) nareže na centimeter debele kose. Zvečer jih mari-nirajte v marinadi, ki jo naredite tako, da v možnarju strete začimbe (po želji: celi poper, majaron, gorčična semena, lovorov list, česen), jim dodate olje in sesekljan peteršilj ter stisnete sok limone ali vino. S to mešanico premešajte koščke flama in pustite čez noč v hladilniku. (Soli ne uporabite, ker se bo meso izsušilo!) Preden boste drugi dan meso pekli na žaru, ga posolite. (Če se vam ne da ukvarjati z mariniranjem - pri svojem mesarju boste gotovo našli že pripravljen flam za žar!) Postrezite s pečenim krompirjem in sezonsko zelenjavo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Živite lahko samo na dva načina. Tako kot da ni nič čudež ali pa tako, kot da je vse čudež."Albert Einstein •kick
"Življenje ni bilo nikomur dano v posest, vsem je bilo dano v uporabo."Lukre-
cij Karo
•kick
"Čez življenje se lahko pritožujemo edinole, če od njega pričakujemo nemogoče." Maksim Gorki •kick
"Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno in nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov..." Thomas Mann •kick
"Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju."Mark Twain •kick
"Življenje je kot umetniška dela: vselej je nekaj, kar je mogoče odstraniti, ne le brez škode, ampak celo v
korist." Henry de Montherlant •kick
"Živi, kakor bi si želel, da bi živel, ko boš na smrtni postelji." Christian Furchtegott Gellert
•kick
"Življenje je kot ljubezen; ni lahko in mirno stanje, ampak težka in čudovita pustolovščina." Andre Fayol
RAZLIKA
"Kakšna je razlika med šolo in norišnico?"
"V norišnici je vsaj osebje normalno!"
NJIVA
Janez in Micka sta se poročila. Po poroki je Janez Micko vsak večer pobožal po zadnjici in rekel: "O, moja njiva nezorana!"
Četrti dan se je Micka razjezila: "Takole, Janez! Če danes ne boš začel orati, grem jutri v zadrugo!"
FRANCOSKA HRANA V Ljubljani so odprli francosko restavracijo. Uroš je peljal svoje dekle na večerjo in natakar je paru priporočil:
"Želite morda našo specialiteto: "Poulet a la peugeot"?" "Kaj pa je to?"
"Kokoš, ki jo je povozil avto."
GAŠENJE
Angela kliče dežurnega zdravnika na urgenco. Ker želi, da po moža pridejo kar najhitreje, je razburjeno zavpila v slušalko: "Pridite takoj! Mož ima petinštirideset stopinj vročine in se mu že blede!"
"Potem pa kar gasilce pokličite!" je dejal doktor in spustil slušalko.
MIŠ IN SLON
"Kakšna je razlika med slonom in mišjo?"
"Na slona se lahko nasloniš, na miš pa se ne moreš namišiti!"
POPRAVEK
"Že sedemnajst let mi popraviš vsako besedo, ki jo izrečem!" "Osemnajst, dragi, osemnajst!!"
RAZBURJENJE
"Ne smete več piti alkoholnih pijač, ne smete kaditi, ne smete piti kave, predvsem pa se ne smete razburjati. Hej, kam pa greste?" zavpije zdravnik za bolnikom.
"Grem, da se ne bi preveč razbu-
DARILO
"Le kaj naj ženi kupim za srebrno poroko?" je Tine vprašal prijatelja.
"Podari ji potovanje v Ameriko!" "Ah, vedno ta potovanja! Kaj naj ji pa potem podarim za zlato poroko?"
"Povratno vozovnico za vrnitev iz Amerike!"
ODVISNOST
"Te uspavalne tablete boste morali prenehati jemati!" je doktor rekel pacientu. "Lahko boste postali odvisni od njih!" "Ah, kje pa!" je rekel pacient. "Že deset let jih redno jemljem, pa se jih še nisem navadil!"
NI MU VŠEČ
Doktor ob smrtni postelji pacientke se obrne k njenemu možu in mu reče:
"Vaša žena mi ni prav nič všeč!" "Meni tudi ne! Saj ne bo dolgo trajalo, kajne?"
DRUGAČEN JE
"Jaz sem si vas pa čisto drugače predstavljala!" je rekla tajnica direktorju ob nastopu službe. "Najbrž grdega, debelega s pod-bradkom in starega!" "Ne, obratno! Vitkega, lepega in mladega!"
UGANKARSKI SLOVARČEK. Vodoravno: AGEN = francoska sorta sliv, ELAND = težja afriška volovska antilopa, tudi kozobik, KARDIJ = sorta artičoke, OCHMANN = mehiški igralec v telenovelah (Mauricio, 1977-), PRSTAR = sesalec, ki se pri hoji dotika podlage samo s prsti, TAVOLETA = slikarska deščica za barve, UVERA = verovanje, VARIATOR = spreminjevalec določene veličine.
■}je>| 'egjpos 'uuewipo 'uoluv 'oueqjfi 'Jei|nua| 'ep|OAe} 'euep§og 'ni 'p 'ps 'zu 'ns 'hoa 's|A 'pjo 'oaj| 'uaSte 'ay 'jailds P!agq 'euej 'jeowai 'ejnjueiuajd 'eAejs -qnfi" 'ledoiues 'pjouog 'pue|a 'jjdej 'epu| 'WW :ouAejopoA 3XNVZIÎ1X 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na íve-tounsm íjilztul
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da sploh ni čudno, dajepo-etovionska mestna občina kar 4 x (z besedo štirikrat 00/100) dražja ob marburške, saj v poetovionski občinski upravi premorejo tudi veliko več osebja. V glavnem gre za delovno osebje, da o nekih direktoratih in sedenju na dveh ali celo treh stolčkih ne govorimo.
... da je medijsko zelo prepoznaven holermuški poslanec čisto ZARES (končno) ugotovil staroprleško resnico: „Ce negi ni za biti, je pač za iti!"
... da je nek drugi, medijsko prav tako zelo prepoznaven poslanec obhaloške fare pri sv. Vidu ob nedavnem neznosnem vročinskem valu umno ugotovil, kako pomembno je, da je pust v hladnejših mesecih. Ce bi bil denimo te dni, bi bilo mnogo manj očarljivo, sicer pa bi mnogi prihranili pri nakupu korantij, saj bi lahko koran-ti svoje poslanstvo opravljali kar v kopalkah, le za čako, bi morali imeti.
... da je raznoraznim turističnim in drugim društvom, ki množično prirejajo žetve, čisto vseeno, kakšna bo letošnja cenapšenice. Itak kasirajo mastne denarce z vsemi drugimi zadevami ...
... da bi bilo bojda nujno med opremo gasilcev uvrstiti kopalke z epoletami. Na svojih poletnih prireditvah in paradah jim je pod suknjiči in pokrivali tako vroče, da dobesedno teče od njih in se je bati kakšne vročinske kapi. V kopalkah z na-
šitki bi bilo vseeno malo lažje.
... da bi lahko bili ptujski pi-peki v kratkem resna alternativa pekinški raci: če bi kolesarska dirka po Kitajski trajala le še kakšen teden več.
Vidi se ...
. da nam niti ne gre tako slabo, kot jamrajo nekateri. Ob včerajšnji akciji merjenja telesne maščobe so namreč ugotavljali, da ima večina Štajercev še vedno preveč maščobnih zalog.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo

jtssiciSiitf fvjg
u,-. ¿jO
U
■r.
JBff+fclj
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Tjaša Brumen, Šalovci 14, 2270 Središče ob Dravi
Foto: Ana Zrimšek
www.zalozba-skrivnost.si
Izjave slavnih
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslala babica Ana iz Kidričevega, na njej pa je njen najmlajši vnuk Franci Gaj-ser, ki se je pametno umaknil pred vročim soncem in zadremal v senci domače terase na Bolečkem Vrhu.
RADIOPTUJ
89,8*98,2HCH3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€€€	0
Bik.	¥¥¥	©	€€	000
Dvojčka	¥¥	©©©	€	0
Rak		©	€€	000
Lev		©©	€€€	0
Devica	¥	©	€€	000
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥¥	©©	€	000
Strelec	¥	©©	€€€	0
Kozorog	¥¥¥	©©©	€	00
Vodnar	¥¥	©	€€€	00
Ribi	¥	©©©	€€	0
Velja za teden od 12. do 18. julija 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
2011. 1 znak - slabo,
***
Peter Axworthy je napisal in dal tiskati svoj prvi roman, toda kupcev ni bilo. Napeto je razmišljal, kaj naj stori, da bo knjige prodal, in posvetilo se mu je. V časopise je dal naslednji oglas: »Milijonar, visok, eleganten, izobražen, glasbenik, bi rad poročil gospodično, ki bi bila v vsem podobna junakinji romana »Zmagala je ljubezen«, ki ga je napisal Peter Axworthy.« Roman je bil takoj razprodan.'
***
Francoski pesnik in pisatelj Guillaume Albert Apollinaire je šel s prijateljem bohemom v Cafe Napolitain. Sredi pogovora je pesnik vstal, se opravičil, češ da se vrne čez nekaj trenutkov. Ko ga ni in ni bilo nazaj, se je prijatelj naveličal čakati; plačal je in odšel. Po nekaj dneh sta se bohema spet srečala. »Kako, da ste zadnjič kar odšli?« je vprašal prijatelj. »Niti pare nisem imel v žepu,« je odvrnil Apollinaire. »Lahko bi mi povedali, plačal sem tako ali tako jaz.« »Bal sem se, da ste tudi vi brez denarja,« je blago dejal Apollinaire.
***
Ko je Ford objavil, da išče mladega uradnika za urejanje svojih zasebnih zadev, se je oglasilo petsto mla-deničev. Ford si jih je ogledoval, spraševal to in ono, toda dolgo časa mu ni bil nobeden po volji. Nazadnje naleti na mladeniča, ki se mu je zdel inteligenten in razsoden, in ga vpraša: »Fant, povej mi, ali rad delaš?« »Ne,« je kratko in mirno odgovoril mladenič. »Vredu! Sprejet si. Ti si prvi izmed prijavljenih kandidatov, ki si iskren.«'
Ptuj • Razstava starih kipov nekdanje minoritske cerkve
Na ogled kipi nekdanje baročne fasade
Na god sv. Petra in Pavla je 29. junija letos potekala posvetitev cerkve sv. Petra in Pavla, ko se je ta povsem namenila za maše in delitev zakramentov, slovesno mašo je ob tej priložnosti vodil mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Blagoslovil je tudi nove korne klopi v prezbiteriju, novi križev pot, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, v Antonovi kapeli pa odprl razstavo (muzej) starih kipov iz prejšnje cerkve.
Od blagoslova temeljnega kamna za novo cerkev do njene posvetitve je preteklo natanko deset let. 29. junija leta 2001 so opravili blagoslov temeljnega kamna, čez dve leti, leta 2003, so posvetili zvonove, 21. decembra leta 2003 so cerkev blagoslovili, 29. junija leta 2004 so posvetili oltar, blagoslovili tabernaklja in krstilni-ka, 2008 je potekal blagoslov barvnih oken, 4. oktobra lani so blagoslovili baročno fasado nove minoritske cerkve, 29. junija letos pa cerkev posvetili, blagoslovili korne klopi in kri-žev pot.
Provincialni minister p. Milan Kos je ob odprtju razstave starih kipov iz prejšnje cerkve, ki so jo januarja leta 1945 porušila zavezniška letala, povedal, da so ob gradnji nove mino-ritske cerkve razmišljali tudi o tem, ali naj dogradijo tudi kapeli, Antonovo in Loretsko kapelo. Odločili so se, da bodo dogradili tudi ti dve kapeli, da bo cerkev imela takšno obliko kot pred poruštvijo, razmišljali pa so tudi o njuni namembnosti. Za manjšo kapelo, Antonovo kapelo, so se odločili, da bodo v njej uredili manjšo razstavo dragocenih kipov, ki so se poškodovani ohranili od prvotne cerkve na Ptuju in ki jih je v pretežni meri hranil
Foto: Črtomir Goznik
V Antonovi kapeli postavljajo razstavo starih kipov nekdanje minoritske cerkve.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na Ptuju. Z muzejem so sklenili dogovor o vrnitvi spomenikov. V Antonovi kapeli tako nastaja razstava, ki jo sestavljajo predvsem ohranjeni kipi iz nekdanje baročne fasade prvotne minoritske cerkve. Gre za kip sv. Frančiška Asiškega, dva angela, iz Loretske kapele kip device Marije Bog oče in angel, ki devici Mariji oznanja, da bo postala Božja mati in še nekatere druge dragocenosti, ki so zelo pomembne. Zagotovo pa je najpomembnejši kip device Marije, t. i. Ptujske minoritske madone, ki je najpozneje nastala okrog leta 1260, pozneje
predelana v baročni kip, vendarle pa gre za originalni kip, je povedal ministrski provincial p. Milan Kos. Iz PM Ptuj-Ormož bodo dobili vrnjena še dva znamenita in pomembna nagrobnika, povezana z izumrtjem Ptujskih gospodov, ki so premoženje zapustili tukajšnjemu minoritskemu in dominikanskemu samostanu, na podlagi katerega se je lahko zgradil tako velik samostan in tudi barokiziral. Obstajata pa še tudi dve znameniti freski, ki izhajata iz obdobja najpozneje okrog leta 1290, gre za Križa-nega, druga pa je upodobitev sv. Frančiška Asiškega. Vse te
dragocene kipe bodo poskušali sčasoma razstaviti v Antonovi kapeli, v sami cerkvi in tudi ob njej, da bi del tega, kar je nekoč bilo v tej cerkvi, bilo na voljo za ogled tudi obiskovalcem, turistom, ki prihajajo na Ptuj, da si bodo te znamenitosti lahko tudi ogledali. Skozi to pa bodo na nek način spoznali zgodovino in preteklost tega samostana. Razstava starih kipov nekdanje minoritske cerkve bo obiskovalcem na ogled ves dan, saj je minoritska cerkev odprta vsak dan, od 7. do 20. ure.
MG
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j nutukur/icu
^O^ETJA aoti
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
•	1 x nočitev z zajtrkom
•	2xpolpenzion
•	1xala cart večerja v novi Restavraciji Convent
•	DvoposteljnasobavHotelu Convcnt***(*j
•	Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Adria Ankaran
Izmed vast ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
•	1 x nočitev z zajtrkom
•	Dvoposteljna soba vHotelu
Convcj^^nv^n^j
•	Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo

Gustil nu.
Ttibii
PTUJ
BOHU«!
L J UT o* EÍ
Trenutni vrstni red:

1.	ALEKSANDER SIKAR - GOSTILNA PP
2.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA
3.	JANKO LAMPRET-DOLINAWINETTU
4.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
5.	GELIKA BREZNIK-BAR GELIKA
6.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
7.	JANI PETAN - SANDWICH CAFFE
8.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
9.	DUSAN ERHATIČ - OKREPČEVALNICA PRAGERSKO 10. BRIGITAZEMLJARIČ-DIN DON
Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNI KUPON
H^j nutukur/icu
^O^ETJA 2oti
Majšperk • Srečanje sošolcev
Po 50 letih spet skupaj
Osnovno šolo v Majšperku je pred 50 leti uspešno zaključilo 25 učencev.
V soboto, 18. junija 2011, so se prvič srečali nekdanji učenci osmega razreda. Od skupnega števila dvaindvajsetih še živečih osmošolcev se je prvega jubilejnega srečanja udeležilo 15 učencev.
Pobudo, da bi organizirali prvo srečanje osmošolcev OŠ Majšperk, generacije 1960/61, je podala Rozika Premzl in z veseljem sta jo sprejeli sošolki Marija Širovnik in Marija Plemeniti. Sošolke in sošolci so vabila in sliko iz 8. razreda z navdušenjem sprejeli.
To so potrdile tudi njihove pisne in telefonske prijave na
srečanje in pohvale, ki so jih podali organizacijskemu odboru za organizacijo srečanja.
Danes stare osnovne šole ni več. Zbrali so se pred novo osnovno šolo v Majšperku. Medse so povabili še tri živeče nekdanje učiteljice Olgo Predan, Verico Lugarič, Vero Planinc in učitelja Boruta Predana, ki so se jim z veseljem pridružili. Po razpoznavnem pozdravljanju jim je ravnatelj Branko Lah namenil nekaj prijaznih besed in jim razkazal prostore nove osnovne šole. Do družabnega dela srečanja v restavraciji Pan v Kidričevem
so imeli še dovolj časa, da so se ustavili na Ptujski Gori in obiskali baziliko Marije Zavetnice. V cerkvi so jim zapele pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj. Po predvidenem programu so pred kosilom z enominutnim molkom obeležili spomin na tri umrle so-
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:
Telefonska številka:
šolke in razredničarko Ivanko Golob, ki je bila takrat tudi ravnateljica OŠ Majšperk. V času druženja so se vsi predstavili s kratkim življenjepisom. Ob obujanju spominov na mlada leta so si zaželeli zdravja in ponovnega srečanja.
Rozika Premzl
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 18.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Foto: Foto Brbre
Nekdanje sošolke in sošolci so se srečali po 50 letih.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Sreda, 13. julij
18.00 Gorišnica: 16. občinski praznik; slavnostna seja
Četrtek, 14. julij
i Packo
18.00 Lenart, letni oder: festival LenArt; predstava za otroke Picko
v produkciji Zavoda KULT Ljubljana 18.30 Gorišnica, občinski trg: Gorišnica teče in hodi; minitek za predšolske otroke; 19.00 vsesplošen tek in nordijska hoja
Petek, 8. julij
9.00 do 17.00 Dvorjane, na reki Dravi: 27. tekmovanje gasilsko reševalnih čolnov 2011; prosti trening 18.00 Gorišnica; ploščad pred občinsko zgradbo: 16. občinski praznik;
osrednja občinska proslava 19.00 Sveta Ana, kulturno-turistični center: 13. občinski praznik; kulturna prireditev Tu sem doma; 20.00 veselica pri Šenku - odprtje veselega dela Aninega tedna 21.00 Lenart, cerkev sv. Lenarta: festival LenArt; koncert Žana Trobasa in
Anje Kožuh - harmonika in harfa 21.00 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture 2011; kino na prostem - filmska predstava Cvetje v jeseni
KINO PTUJ
Torek in sreda, 12. in 13. julij: komedija Prekrokana noč; petek, 15. julij: 17.30 v slovenščino sinhronizirana animirana komedija Kung fu panda 2; 19.20 domišljijski romantični triler Rdeča Kapica; 21.10 Art program: dokumentarec Otročički
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 12.7. 10:05 Hrana in lino 10:30 Pregled tedna 11:25 Modra 12:00 Ptujska kronika 12:25 Spnmjmoso.com 13:20 Sppznaiamo obtine 14:00 Ptujska kronika - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 10:2! Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK 17:35 Hrana in «ni 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Povabilo na kavo - pon. 19:45 Spoznavamo občino 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Moto scena 20:45 Povabilo na kavD-pon. 21:20 Pomurski tednik 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Moto scena 22:45 liifo kanal Sreda 13.7. 10:05 Hrana in vinD 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:55 Povabilo na kavo - pon. 11:30 Moto scena 11:50 Modre
12:25 Spoznajmose.com
14:5510. obletnica kluba Soreptoiist Ptuj
16:15 Spoznavamo občino
16:30 Polka in oiajolka
17;35 Hrana in vina
PeDD PROGRAMSKA SHEMA PcTV
18:00 Povabilo na kavo 18.35 Ptujska kraiika-pon-19:00 Kultura na diani - oddaja o projektu EPK 20:10 RegiIV-Gorišnica 21:10 Povabilo na kavo - pon. 21:45 Spoznavamo občino 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Infp kanal Četrtek 14.7. 10 05 Hrana in lino 10:30 Modro 11:05 Spoznajmese.com 12:00 Ptujska kronika 14:00 Ptujska kronika - pon. 14:25 Povabilo na kavo - pon. 15:0D Regi TV - Gorišnica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Spoznavamo občino 17:35 Hrana in vina 18:00 Ptujska klinika - pon. 19:25 Moto scena 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Spoznavamo občine 20:40 loncort Juro Tori trio 22:00 Ptujska kronika- pon. 22:25 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 12.7.
8:00 Kronika iz občine Destrnik 9:30 Zaključna prireditev vrtca Destrnik 10:00 15. Let D.U. Središče ob Dravi 12:00 Video strani
18:00 Predtekmovanje za zlato harmoniko
Ljubečna 2011 19:00 Zaključni koncert GIM Ptuj 20:00 Muzikal GIM Ptuj 21:30 Harem 3 23:30 Video strani
ČETRTEK 14.7.
8:00 Košnja trave Domava, Polenšak 10:00 Ob zaključku Vrtca Domava 12:30 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Od paše do sira 20:30 Košnja trave Domava, Polenšak 21:40 TD Polenšak se predstavi 23:00 Video strani
SREDA 13.7.
8:00 Obletnica štajerskih frajtonarjev 9:15 Zaključek OŠ Hajdina 10:15 Predtekmovanje za zlato harmoniko
Ljubečna 2011 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Hajdina - Ob dnevu Državnosti 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 MarkeSng:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Ko življenje obstoji, nas zaboli.
V	tihi bolečini se budijo spomini.
V	SPOMIN
Danes, 12. julija, minevata dve leti žalosti in bolečine, odkar si nas nenadoma zapustil, dragi mož, ati, brat in stric
Štefan Petek
IZ STOGOVCEV 16 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižigate svečke, nosite cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Jasmina s Tinetom, sinova Milan s Katjo in Primož ter sestra Silva z družino
Mali oglasi
STORITVE
mFTARJ,.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
NEPREMIČNINE
PODAM dvostanovanjsko hišo v Ki-carju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan, 041 302 820.
ODDAM sobe na morju, souporaba kuhinje. Inf. na www.Rivi-jera-Paklenica.Hr.sobe, Marica, Starigrad Paklenica.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM seme mnogocvetne ljulj-ke - travno. Telefon 02 790 72 21.
KUPIM suhe bučnice. Pridem na dom. Plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
TAKOJ zaposlim avtokleparja z izkušnjami. Stanko, telefon 031 502 448. Stanislav Šoštarič, s. p., Avtokleparstvo, Sodinci 21 c, Velika Nedelja.
www.tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi sina, brata, svaka, strica in prijatelja
Aleša Škrila
IZ BOLEČKE VASI 6 A
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeno sveto mašo, pogrebni obred, pevskemu zboru ter pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o.
Žalujoči: mamica, ati in brat Matjaž z družino
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas, stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
ZAHVALA Slavica Krumpak
Z ZG. HAJDINE 155
4. 6. 1965-4. 7. 2011
Ob nenadni izgubi naše najdražje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala ge. Silvestri Brodnjak za ganljiv poslovilni govor, g. župniku za duhovno tolažbo in cerkveni obred ter podjetju Mir.
Njeni najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Ivana Majcna
IZ PTUJA, ZIDANŠKOVA UL. 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje.
Hvala dializnemu oddelku in internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, Ka&up za prevoze, dr. Ivetiču, LD Ptuj, PGD Turnišče, upokojencem s Turnišč in Miru. Hvala tudi župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
Ji f
POP 7 TOP
1.	MLADI GODCI-Nova polka
2.	Ans. VIHAR-Dobro mi gre
3.	Ans. BISERI-Kdo je on
4.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
5.	Ans. NEMIR - Zavrti se z menoj
6.	VESELI DOLENJCI - Vse to si ti
7.	Ans. GORSKI CVET - Prve ne pozabiš
1.	ČRN A MAČKA-Po rusko
2.	DRAGO JOŠAR - Delo na črno
3.	NATALIJA VERB0TEN - Zapoj Slovenija
4.	OBJEM - Cinca Marinca
5.	SIMON COKAN - Pojdi iz spomina
6.	ČUKI - Gremo okrog sveta
7.	VANJA KUŠTRIN - Ti si mornar moj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Spomin je kot pesem, ki v srcih oznanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
V SPOMIN
Ivanu Pučku
12. 1. 1930-6. 7. 1991 20 let
starsem
IZ SAKUSAKA
Elizabeti Pučko
3. 10. 1924-11.7.2008
3 leta
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in besedo ohranjate spomin nanju ter postojite ob njunem grobu.
Njuni najdražji
www.tednik.si
Destrnik • Državna prvaka med plesnimi pari
Aljaž in Neja pometla s konkurenco
Šolski plesni festival je sestavni del Šolskih športnih tekmovanj in poteka v sodelovanju Zavoda za šport Planica, ministrstva za šolstvo in šport in Plesne zveze Slovenije.
Športna tekmovanja pa so nasploh pomemben in nepogrešljiv del šolske športne vzgoje ter hkrati predstavljajo nadgradnjo rednega pouka šolske vzgoje. S Šolskim plesnim festivalom želijo organizatorji plesno kulturo kot del splošne kulture približati celotni populaciji mladih v šolali, predvsem pa tistim, ki niso registrirani plesalci v Plesni zvezi, katere odbor za šolski plesni festival tudi sprejema prijave na ta festival. Pri tem si pomagajo tudi z izborom plesnih koreografij in sledenju samih plesnih trendov, ki morajo biti takšni, da mlade pritegnejo. Šolski plesni festival vsako leto pritegne nekaj tisoč mladih. Letošnji je prinesel velik uspeh mladima plesalcema iz OŠ Destrnik, učencema 7. razreda, Neji Hrastar in Aljažu Muršcu. Osvojila sta državni naslov v kategoriji plesnih parov v standardnih in latinsko-ameriških plesih.
Svoje plesno nadarjenost sta dokazala s plesanjem angleškega valčka, swinga in cha-chacha. Neja in Aljaž sta vstopnico za državni plesni festival dobila na tekmi območne skupine, ki so jo sestavljali plesni pari iz Maribora, Pomurja in Po-
•	, -v ■
"
' .J j
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Muršec in Neja Hrastar v družbi mentorice Urške Horvat, prof. športne vzgoje, nekoč tudi aktivne plesne tekmovalke
dravja. V finalu je nastopilo 60 mladih plesnih parov, iz vsake območne skupine po šest. V tej kategoriji lahko tekmujeta še največ dve leti, je povedala njuna mentorica oziroma trenerka Urška Horvat, sicer prof. športne vzgoje na OŠ Destrnik. Mlada plesalca sta vzela ples zelo resno, na treningih sta skušala dati vse od sebe in čim bolj osvojiti predpisane festivalske plese in pripravljeno koreografijo. Urška, ki je tudi sama nekoč aktivno trenirala športni ples, jima je bila pri tem v veliko pomoč, kot je lahko samo navdušena plesalka. Kot pa poudarja,
uspeha ne bi bilo, če mlada plesalca ne bi bila tako zavzeta in nadarjena in če ne bi bilo tako velike podpore ravnatelja Draga Skurjena. Na Šolski plesni festival so se pripravljali v okviru šole in v prostem času. Skupaj z njima se je veselila cela šola, Urška tudi pove, da tako veselih otrok še ni videla, kot sta bila po uspehu Neja in Aljaž. Skupaj sta začela plesati na njeno pobudo v začetku šolskega leta 2010/2011, letošnji Šolski plesni festival je bil hkrati tudi njuna prva plesna tekma. Tako kot je predpisan program festivala, ki ga morajo tekmovalci osvojiti, so predpi-
sana tudi sama oblačila, v katerih plešejo mladi tekmovalci, temni spodnji del in svetli zgodnji del. Glede na navdušenje na šoli po letošnjem uspehu na Šolskem plesnem festivalu je pričakovati, da bodo v novem šolskem letu 2011/2012 na OŠ Destrnik sestavili še več plesnih parov v kategoriji standardnih in latinsko-ame-riškili plesov kot tudi pare za hip-hop, pop, latino.
Aljaža Muršca, ki je doma v Ločkem Vrhu, je za ples navdušila učiteljica Urška, je povedal. Treningi so bili zelo naporni, vadili so trikrat tedensko, na treninge je prihajal z velikim
veseljem. Uspeha na Šolskem plesnem festivalu ni pričakoval, zdaj bo treniral še z večjim veseljem, pravi. Skupaj z njim so se veselili tudi domači. Letošnje šolske počitnice bodo tudi zaradi plesa lepše. Ponosen pa je tudi na to, da so ga sošolci izbrali za najbolj vzornega učenca v razredu. Neji Hrastar, ki prihaja iz Janežov-cev, se pozna, da trenira tudi balet. Uspeha je bila tako kot Aljaž zelo vesela, čeprav ga ni pričakovala. Plesati želi tudi v novem šolskem letu, svojo bodočnost pa vidi v baletu. Aljaž in Neja v plesu resnično uživata, to kaže vsak njun korak.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž in Neja, državna prvaka v kategoriji plesnih parov v standardnih in latinsko-ameriških plesih Šolskega plesnega festivala
Hrvaška • Dražji trajekti
230 evrov samo za trajekt
Turistična sezona je v polnem zamahu. Počitnice in dopusti so se začeli, s tem pa tudi poletni oddihi. Eden najbolj priljubljenih počitniških ciljev je vsekakor naša južna soseda, Hrvaška. Pojavila pa so se ugibanja, da nas letos čakajo bistveno višje cene, vsaj kar se tiče trajektnih prevozov.
Z junijem je največji prevoznik Jadrolinija podražila karte na trajektih, ki so od 15 do 20 odstotkov višje. Kot trdijo v Jadroliniji, gre za vsakoletni sezonski dvig cen, a po poročanju hrvaških medijev naj bi bile te v primerjavi z lanskim letom precej višje. Cene prevoza oseb so sicer ostale nespremenjene, podražil pa se je prevoz avtomobilov. Poletne cene vozovnic za prevoz na trajektih, ki povezujejo hrvaško kopno z otoki, so precej visoke.
Kljub trditvam Jadrolinije,
da ne gre za podražitve, podatki kažejo drugače. Tako bo na primer za prevoz iz Splita do Vele Luke ali Lastova štiričlanska družina, ki potuje za avtomobilom, samo za eno smer odštela kar 820 kun le za trajektni prevoz. To pomeni, da bi samo za povratno karto za trajekt odšteli 1604 kun oziroma približno 230 evrov.
Na Hrvaškem pa bodo turisti, ki bodo želeli z avtom na otok Vis, za trajekt plačali 50 evrov v eno smer zgolj za avtomobil ter še 4,20 evra za vsako odraslo osebo in 2,10 evra za
otroka med tremi in 12 leti starosti. Tudi krajše morske proge, kot je Valbiska (Krk)-Merag (Cres), stanejo več kot 15 evrov za avtomobil v eno smer.
Ob tem se nedvomno poraja vprašanje, ali bodo hrvaški otoki tudi letos nabito polni turistov kot sicer. Visoke cene trajektov bodo nedvomno vplivale na obisk, ceno pa bodo plačali domačini otoča-ni, med katerimi mnogi živijo le od turizma.
Še nekaj primerov cen trajektnih prevozov:
Cene trajektov so precej visoke.
Osebna kronika
Rojstva: Doroteja Muršec, Ločki Vrh 52 a, Destrnik - deček Alex; Akneza Jahjič, Bregova 18, Cerkvenjak - deklica Nika; Frida Majerič, Dobovec pri Rogatcu 3, Rogatec - deklica Lana; Alenka Zelenik, Spu-hlja 138 b, Ptuj - deklica Karin; Lea Gabrovec, Črtkova ul. 18, Ptuj - deček Rene; Sabina Rižnar, Pacinje 5 b, Dornava
-	deklica Ana; Anita Perko, K jezeru 14, Ptuj - deklica Evita; Mojca Lampič, Krčevina pri Vurbergu 89 f, Ptuj - deklica; Petra Ritonja, Podgorci 97 a, Podgorci - deček Nino; Nataša Šmuc - Vidovič, Maistrova ul. 20, Ptuj - deklica Zara; Romana Horvat, Lemerje 20, Puconci - deček Raneto; Ana-marija Ljubič Mrgole, Novi trg 21, Celje - deklica; Monika Rajh, Miklavž pri Ormožu 58 - deklica Maja; Jasmina Vindiš Vidovič, Velika Varnica 32, Zg. Leskovec - deček Jure, Marija Sever, Tržec 46, Videm pri Ptuju - deklica Laura; Aleksandra Matjašič, Senčak 18, Juršinci - deček Marcel; Betka Živkovič, Kočice 13 a, Žetale
-	deček Tijan; Angela Prajndl, Črešnjevci 156, Gornja Radgona-deklica Taja.
Umrli so: Terezija Frangež, roj. Vinter, Mihovci pri Veliki Nedelji 10 b, roj. 1919 - umrla 30. junija 2011; Matilda Galun, roj. Vidovič, Rimska pl. 18, Ptuj, roj. 1930 - umrla 29. junija 2011; Ana Zaje, roj. Hertiš, Apače 13, roj. 1943 -umrla 1. julija 2011; Aleš Skrila, Bolečka vas 6 a, roj. 1974
-	umrl 1. julija 2011; Katarina Cvikl, roj. Sagadin, Rogaška c. 69, Ptuj, roj. 1913 - umrla 3. julija 2011; Mirko Nežmah, Gerečja vas 105, roj. 1950
-	umrl 3. julija 2011; Ana Glavač, roj. Skrt, Gorca 76 a, roj. 1932 - umrla 3. julija 2011; Marija Strašek, roj. Žnidar, Stogovci 51, roj. 1938 - umrla 4. julija 2011; Štefan Zakel-šek, Dol pri Stopercah 11, roj. 1936 - umrl 2. julija 2011; Franc Kelc, Pohorje 14, roj. 1932 - umrl 24. junija 2011; Slavica Krumpak, Zgornja Haj-dina 155, roj. 1965 - umrla 4. julija 2011; Alojz Kumer, Destrnik 40, roj. 1930 - umrl 4. julija 2011; Hedvika Long-hino, roj. Vodopivec, Rimska ploščad 8, Ptuj, roj. 1930 -umrla 3. julija 2011. Poroke - Ptuj: Nino Arnuš, Dvorjane 102, in Adela Grim-šič, Krčevina pri Vurbergu 131; David Vodušek, Place-rovci 18 a, in Urška Rižnar, Gajevci 16 a; Davorin Pernat, Skorba 63 a, in Danijela Ro-škarič, Spodnji Gasteraj 28; Robert Ciglarič in Silva Arnu-ga, Zamušani 21 a.
LINIJA	Prizna-Žigljen	Brestova-Porozina ali Valbiska-Merag	Split-Vis	Šibenik-Kaprije	Zadar-Mali Lošinj
oseba	17	18	54	23	31
otrok 3-12 let	8,5	9	27	11,5	15,5
avtomobil	96	115	370	176	180
Prikolica (5-7m)	192	245	780	378	372
Skupaj v kunah (za avtomobil, eno odraslo osebo, enega otroka in prikolico)	313,5	387	1231	588,5	598,5
V evrih	42,37	52,3	166,37	79,54	79,54
Napoved vremena za Slovenijo
Aho na Marjetin dan ( 12.) deži orehov in lešnikov ni, seno pa se ne j
Dženana Kmetec
Danes bo večinoma sončno. Najnižjejutranje temperature bodo od 12 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 25 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma sončno, v četrtek popoldne in zvečer bodo v severnih krajih nevihte. Spet bo bolj vroče.
Foto: DK