PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /''i_______/"A 1;_
Abb. postale I gruppo	tieiia OU IIP
Leto XXOI. St. 230 (6814)
TRST, petek, 29. septembra 1967i
DE MURVILLOVE IZJAVE V SKUPŠČINI OZN
Brezpogojna prekinitev bombardiranja bi omogočila pogajanja za mir v Vietnamu
Francija ne priznava izvršenih dejstev na Srednjem vzhodu Posvetovanja med ZDA in SZ se bodo nadaljevala
NEW YORK, 28. — V glavni skupščini Združenih narodov je danes govoril francoski zunanji minister de Murville, ki je obravnaval naslednja vprašanja:
Vietnam: brez kakega novega dejstva se lahko računa samo
na neskončno nadaljevanje bojev, ki ne morejo pripeljati nikamor. Novo dejstvo, je dejal minister, bi lahko bilo brezpogojna ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Hanojska vlada je namreč izjavila, da bi lahko upoštevala razgovore v takem primeru. Za pogajanja za celotno rešitev bi moral biti Južni Vietnam «neposredno in veljavno navzoč« in morali bi se povrniti k ženevskim sporazumom. Brez teh pogojev je nemogoče predvidevati konec vojne.
Srednji vzhod: Sporazumna akcija glavnih velesil bi bila morda lahko preprečila hujše. Urediti je treba vprašanje plovbe, beguncev in odnosov med državami, ne da bi kakršno koli izvršeno dejstvo, ki se tiče meja in pogojev državljanov, veljalo za dokončno. Neposredna
pogajanja med Izraelom in arabskimi državami ovirajo nasprotni interesi in nasprotne tradicije. Potrebno je, da eni gredo preko svoje zmage, drugi pa preko svojega poraza. Diskusije se bodo nadaljevale še leta in nobena stvar ne bo mogoča brez sporazuma med glavnimi velesilami.
Nemčija: Za sedaj je potrebno, da se sedanji razvoj popuščanja napetosti v Evropi nadaljuje. Potrebno je pripraviti pogoje za široko evropsko diskusijo, da se v okviru splošne varnosti ustvari mirna Nemčija sporazumno z vsemi svojimi sosedami.
Evropa:	Izvolitev romunskega
predstavnika Manesca za predsednika glavne skupščine Združenih narodov je nov dokaz o dejstvu, da se normalni odnosi urejajo z državami onstran tega, kar se imenuje «železna zavesa*.
Afrika: Južno od Sahare je celina razgibana zaradi zadnjih sprememb v dekolonizaciji in zaradi te-
POSVETOVANJA JAPONSKEGA DELEGATA V OZN
0 Vietnamu naj bi razpravljal varnostni svet OZN
Demonstracije budistov v Sajgonu in Danangu
NEW YORK, 28.	— Japonski
predstavnik Curuoka, ki bo oktobra predsednik varnostnega sveta OZN, se posvetuje z delegacijami, ali naj bi o Vietnamu razpravljali v varnostnem svetu.
V Sajgonu je bila danes velika protestna demonstracija budistov. Okoli 800 boncev in nun je šlo molče v sprevodu po ulicah do predsedniške palače, kjer so se ustavili pred vhodom. Sprevod je vodil budistični voditelj Tič Tri Kuang. Demonstracijo so organizirali, da protestirajo proti načrtom za spremembo ustroja budistične cerkve, ki je po mnenju skupine, ki jo vodi Kuang, v korist drugi budistični skupini, ki jo vodi Tam Cau.
Predsednik republike Van Tieu je prišel iz palače do glavnega vhoda in zatem se je začel po zvočnikih dvogovor med njim in Kuangom. Tieu je izjavil, da morajo predvsem budisti rešiti svoje spore, in da je pripravljen revidirati novo «listino» o budizmu, če se bodo budisti sporazumeli med seboj o spremembah. Predlagal je, naj bi v prihodnjih štiriindvajsetih urah sklicali budistično konferenco v ta namen. Nato so se demonstranti razšli.
Budisti so demonstrirali tudi v Danangu, kjer so izročili tamkajšnjemu guvernerju protestno pismo proti novi ureditvi budistične cerkve, ki jo je uredila vlada, ni bilo incidentov.
Preteklo noč so strateški bombniki «B-52» odvrgli pol milijona kilogramov velikih bomb na demilitarizirano področje in na kraje severno od njega. Včeraj so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Severnega Vietnama in se štirikrat spopadla z lovskimi letali «Mig».
Kakih 50 kilometrov od Sajgo-na se je dogodil incident med vež-banjem, ki so ga organizirali A-meričani za avstralske vojake v Vietnamu. Helikopter, ki je hotel prikazati svojo učinkovitost, je po pomoti spustil raketo proti Avstralcem, ki so bili navzoči. Ubiti so bili trije vojaki, ranjenih pa jih je bilo deset. General MacDo-nald, ki bo v kratkem prevzel poveljstvo avstralskih vojakov v Vietnamu, se je le slučajno rešil.
Incident v Pekingu
PEKING, 28. - Poljski, vzhodnonemški, bolgarski, madžarski, mongolski in češkoslovaški diplomati so sinoči zapustili banket, ki ga je priredil Čuenlaj albanskemu ministrskemu predsedniku Šehu, ki je na obisku v Pekingu. .Sovjetski diplomati niso bili povabljeni.
Diplomati so zapustili dvorano, ko je Čuenlaj napadel «sovjetski revizionizem* in «sovjetsko revizionistično kliko*. Mehmed Šehu pa je v odgovoru Čuenlaju še bolj ostro napadel «kitajskega Hruščova*, to je Liu Šao Čija.
žav z neodvisnostjo. Potrebno je boriti se proti rasni diskriminaciji, omogočiti vsem pravo neodvisnost in strogo spoštovati načela normalnih odnosov med suverenimi državami.
Potrebna je skupna akcija za razvoj ne samo v Afriki, temveč tudi v Latinski Ameriki. Prednost je treba dati organiziranju trgov surovin.
Pred de Murvillom je govoril irski zunanji minister Aiken, ki je pozval ZDA in Sovjetsko zvezo, naj brez nadaljnjega odlašanja spopol-nita pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, druge države pa je pozval, r.aj pogodbo podpišejo. Podprl je nato U Tantov predlog, da pošlje svojega osebnega predstavnika na Srednji vzhod. Aiken ni omenil Vietnama.
Kakor že javljeno, sta se Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Gromiko včeraj sestala na skupni večerji, ki je trajala tri ure in 15 minut. Rusk je pozneje izjavil, da niso dosegli nobenega senzacionalnega rezultata ter da sta z Gromi-kom govorila o odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo in o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščine OZN. Govorili so tudi o Vietnamu, toda za sedaj ni nobene spremembe v sovjetskem stališču.
Rusk je dal razumeti, da so nekoliko napredovali v zvezi s pogodbo proti širjenju jedrskega orožja in upa, da bo pogodba lahko v kratkem predložena skupščini OZN. Prav tako so načeli vprašanje protiraketnih izstrelkov. Na koncu je Rusk izjavil, da se bodo posvetovanja med obema vladama nadaljevala tako v OZN kakor po normalni diplomatski poti. Gromiko je odpotoval nocoj iz New Yorka v Moskvo.
Angleški delegat v odboru OZN za dekolonizacijo je zapustil dvorano med razpravo o Omanu ob Perzijskem zalivu. Londonska vlada trdi, da je Oman neodvisna država in da odbor za dekolonizacijo nima pravice vmešavati se. Zadevo so predložili odboru skupščine za zaupno upravo.
Šc ena posredna žrtev streljanja v Milami
MARIBOR, 28. — Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo danes avstrijskega državljana Petra Kosa iz Pesnice na 20 mesecev strogega zapora zaradi ilegalnega prevažanja jugoslovanskih državljanov preko meje v Avstrijo iti zatem v Nemčijo.
MILAN, 28. — V bolnišnici Je umrl Roaldo Piva, ki je opazil bežečega Rovoletta, ustavil policijski avtomobil in nato pomagal policistom pri zelo nevarni aretaciji bandita. Piva je bil invalid in je 1957. leta dobil infarkt. Po aretaciji se je vrnil domov, kjer pa mu je postalo slabo in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico.
Danes so pokopali v Milanu tri žrtve ponedeljkovega tragičnega streljanja. Pred katedralo se je zbrala velika množica, ki je spremila žrtve k zadnjem počitku.
Nadaljuje se policijska akcija, da bi prijeli še ostala ubegla bandita. Policija prejema na stotine obvestil, ki jih vse podrobno preiskuje. Zaslišali m prijeli so vse prijatelje banditov, zlasti pa se zanimajo za njih prijateljice, tako da kaže, da niso opustili nobene možnosti. Več obvestil govori, da sta se bandita usmerila proti švicarski meji, zaradi česar so obvestili vse obmejne bloke pa tudi policije sosednih držav.
Mladi Lopez Je končno priznal, da je tudi on streljal, kot so bili policisti že od začetka prepričani. Povedal je tudi, da je imel z banditi opravka, že kot štirinajstleten fant, ker je odkril njih orožje. Zato so mu dajali manjše vsote, končno pa so ga vključili v svojo druščino.
Britansko priznanje prof. Milanskemu
LJUBLJANA, 28.	— Generalni
konzul Velike Britanije v Zagrebu je danes izročil prof. dr. Janezu Milčinskemu darilo svoje vlade; najmodernejši raziskovalni mikroskop s kompletno opremo, v kateri je vgrajena tudi avtomatična fotografska kamera. Darilo, ki velja tisoč funtov, je bilo izročeno slovenskemu strokovnjaku v znak zahvale za veliko pomoč, ob letalski katastrofi pri Brniku 1. septembra lani. Tedaj je padlo britansko letalo in pri tem je izgubilo življenje 98 britanskih državljanov, potnikov in članov posadke.
VČERAJ NA LJUBLJANSKEM POKOPALIŠČU NA ŽALAH
Občuteno, boleče slovo od Ivana Regenta velikega revolucionarja in človeka
O Regentu, njegovem delu in pomenu so spregovorili: za CK ZK Slovenije Albert Jakopič, za CK ZK Jugoslavije Avdo Humo, za ZKGZ Boris Race. pred odprtim grobom pa domačin Kontovelec Franc Štoka - Pevski zbor «Vasilij Mirk» je zapel žalostinko, žene s Kontovela v narodnih nošah pa so obsule grob s cvetjem - Na državnem pogrebu prisotni visoki državni predstavniki
Z globoko žalostjo v srcu so se včeraj v Ljubljani zastopniki državnih, političnih in družbenih organizacij, sodelavci, soborci in prijatelji, znanci ter meščani Ljubljane, Trsta, pokojnikovega rodnega Kontovela in drugih krajev Slovenije, poslovili od Ivana Regenta, uglednega borca za pravice delovnega človeka, za socializem, za resnični humanizem, za bratstvo in enakopravnost med narodi. Tri ure se je množica pomikala skozi veliko dvorano izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije v Prešernovi u lici mimo odra s posmrtnimi ostanki Ivana Regenta, ob katerem so bili položeni venci predsednika republike Josipa Broza-Tita, CK Zveze komunistov Jugoslavije, CK ZK Slovenije, republiškega izvršnega sveta, republiške skupščine, SZDLJ, Zveze borcev, sindikatov, mesta Ljubljane, Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta, Slovenske prosvetne zveze iz Trsta, Slovenskega gledališča iz Trsta, «Primor-
skega dnevnika*, deželnega komiteja KPI za Furlanijo Julijsko krajino, avtonomne tržaške federacije KPI, tržaške federacije Združene socialistične stranke in drugih organizacij. Na častni straži ob odru so se izmenjavali predstavniki CK ZKS, katerim so sledili zastopniki raznih družbeno-političnih organizacij, delovnih kolektivov, predstavniki slovenskih organizacij iz Trsta, na zadnji straži pa pokojnikovi najbližji sodelavci Edvard Kardelj, Miha Marinko, Vida Tomšič, Ivan Maček, Albert Jakopič in Franc Leskošek.
Od 12. uri so se vrata izvršnega sveta Slovenije, skozi katera je 20 let hodil na seje vlade za vedno zaprla za Ivana Regenta, čigar posmrtni ostanki so bili prepeljani na Žale, kjer so jih ob navzočnosti najuglednejših političnih in državnih voditeljev, delegacij KPI in delegacije tržaške socialistične federacije, številnih soborcev, sodelavcev, prijateljev in znancev položili
ZAČELA JE DELOVATI ORJAŠKA PARAB0L1ČNA ANTENA
Po umetnem satelitu povezava med Italijo in ZDA
Verjetno prihodnji teden glasovanj« v komisiji o predlogu Fortuna glede ločitve zakona - KPI o krizi zavarovalnih ustanov
RIM, 28. — Danes so slovesno spravili v obrat novo napravo, ki bo sprejemala televizijske programe iz ZDA in bo obratovala kot telefonska in telegrafska zveza s pomočjo umetnih satelitov. Gre za orjaško parabolično anteno, ki je nameščena na dnu osušenega jezera pri Fuciju. Antena bo lahko zasledovala umetne satelite tako na Atlantiku kot nad Indijskim oceanom.
Gre za pomembno napravo, ki so jo izdelale tri italijanske dr-
................mimiiiini........■■■■.um..
Pred varnostnim svetom razprava o Srednjem vzhodu?
NEW YORK, 28. — V OZN krožijo govorice, da se bo varnostni svet morda v kratkem sestal v zvezi s Srednjem vzhodom, in sicer še preden se bo začela zadevna razprava v skupščini.
V	Kairu je guverner Ismailije izjavil, da so Izraelci med včerajšnjimi boji izstrelili okoli tisoč granat na mesto. Kakor so uradno javili v Kairu, je bilo v Ismai-lii 36 mrtvih in 85 ranjenih. Na izraelski strani je bilo 14 mrtvih. Včeraj so štiri izraelska letala letela nad Ismailio, vendar pa niso posegla v boje.
Glavni tajnik OZN U Tant je v Zvezi s poročilom generala Bulla o zadnjih incidentih ob Sueškem prekopu pozval Izraelce in ZAR naj spoštujejo premirje in naj se poslužujejo opazovalcev OZN.
V	Jeruzalemu so včeraj našli pred rezidenco predsednika vlade Eško-la zavoj s tremi ročnimi bombami. Policija je javila, da so bile bombe zelo stare in bi težko eksplodirale. Vendar pa je uvedla preiskavo. Sinoči so na področju Tulka-rem aretirali trideset teroristov. Na tem področju, ki je blizu stare meje med Izraelom in Jordanijo, so bila v zadnjih dneh izvršena številna sabotažna dejanja.
Kairski «A1 Ahramn piše, da bo jordanski kralj Husein verjetno pri-Šel prihodnji teden v Kairo na po-
govor z Naserjem, preden bo odpotoval v Sovjetsko zvezo.
Ženevska konferenca
ŽENEVA, 28. — Indijski in romunski delegat sta danes kritizirala predloženi načrt pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Indijski delegat je poudaril, da pogodba mora upoštevati potrebe vseh držav in vseh narodov. Dodal je, da sta dve glavni državi imeli v enem letu možnost diskutirati o izboljšanju besedila pogodbe, seveda z upoštevanjem obojnih potreb. Sedaj bi morali tudi drugim državam, posebno nevezanim, dovoliti enako možnost. Omenil je, da sta Francija in Velika Britanija pred leti, ko nista še imeli jedrskega orožja, opozorili edini dve atomski državi — SZ in ZDA — da se bo atomsko orožje neizbežno množilo, če se ne ustavi proizvodnja. Stanje je sedaj podobno. Ce bi se bila pripravila pogodba s tako jasno obveznostjo, ne bi bilo obotavljanja glede njenega sprejema. Toda predložena pogodba je diskriminacijska in ne jamči varnosti. Indijski delegat je dejal, da pogodba krši sporazum med SZ in ZDA iz leta 1961, ki pravi da noben razorožitveni ukrep ne sme omogočiti prednosti nobeni državi' ali šktipini držav. Po njegovem mnenju bi pogodbi lahko dodali člen, ki bi vseboval slovesno
obveznost, da se bodo izvedli razorožitveni ukrepi, povezani s konferenco o reviziji, ki jo predvideva pogodba.
Tudi romunski delegat Je kritiziral besedilo pogodbe. Vztrajal je, da je treba določiti tako nadzorstvo, ki bo pravično. Dodal je, da po romunskem mnenju ne sme biti pogodba izodišče, temveč začetek, da se doseže končni smoter, t. j. jedrska razorožitev. Kar se tiče ne-uporabljanja jedrskega orožja, Je romuski delegat poudaril važnost take prepovedi in je dodal, da bi se morale jedrske države slovesno obvezati, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja proti nejedrskim državam.
ALŽIR, 28. — Danes so uradno javili, da je alžirska vlada privolila v imenovanje Martina Ipota za izrednega kongoškega poslanika v Alžiru. Diplomatski odnosi med Alžirijo in Kongom so bili prekinjeni oktobra 1964, ko je bil predsednik vlade Čombe, in to zaradi incidentov proti alžirskemu poslaništvu v Kinšasi.
NEW YORK, 28. — V govoru v ameriškem združenju bančnikov je državni tajnik Dean Rusk izjavil, da je pripravljen pogajati se s Hanojem «vsak trenutek, ko bodo severni Vietnamci pokazali kako zanimanje)). Ponovil je ameriško tezo o izpolnjevanju prevzetih obveznosti «za blokiranje napadalca«.
žavne družbe v sodelovanju in po načrtih ameriških družb. Poleg predsednika vlade Morasta bila prisotna tudi minister za državne udeležbe Bo in minister za pošto Spagnolli.
Poštni minister Spagnolli je v svojem govoru omenil, da je velika antena tako obsežna kot kupola kake katedrale in da bo obratovala 16 ur dnevno. Takoj ko bo ustrezno delovala sorodna ameriška oddajna postaja, pa bo obratovala nepretrgoma. Antena je izdelana iz aluminija na osnovi najnovejših do-1 sežkov in je sedaj najmodernejša j na svetu. Gre za povsem novo teh-1 niko oddajanja vesti, slik in besedil, ki bo imela zelo važne gospo-1 darske, socialne in tudi politične J posledice, ki jih pred nekaj leti še I nismo mogli predvideti. Govoril je tudi minister Bo, predsednik vlade Moro pa je dejal, da ima ta povezava tudi politični pomen, ker bo še bolj tesno povezala Italijo s svojim velikim zaveznikom ZDA.
Poslanska zbornica je nadaljevala obravnavo zakonskega predloga o volitvah v deželah, pri čemer se nadaljuje obstrukcija desnice, ki je vpisala izredno veliko število govornikov.
V komisiji za sodstvo poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu Fortune glede ločitve zakona, v katero je posegel podtajnik za sodstvo Misa-si, ki je v imenu vlade izjavil, da se vlada ne strinja z obravnavo tega vprašanja, češ da je jasno, da mora neka koalicija iskati tisto, kar jo združuje in ne kar jo loči. Zato je vlada pripravila zakonski predlog o ureditvi družine, pri čemer pa je izključila vprašanje ločitve zakona. Seveda pa to ne preprečuje suverenemu parlamentu, da obravnava vsa vprašanja, ki jih želi.
Po razpravi je socialistični poslanec Fortuna dejal, da so razni de-mokristjansKi' diskutanti, kot tudi včeraj predsednik vlade Moro na zasedanju poslancev KD trdili, da obstaja pisani sporazum med strankami levega centra, da se ne bo odobril zakonski predlog o ločitvi zakona. Fortuna je poudaril, da niti kot član CK PSU niti kot član vodstva svoje parlamentarne skupine ni obveščen o nobenem sporazumu. Ce pa bi nekaj takega obstajalo, bo takoj nastopil v stranki, saj bi šlo za sporazum, ki onemogoča kakršno koli pobudo poslancev. Na vsak način pa bo treba prihodnji teden glasovati, pri čemer Je Fortuna mnenja, da bo komisija glasovala v korist zakona.
Sestalo se je vodstvo KPI, kate-nemu je Ingrao poročal o osnovnih smernicah poročila, ki ga bo imel na zasedanju CK KPI, ki se bo sestal od 9. do 11. oktobra. Vodstvo je nato odobrilo resolucijo, ki se nanaša na zavarovalni sistem in krizo, ki je nastala v tej zvezi. V resoluciji se opozarja, da dejansko znaša primanjkljaj okrog 480 milijard lir. Resolucija kritizira ukrepe, ki jih namerava izvesti vlada, češ da bi na tak način prevalili na zavarovance in na celotno skupnost breme, in to v korist farmacevtskih monopolov. Resolucija nakazuje dve možnosti rešitve in
država v svoje breme stroške za sprejem bolnikov. Poleg tega predlagajo, da se prične takoj obravnavati komunistični predlog o nacionalizaciji farmacevtske industrije.
V Neaplju so svečano proslavili 24. obletnico «štirih dni«, ko se je prebivalstvo uprlo nacistom in je bitka trajala od 28. septembra do 1. oktobra 1943.
Izvršni odbor in vodstvo parlamentarnih skupin PLI je predlagalo široko razpravo o reviziji konkordata s katoliško cerkvijo, češ
z načeli republikanske ustave. Sklenili so tudi nadaljevati do kraja opozicijo, zakonskemu osnutku o volitvah v deželah.
Senat je danes z večino glasov odobril zakonski predlog o razširitvi pristojnosti deželnih šolskih uradov.
Saragatov govor izseljencem
MELBOURNE, 28. - Saragat je drugi in zadnji dan na obisku v Melbournu, kjer je danes po nogometni tekmi govoril na stadionu veliki množici italijanskih izseljencev. Udeležil se je tudi sprejema na ladji Tržaškega Lloyda «Gugliclmo
da številna določila niso v skladu Marconi*.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Mnogo mrtvih in ranjenih pri številnih nesrečah
CER VIA (Ravenna), 28. se je na jadranski cesti v bližini Milano Marittima dogodila cestna nesreča, pri kateri so zgubile življenje štiri osebe. Gre za štiri nemške turiste, ki so se vozili v avtomobilu volksvvagen. Nesreča se je dogodila zaradi megle. Avto je trčil s tovornjakom, ki je vozil nasproti in je prehiteval drug tovornjak.
ŽENEVA, 28. — Nocoj je v Ženevi izbruhnil velik požar v dvorani, kjer igrajo «bowling». Sest oseb je zgubilo življenje.
MONTERREY (Mehika). 28. — Včeraj popoldne je zgubilo življenje 20 oseb, 70 pa je bilo ranjenih, ko sta trčila osebni in tovorni vlak v bližini mesta Monterrey. Vzroki nesreče niso znani.
BOMBAY, 28. - Blizu postaje Salsabri v severni Bengaliji se je dogodila železniška nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 11 potnikov, 25 pa je bilo ranjenih. Nesreča se je dogodila, ko se je potniški vlak iztiril.
TOKIO, 28. — Davi je v nekem rudniku blizu Tokia nastal požar, zaradi česar je zgubilo življenje 6 rudarjev, pet pa je bilo hudo ranjenih.
Požar so verjetno povzročile električne iskre, ki so vnele plin v rovih. Več ur je bilo 572 rudarjev blokiranih.
Davi no ali popolno razorožitev in poga-' Janja na stopnji vlad in v okviru OZN. Na vprašanje o sovjetskih vesoljskih načrtih je prof. Sedov dejal, da bo Sovjetska zveza izstrelila umetne satelite s človeško posadko in nadaljevala raziskovanje vesolja, Meseca in planetov. Prav tako se bodo nadaljevali in razvijali poizkusi, kar se tiče po šiljatve vesoljske ladje s človeško posadko na Mesec, neposredno z Zemlje ali preko relejne postaje, je Sedov rekel, da za sedaj ni za to še dokončnih načrtov.
Sedov o načrtih za potovanje na Luno
BEOGRAD, 28. — Sovjetski akademik Sedov je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da se polet na Mars s človeško posadko lahke računa, da bo mogoč šele čez kakih deset let in da stroški takegn poleta še niso izračunani. Po njegovih besedah je za uresničenje tako velikega načrta potrebno prej ustvariti ugodno mednarodno ozračje. Taki načrti zahtevajo po nje-
to tako, da bi vključili v zakon g°ve™ mnenju med drugim popu-o reformi bolnišnic, da prevzema * Sčanje mednarodne napetosti, del
k zadnjemu počitku v neposredni bližini groba Borisa Kraigherja.
Pogrebne slovesnosti so se pričele ob 15.30, ko so krsto, pokrito z zastavo ZK položili na katafalk ob vhodu na Žale.
Tu so bili zbrani ugledni državni in politični voditelji ter pokojnikova dolgoletni sodelavci Edvard Kardelj, Avdo Humo, Miha Marinko, Luka Leskošek. Stane Kavčič, Albert Jakopič, Vida Tomšič, Lidija šent-jurc, Josip Vidmar, Boris Ziherl, Ivan Maček, Sergej Kraigher, Franc Popit, Boris Ziherl, Marjan Brecelj, Janez Vipotnik, Josip Vilfan, Josip Cazi, Karel Mrazovič, člani predsedstva, izvršnega komiteja in CK ZK Slovenije, delegacije CK ZKJ, člani vodstva družbeno-političnih organizacij, številna delegacija SKGZ iz Trsta pod vodstvom predsednika Borisa Raceta, delegacija deželnega in pokrajinskega komiteja KPI za deželo Furlanijo Julijsko krajino in Trst pod vodstvom deželnega sekretarja Silvana Bacic-chija, delegacija tržaške federacije Združene socialistične stranke pod vodstvom prof. Elia Apiha, številni Ljubljančani, mnogi Tržačani, med katerimi nekateri župani tržaških okoliških občin in pokojnikovi rojaki s Kontovela in Proseka, ki so prihiteli na ljubljansko pokopališče, da izkažejo zadnjo čast in se poslednjič poslovijo od velikega borca in vzornega človeka Ivana Regenta.
Ko je godba ljudske milice odigrala žalostinko, se je prvi poslovil od Ivana Regenta predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Albert Jakopič, ki je med drugim dejal: »Pred 65 leti se je Ivan Regent kot mlad, nadarjen obrtniški vajenec vključil v politične organizacije svojega razreda, ki mu je ostal zvest vse življenje. Razredna solidarnost italijanskega in slovenskega proletariata je v Ivanu Regentu potrdila in utrdila ideje proletarskega internacionalizma.. Vse življenje mu je ostal zvest, ne da bi kdaj zašel v nacionalni nihilizem. Ta ideja ga je vodila, da je v odločilnih trenutkih vedno našel svoje pravo mesto... Bil je svetal primer proletarca. Zanj v polni meri veljajo besede njegovega prijatelja in sodobnika Ivana Cankarja, ki je spregovoril o pruletariatu na prvi slovenski delavski univerzi v Regentovem »Ljudskem odru* v Trstu: «Tam in takrat sem videl, kaj je resnično, pogumno, vztrajno kulturno delo, ki se ne prestraši ničesar, ki nikoli ne omahuje, ki nikoli ne obupuje!*
Besede Alberta Jakopiča so bile prežete z žalostjo za prijateljem, soborcem, s katerim je dolga leta delil dobro in slabo, obenem pa so presunile vse zbrane.
«Smrt nam je iztrgala revolucionarja, veterana delavskega gibanja in tovariša, čigar plodno delo je do zadnjega diha izpolnilo dolgo življenje«, je nato spregovoril Avdo Humo, vodja delegacije CK Zveze komunistov Jugoslavije. «Na-stala je nova vrzel v revolucionarnih vrstah delavskega razreda. I-van Regent je sodil med naše prve borce, prve organizatorje in prve marksiste, ki so pri nas orali pota revolucije«, je dejal Avdo Humo, potem ko je poudaril, da je Regent s svojim delom v KPI razvil solidarnost in internacionalizem med italijanskim in slovenskim delavskim razredom v borbi proti fašizmu. «Ves čas svojega življenja — je dejal Humo — je Regent ostal dosleden naprednim strujam in demokratičnemu razvoju. Ljubil je svojo ožjo domovino Slovenijo, bil je borec za njeno svobodo in socializem, toda prav tako je ljubil in se boril za socialistično Jugoslavijo kot skupnost enakopravnih narodov. Povsod je ostal Slovenec, internacionalist in
Francoski revolucionarni pisatelj Regis Debrav prihaja v srnino dvorano v Camiri v Boliviji, kjer so proti njemu uprizorili proces. Debray ima zvezane roke na hrbtu
istočasno človek v najbolj plemenitem pomenu te besede.«
V imenu Slovencev v Italiji je nato spregovoril predsednik SKGZ v Trstu Boris Race:
Kako skromno morejo izzveneti besede slovesa, izrečene ob krsti velikega človeka, kot je bil Ivan Regent! Kako opisati njegovo neutrudno revolucionarno delo, kako izluščiti iz njegovega političnega delovanja in publicistične dejavnosti vse tisto, kar je prispeval k bogatenju oblik in argumentiranju v političnem boju delovnega ljudstva ter k razčiščevanju nekaterih vprašanj socialističnega gibanja v dobi, ko so le-tega še mučile otroške bolezni. Na koliko vprašanj j« moral Ivan Regent s svojimi tovariši na Tržaškem vsak dan odgovarjati samo v zvezi z nacionalnim vprašanjem — izhajajoč iz in-ternacionalističnih načel — spričo nacionalističnih nestrpnosti na eni strani in narodnega nihilizma nekaterih krogov delavskega gibanju na drugi strani. Kako se je moral boriti s svojimi somišljeniki prav v zvezi z nerešenim nacionalnim vprašanjem Slovencev v Trstu zato, da so bila načela v teh vprašanjih, ki so jih sicer vsi priznavali, tudi v praksi sprejeta in da so bile najosnovnejše zahteve Slovencev upravičene.
Razkorak med načeli in priznanjem upravičenosti posameznih zahtev narodnostno neenakopravne slovenske manjšine na Tržaškem, pa tudi na Goriškem, še bolj pa v Beneški Sloveniji, je v nekaterih krogih delavskega gibanja še danes živ. Zato je Ivan Regent in njegova politična praksa na istem terenu in o isti temi pred petdesetimi, šestdesetimi leti še vedno vzgled naprednim gibanjem.
Ivan Regent se ni omejeval samo na politično prepričevanje, polemiko in prakso v stranki. Z ustanovitvijo Ljudskega odra je s svojimi sodelavci v Trstu in pozneje v novih političnih razmerah na vsem Primorskem zaoral novo ledino. «Ljudski oder«, pravi Regent sam v svojih spominih, «so ustanovili 1905. leta tržaški slovenski socialisti z namenom, da bi s predavanji, s tečaji, z diskusijami, • izposojanjem knjig in s prirejanjem gledaliških predstav posredovali kulturo in prosveto slovenskim delovnim množicam v Trstu«. Po svojem značaju pa Ljudski oder presega zgornjo označbo, ker je s svojo bogato in razvejano dejavnostjo ter s svojimi 64 podružnicami na Primorskem pomenil razširitev vpliva napredne misli, prestopi torej ozek strankin okvir. Po drugi strani pa je Ljudski oder v praksi dokazoval, da napredno gibanje ne samo, da ni in ne more biti do narodnega vprašanja neobčutljivo, nasprotno, da je in mora biti prav zaradi svoje doslednosti in borbenosti nosilec boja za napredne pravice in utrjevalec narodne zavesti. In to je drugi nauk za napredna gibanja pri nas.
Dvajsetletna dejavnost Ljudskega odra, do 1926., ko so fašisti požgali in porušili njegove sedeže, pomeni za nas Slovence, ožje rojaka Ivana Regenta s Tržaškega in tud: z Goriškega in iz Beneške Slovenije, ki živimo v narodni neenakopravnosti, svetal vzgled. V Ivanu Regentu vidimo pa svojega vzornika v tem, kako je treba povezovati skupni boj slovenskih in italijanskih množic za napredek in pravične odnose med ljudmi, kako povezovati napore za bratsko sožitje z državljani italijanske narodnosti z nepopustljivimi zahtevami, da se nam kot narodni skupini priznajo vse osnovne pravice ter da hkrati z vsemi svojimi silami preprečujemo asimilacijo Slovencev z obrambo slovenske šole, s intenzivno prosvetno in kulturno dejavnostjo, s širjenjem slovenskega tiska in z obrambo slovenskega gospodarstva.
Ivan Regent nam je tudi vzgled vztrajnega borca in neutrudnega družbenega in kulturnega delavca. Od svojih mladostnih let do zadnjih dni svoje dolge življenjske poti ni nikoli odnehal ali popustii.
Tržaški Slovenci smo mu še posebej hvaležni za njegove zasluge pri gradnji Kulturnega doma. Sredstva, ki so bila v Jugoslaviji nabrana pred 15 leti pod kritjem organizacije, ki ji je predsedoval, so bila odločilna za dograditev doma. Njemu samemu in vsem nam je bilo hudo, da si zaradi opešanega vida ni mogel podrobno ogledati vseh tistih trajnih in dragocenih elementov, ki so biii vgrajeni v dom s sredstvi iz nabranega sklada. Ta naš dom, ki je takoj po dograditvi postal nenadomestljiv element kulturnega in narodnega življenja Slovencev v Italiji, bo otipljiv in trajen dokaz zaslug Ivana Regenta.
Ponosni smo na Ivana Regenta in na njegovo delo. Zgodovina mu je že odmerila mesto med najoo-membnejšimi slovenskimi javnimi in kulturnimi delavci na Tržaškem.
še posebno nam je težko danes, ker smo z Ivanom Regentom izgubili človeka, prijetnega in skrbnega sodelavca. Razumel je težave in tegobe, zato si je štel v dolžnost, da se je zavzel in izpeljal vse tisto, kar je spoznal, da je potrebno in utemeljeno.
Sovaščani s Kontovela in Proseka so čutili še posebno dolžnost, da ga na tem pogrebu počastijo. Pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, ki je hkrati naj bol ;M slovenski moški zbor v Italiji, mu bo zapel žalostinke, sovaščanke bodo pa spremljale krsto v doma-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.8. najnižja 17.3, ob 19. uri 20.8 stopinje, zračni tlak 1020.9 rahlo narašča. vlaga 84 odst., nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 22.3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 29. septembra
Mihael
Sonce vzide ob 6.00 In zatone ob 17,55. Dolžina dneva 11,55. Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 16.07.
Jutri, SOBOTA, 30. septembra
Jelka
RAZGOVORI TRŽAŠKEGA ZUPANA INZ. SPACCINIJA V TURINU
Zadnje slov«
od Ivana Regenia Priprave za gradnjo nove tovarne
(Nadaljevanje s 1. strani)
čih narodnih nošah, kot Je še vedno običaj v rojstni vasi Ivana Regenta.
Tržaški rojaki izrekamo iskreno sožalje svojcem, še posebej pa tovarišici Malki, ki mu je bila v življenju čudovita družica, v teh zadnjih letih pa še požrtvovalna opora.
Slava Ivanu Regentu, neutrudnemu borcu za pravice delovnih ljudi, za enakopravnost med narodi, dobremu tovarišu in velikemu človeku!
Nikoli se ne da o človeku povedati v eni sapi vsega, kako naj bi pa bilo mogoče dovolj osvetliti v treh govorih tolikšno delo, kot ga je v svojem dolgem življenju opravil mož takšnih izkušenj in takšne borbene preteklosti. O tem so prav gotovo razmišljali vsi, ki so nemo poslušali besede govornikov, ki so segale v srce in mnogim izvabljale solze, posebno še ko je invalidski pevski zbor občuteno zapel žalo-stinko ((Prečuden cvet je v grapi črni...«
Nato se je začel žalni sprevod ob zvokih žalnih koračnic godb ljubljanske garnizije JLA in Ljudske milice. Praporščaki so nosili zastavo ZKJ, državno in slovensko zastavo, prapore organizacij Zveze borcev in kulturno prosvetnih društev «Svobod», katerih pobudnik je bil prav pokojni Ivan Regent. Za njimi je stopala častna četa ljubljanske garnizije JLA, nosilci številnih vencev, katerim Je sledil vojaški avto z lafeto s krsto pokojnika, za katero so se zvrstili najprej najbližji pokojnikovi svojci z ženo Malko, politični in državni voditelji, nato pa velika množica, ki se je prišla poslednjič poslovit od vzornega in priljubljenega javnega in političnega delavca in borca. Sprevod se je zaustavil ob izkopanem grobu, kjer je prišel najtežji trenutek končnega slovesa. Četa JLA je oddala pokojnemu revolucionarju častno salvo, nato pa je ob odprtem grobu spregovoril Regentov rojak s Kontovela Franc Stoka, ki je s preprostimi, toda občutenimi besedami dejal:
Dragi Vane Ukov!
Pod tem domačim imenom sem Te spoznal že v svoji rani mladosti v najini rodni vasi Kontovel. Spoznal sem Te kot človeka, ki je odpiral domačinom prostrane horizonte socializma, idejo, za katero si se bojeval doma, v bližnjem Trstu in v svetu. Kot mlad si v borbi za kruh okusil vso grenkobo življenja. S samo Tebi lastno vztrajnostjo si se učil iz življenja in iz knjig, učil sebe, hkrati pa bil učitelj in vzor vsem svojim borbenim tovarišem.
Tvoja revolucionarnost je obrodila bogate sadove med vso našo revolucionarno mladino, postal pa si tudi učitelj tržaškega proletariata v borbi za njegove pravice. Socialistično miselnost si sejal tako med tržaškimi proletarci, kot med okoliškim delavsko-kmečkim ljudstvom, tako med pripadniki slovenske kot italijanske narodnosti, zvest ideji internacionalizma.
Tvoji Kontovelci Te niso razo čarali. Padali so v razrednem boju, v boju proti fašizmu in niso nikdar klonili tudi pred terorjem posebnega fašističnega tribunala. Cc pa smo odhajali v širni svet, smo nosili s seboj vso zvestobo svoji zemlji in socialistični ideji, za katero si nas vzgajal in učil. Spremljal si nas na naši težavni poti'in nas vaščane ter primorske Slovence s pisano in govorjeno besedo usmerjal in tudi tako prispeval k revolucionarnemu gibanju slovenskih delavcev širom po svetu. Ime in vsebino Tvojega «Ljurl skega odra« so nosili s seboj primorski Slovenci celo v mesta prostrane Argentine, Brazilije, Urugvaja in Čila. Ljudski odri pa so iz svojih vrst dali prenekaterega španskega borca.
Tovariš Vane, Tvoji domačini se Ti niso izneverili tudi v narodnoosvobodilni borbi in padali so kot junaki za svobodo in za tiste veli ke cilje, za katere si tudi Ti kot neumorni delavec zgoreval.
Na Tvoj sveži grob Ti prinašam zadnji pozdrav s Tvojega Kontovela, ki Ti obljublja, da boš ostal v svoji rojstni vasi v trajnem spominu in kot vzor revolucionarja in
TRIDNEVNO ZASEDANJE V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
Davčna reforma bo prinesla preobrat
«Grandi Motori» so v polnem teku a ne bo odpravila mnogih neskladnosti
Podjetje bodo zgradili v industrijskem pristanišču, vendar na drugem kraju, kot so prvotno nameravali
Tržaški župan inž. Marcello Spac- varno. Tržaški strokovnjaki meni-
cini je obiskal včeraj obrate avtomobilske tovarne Fiat v Turinu. Ob tej priložnosti se je sešel s predsednikom podjetja Giovannijem Agnellijem ter se razgovarjal s tehniki glede načrtov za izgradnjo velike tovarne «Grandi Motori» v Trstu. Župana je zanimalo, kako potekajo pripravljalna dela in kaj je bilo do sedaj že uresničeno.
Iz razgovorov se utegne zaključiti, da je delo za uresničenje načrtov v polnem teku in da bodo v bližnji bodočnosti še bolj pohiteli, da bi zadostili dvema bistvenima zahtevama: Čimprejšnjemu začetku -djetja in
jo, da bi bilo treba zgraditi tovarno nekje drugje, kot so spočetka predvidevali. Ugotovili so namreč, da je bila prvotna namestitev neumestna, ker bi bilo treba opraviti številna dela, ki bi povzročila veliko zakasnitev pri gradnji tovarne same. Na vsak način pa tudi novi načrti predvidevajo gradnjo tovarne v okviru industrijskega področja.
Odgovorne činitelje so napotile na ta sklep številne okoliščine. Med drugim so pojasnili, da bo podjetje lahko proizvajalo motorje, ki bodo tehtali tudi do 2.000 ton. V veliki hali bodo namestili stružni stroj, ki bo tehtal skoraj 800 ton in ki bo obdeloval kose, ki bodo lahko tehtali skoraj 400 ton. To bo eden izmed največjih strojev v tovarni in eden na j več jih na svetu.
Uresničitev tega načrta bo zahtevala nekaj let dela.
Delo dež. komisij
Druga stalna deželna komisija za kmetijstvo je včeraj odobrila zakonski osnutek glede ukrepov za iz-
moža, ki je klonil samo smrti vsem Tvojim naše globoko
Ob tej
„ ,iudi izgubi izrekamo Tvo-življenjski tovarišici Ma|ki in .m tvojim naše globoko občute-sožalje.
Pevski zbor ((Vasilij Mirk» s Kon-tovela-Proseka je še zapel žalostin-ko ((Prijatelji v krogu zbrani« in za konec je iz grl pevcev Invalidskega pevskega zbora ob spremljavi godbe Ljudske milice zadonela pesem vredna velikega pokojnika «Mrtvim herojem«.
Skrušena v boli Je pristopila k odprtemu grobu pokojnikova življenjska tovarišica Malka s sorodniki in spustila na krsto rde« nagelj, ki je simbolično izrazil vse, kar lahko čuti človek do človeka s katerim je v skupnem življenju delil vesele in še več neveselih dni, ki je simbolično združil vse, za kar se je veliki sin slovenskega primor, skega ljudstva boril več kot šestdeset let. Presunljiv je bil ta preprosti trenutek iskrenega človeškega slovesa.
Nato so stopali mimo odprtega groba najvišji državni m politični predstavniki, nato skupina v narodne noše oblečenih žena in deiklet iz pokojnikovega rodnega Kontovela, ki so zagrnile krsto z rdečimi nageljni, nato člani pevskega zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka Kontovela in potem dolga dolga vrsta ljudi, ki so z bolečino v srcu poslednjič izrekli pozdrav Ivanu Regentu, ves čas medtem je godba ljudske milice igrala žalostinke, katerih zvoki so presunljivo segali v srce in občutja množice pogrebcev, ki so se morda bolj ko kdaj koli zavedali, da so se poslavljali od človeka izjemnih moralnih lastnosti, človeka kakršnih bi še potrebovali tudi mi zamejski Slovenci, ki smo v njem imeli velikega prijatelja in borca za naše pravice ne samo zaradi tega, ker je bil naš rojak, temveč tudi in predvsem zato, ker je bil vedno in dosledno zvest svojim globokim humanističnim načelom, .svoji globoki prepričanosti v nedotakljivost naših narodnih pravic in v svoji neuničljivi veri v socializem in bratstvo med narodi.
obratovanja podjetja in zaposlitvi krajevne delovne sile.
Inž. Spaccini je prišel v Turin včeraj zjutraj. Spremljali so ga od-bornik Ceschia in skupina tehnikov: prof. Ferruccio Mosetti, inž.
Paolo Pellis, inž. Vittorio Pinzani ter inž. Giorgio Sforzina. Tržaške goste so spremljali pri obisku najvišji voditelji podjetja ((Grandi Mo-tori».
Obiskali so predvsem osrednjo šolo gojencev podjetja Fiat «Gio-vanni Agnelli«, kjer se vzgajajo tehnični kadri italijanske avtomobilske industrije. Nato je tržaška delegacija obiskala obrate Fiat Mirafiori.
Na kraju jutranjih srečanj je bil sestanek s predsednikom podjetja Fiat Giovannijem Agnellijem. Med drugim se je dr. Agnelli zanimal za vrsto vprašanj, ki zadevajo vse težave pri uresničenju načrta izgradnje velike tovarne »Grandi Mo-tori» v Trstu. Med drugim se je zavzel za to, da bi čimbolj skrajšali obdobje proučevanja in projektiranja novega industrijskega objekta. Inž. Spaccini je pripomnil, da je treba zagotoviti takojšnjo izpolnitev predvidenih načrtov, ker tržaško prebivalstvo in tudi odgovorni krogi našega mesta menijo, da je izgradnja te tovarne eden izmed osnovnih členov v verigi ukrepov za zaposlitev in za razvoj krajevnega gospodarstva. Tržaški župan se je tudi pohvalno izrazil glede pripravljenosti za sodelovanje, na katero je naletel pri voditeljih velikčga turinskega podjetja.
Najvažnejši del obiska se je začel popoldne ter se bo nadaljeval danes zjutraj. Gre za ugotovitev na tehnični ravni, rokov, v katerih bo mogoče uresničiti načrt ter zgraditi v Trstu tovarno «Grandi Moto-ri». Gre pri tem za podrobna proučevanja tehničnih, gospodarskih in drugih pogojev, ki so bili na splošno označeni v načrtu CIPE. V tem okviru se je tržaška delegacija raz-govarjala s predstavniki novega podjetja.
V	teku razgovora se je zvedelo, da so projekcijska dela za izgradnjo nove tovarne že zelo napredovala. Gotovo je, da bo podjetje «Grandi Motori« v kratkem času moglo naročiti stroje, za katere se predvideva zelo dolg rok izročitve.
V teku pa so proučevanja glede manjših strojev, ki jih bo novoiz-grajena tovarna lahko dobila v krajšem roku.
V	projekcijskem oddelku «Grandi Motori« v Turinu deluje že dal,] časa večja skupina tehnikov, ki se zanimajo za najrazličnejša področja proizvodnje: projektanti motorjev, splošnih in posebnih naprav, načinov obdelovanja, tehnikov delovne storilnosti, notranjih prevozov in uskladiščenja.
Tržaška «Grandi Motori« bo zaposlila okoli 2200 delavcev in uradnikov ter bo proizvajala motorje »Diesel« po naslednjem postopku: izdelovala bo vse varjene kovinske dele, začenši od pločevin. Sledila bo mehanična obdelava vštevšl termične posege, montažo, preizkuse in odpošiljatev. Projektanti so pojasnili nekatere podrobnosti, ki zadevajo gradnjo novega industrijskega objekta: zgradili bodo sedem velikih vzporednih hal, ki bodo slu-žile za taljenje in varjenje kovinskih delov. Obrati za glavno mehanično obdelavo bodo štirje. Nadalje bo še enajst vzporednih hal za obdelave manjše in srednje dimenzije. Zgradili bodo tudi pre-iskusno dvorano za montažo in preizkusno dvorano za montažo in pre. de in razne prostore za delovno osebje.
Podrobno so razpravljali o vprašanju, kje naj bi zgradili novo to-
ZARADI VELIKE HITROSTI IH PREHITEVANJA
Huda prometna nesreča včeraj dopoldne pri Proseku
Hudo ranjen Francesco Det Zotto iz videmske pokrajine
boljšanje kmečkih stanovanj. Glasovanja so se vzdržali liberalni čla ni komisije. Seji, ki ji je predsedoval svetovalec Angeli, jc prisostvoval tudi deželni odbornik za kmetijstvo Comelli.
Diskusije so se udeležili odbornik Comelli ter deželni svetovalci Angeli, Virgolini, Chieu, De Biasio in Moscbioni.
Danes se bo ponovno sestala prva komisija skupno s predstavniki drugih komisij, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku glede ukrepov za razvoj gospodarskih dejavnosti in višjega šolstva.
Zborovanje KPI pri Sv. Jakobu
Danes ob 18.30 bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI, na katerem bo tajnik tržaške federacije prof. Paolo Šema govoril o temi «Kaj je naredila rimska vlada za tržaško gospodarstvo v enem letu«. Predsedovala bo občinska svetovalka Jole Burlo.
Država bo morala naši deželi zagotoviti nove davčne vire v zameno za tiste, ki jih bo odpravila davčna reforma
Šolske vesti
V prisotnosti velikega števila gospodarstvenikov, izvedencev iz Italije in tujine ter predstavnikov krajevnih oblasti, med njimi predsednika deželnega sveta dr. de Ri-naldinija, generalnega vladnega komisarja dr. Cappellinija in drugih osebnosti, se je sinoči v kongresni dvorani trgovinske zbornice pričela tridnevno zasedanje o davčni reformi, o usklanjevanju davčnih sistemov v državah članicah evropske šesterice ter o delniških družbah v EGS, ki ga organizirata tukajšnje združenje industrijcev in finančna intendanca v sodelovanju z italijansko družbo za mednarodno organizacijo SIOI.
O pomenu zasedanja je uvodoma spregovoril načelnik tržaške finančne intendance dr. G. Barbera, ki je nato tudi kratko predstavil strokovnjake s posameznih področij, katerim so organizatorji zasedaanja poverili nalogo, da orišejo nakazana vprašanja z raznih vidikov. Spored strokovnih nastopov je naslednji: danes dopoldne ob 9.30 bo predaval funkcionar na direkciji za davčna vprašanja pri
Nfl SESTANKU POKRAJINSKEGA IZVRŠNEGA ODBORA
Nova del. zbornita CGIL ugotavlja hude posledice sklepov CIPE za Trst
Solidarnost z obsojenimi delavci zaradi protestnega nastopa 8. oktobra - Interpelacija deželnega svetovalca Calabrie (KPI) glede «Stabilimenti meccanici triestini»
V sredo zvečer se je sestal pokrajinski izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, ki je razpravljal o gospodarskem položaju v Trstu po enem letu od objave načrtov CIPE. Ob zaključku je izvršni odbor odobril resolucijo, v kateri izraža svoje presenečenje spričo ostre razsodbe, ki jo je te dni izreklo sodišče na račun enega dela 74 oseb, ki so Pile obtožene, da so se udeležile manifestacije 8. oktobra lanskega leta.
Izvršni odbor poudarja, da sedanje hude in žalostne posledice izvajanja načrta CIPE in drugih nadaljnjih ukrepov na škodo tržaškega gospodarstva potrjujejo veliko moralno in ..socialno vrednost lanske protestne akcije. Take moralne in socialne vrednosti so priznale druge razsodbe, ni jih pa upoštevala sedanja, čeprav je vsem jasno, da so delavci 8. oktobra lanskega leta protestirali v obrambo tržaškega gospodarstva, ki je bilo prizadeto med drugim s postopno ukinitvijo ladjedelnice Sv. Marka. Razen tega je podjetje Stabilimen-ti Meccanici Triestini v enem letu zaprlo tri oddelke in odposlalo v dopolnilno blagajno desetine delavcev, da ne govorimo o kršenju obljube glede ohranitve ravni zaposlenosti in glede začetka del za izgradnjo tovarne Grandi Motori, suhega doka in drugih del ter zagotovitve dela v ladjedelnici Sv. Marka.
Izvršni odbor izraža bratsko solidarnost prizadetim delavcem, zagotavlja, da jih bo tržaški delavski razred vedno podpiral, ter poudarja veliko moralno vrednost njihove borbe. Izvršni odbor je tudi sklenil, da skliče veliko zborovanje delavcev in meščanov 8. oktobra, na katerem bo javno obrazloženo mnenje Nove delavske zbornice CGIL o gospodarskem položaju, o načrtu CIPE in nadaljnjem razvoju v luči dosedanje sindikalne borbe in bodočih nalog
Spričo raznih in nasprotujočih si vesti glede dokončne lokacije tovarne «Grandi Motori« izvršni odbor odločno poudarja zahtevo, da mora biti to podjetje zgrajeno v Trstu in ne drugje. Vsaka druga lokacija bi pomenila novo izdajstvo na škodo našega mesta.
Deželni svetovalec komunistične
Velika hitrost in neprevidnost pri prehitevanju sta včeraj zjutraj botrovali hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na trbiški cesti v neposredni bližini Proseka, ali točneje na odcepu pokraijnske ceste proti Proseku. Pri nesreči so se hudo ranile tri osebe, ena pa je bila lažje ranjena.
Bilo Je okrog 10. ure, ko Je 52-letni železničar Francesco Del Zotto iz Adeliacca v videmski pokrajini, Ul. Nievo 5 v smeri proti Opčinam vozil svoj avto »NSU Prinz« UD 74757, v katerem sta se peljala Se njegova 43-letna žena Tranquil-la Turis in 17-letni sin Claudio. Ko je Del Zotto privozil do prej omenjenega odcepa, je zapazil, da mu nasproti in ves pomaknjen na levo vozi avto fiat 1300 TS 49980, ki ga je šofiral 36-letni rudar, kanadski državljan Lambert Lipušček iz Ontaria v Kanadi, Schumacher Box 338. Lipušček Je v tistem trenutku z vso silo prehiteval neki drug avtomobil, zaradi česar se je pomaknil na levo stran cestišča, vendar ni obvladal svojega vozila, ker ga je preveč pognal. Del Zotto Je v skrajnem trenutku hotel zaviti v stran, toda ni mu uspelo in trčenje je bilo neizbežno.
Avtomobila sta trčila in sunek je bil tako močan, da sta zašla na skrajni rob ceste. Pri nesreči se je najhuje poškodoval Del Zotto, ki si je zlomil desno stegnenico, si
skupine A. Calabria je naslovil na deželnega odbornika za industrijo in trgovino interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila glede morebitnih pobud da bi se preprečilo propadanje in celo možna likvidacija podjetja »Stabilimenti meccanici triestini«.
V	svoji interpelaciji svetovalec Calabria poudarja, da lanski načrt medministrskega odbora za gospodarsko programiranje (CIPE) predvideva okrepitev tega podjetja z mešanim kapitalom (IRI - SNIA), ki naj bi po preureditvi utegnilo zaposliti še nekaj več kot sto delavcev.
V	resnici pa se danes dogaja, da so kljub tem obljubam zaprli nc-katere obrate (oddelke za obdelovanje kovin, montažo in pleskanje). Prizadetih delavcev niso sicer odpustili, toda ti bodo prejemali pičle prejemke od integracijske blagajne.
V	svoji interpelaciji komunistični svetovalec pravi dobesedno: »Treba je poudariti, da je ta ukrep zelo' hud, posebno če se ga poveže s predvidevanji omenjenega načrta CIPE. V manj kot enem letu so se ta predvidevanja izkazala kot popolnoma zgrešena, in sicer ne samo na tem področju, temveč tudi na tistem, ki zadeva ladjedelniško industrijo. Na smemo pa niti pozabiti na zaskrbljenost, ki jo povzroča zamuda pri uresničenju načrtov, ki predvidevajo izgradnjo velikega podjetja «Grandi Motori« v Trstu.
To zaskrbljenost stopnjuje še vest, da bodo poleg začasne odpustitve delavcev — kar je že samo po sebi zelo hudo, spričo težkega položaja v katerem se bodo prizadeti delavci znašli zamenjali tudi popolnoma nove stroje, ki so vredni milijarde lir in ki jih v teh letih sploh niso uporabljali.«
Svetovalec Calabria poudarja na koncu svoje interpelacije, da gre za podjetje, kjer vodstvo nastopa samovoljno na škodo delavstva in kjer se postavljajo zaskrbljujoča vprašanja glede njegove današnje in bodoče proizvodnje.
S SEJE OBC. ODBORA
Delovni centri za dela v okolici
polomil leva rebra, se pobil in ranil po čelu, glavi in desnem uhlju. Njegova žena se je ranila po bradi, prsih in udih ter sl verjetno zlomila levo stegnenico, sin Claudio pa si Je zlomil desno podlaktnico, se pobil po prsih in ranil po obrazu, nosu in levi roki.
Prvim reševalcem, ki so prihiteli k razbitima avtomobiloma, se je nudil strašen prizor. V notranjosti zmečkanih avtov so potniki stokali od bolečin. Nekdo se je podvizal do najbližjega telefona in poklical rešilni avto RK ter gasilce, ker se Je zdelo, da bo treba rezati pločevine avtov, da se osvobodijo ranjenci. Na srečo tega ni bilo treba in bolničarji so vse štiri ranjence odpeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na ortopedski oddelek, razen Lipuščka, katerega so pridržali na nevrokirurškem oddelku. Za Del Zotta so si zdravniki pridržali prognozo, njegova žena se bo morala zdraviti od 15 do 60 dni, sin pa od 20 do 40 dni. Lipušček bo okreval v 8 dneh, ker se je samo pobil in ranil po glaVi, čelu, obrazu in desni nogi ter zadobil verjetni možganski pretres.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji, ki so kasneje dali odstraniti popolnoma razbiti Del Zottov avto in močno poškodovani fiat 1300. Gasilci so medtem oprali cestišče, ker je bilo polito z oljem in bencinom.
Pod predsedstvom podžupana prof. Lonze se je sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal ~ nekaterih problemih upravnega zi čaja. Tako je odbor odobril osnov načrt za ustanovitev v prihodnjem letu štirih delovnih centrov za brezposelne, ki bodo določeni da se do končajo že začeta dela na Reški cesti, na Lonierski cesti in na kmečki poti pri Kontovelu. Načrt, ki ga je predložil odbornik Hreščak, predvideva skupno 7215 delovnih dni, z delnim finansiranjem ministrstva za delo.
Na predlog odbornika za javna dela Mocchi.ja je odbor tudi odobril izdatek v znesku nad 8 milijonov lir za obnovitev šole «Silvio Ben co», 3 milijone lir za preureditev enega dela osnovne šole «Vidali»
Sv. Križu za sekcijo otroškega vrtca. Razen tega .je odbor tudi odobril dodatni izdatek 4 mil. lir za izgradnjo podzemeljskih stranišč na obrežju.
Huda nesreča
delavca v «Vetrobel»
Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje 48-letnega delovodjo Vittoria Čontenta iz Ul. Piccolomini 6, ki se je malo prej hudo ponesrečil v tovarni «Vetrobel» v Žavljah, kjer je zaposlen. Ko je v nekem oddelku opravljal svoje delo, mu je na desno nogo padel velik kos stekla, ki je zdrknil z vozička, katerega so tedaj porivali delavci.
Steklo je Contentu povzročilo veliko rano na desnem stopalu in na gležnju in mu poškodovalo kite. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Če ne bodo nastopile komplikacije se bo moral Cantesto zdraviti od 15 do 30 dni.
Evropski gospodarski skupnosti dr. Romoli - Venturi, ki bo razvil temo o potrebi in težavah pri usklajevanju različnih davčnih sistemov. Popoldne ob 17. uri pa bo prof. A. De Martini, ki predava na univerzi v Piši, potem ko je bil več let docent trgovinskega prava na gospodarski fakulteti tukajšnjega vvseučilišču obširneje govoril o družbah in pogojih, v katerih delujejo družbeno 'urejene gospodarske organizacije v Evropski gospodarski skupnosti. Tudi v soboto sta na sporedu dve predavanji, in sicer bo prvi govoril docent bančnega poslovanja na tržaški univerzi prof. G. Cardinali, ki bo razpravljal o nekaterih posebnih vrstah gospodarskih družb: zaključno predavanje pa bo imel njegov kolega prof. G. De Ferra, poverjeni docent trgovinskega prava na gospodarski fakulteti, ki bo načel zanimivo vprašanje deželnih finančnih družb.
Sinoči je imel prvo predavanje o napovedani davčni preosnovi v Italiji prof. C. Cosciani, znana osebnost v italijanskih univerzitetskih in znanstvenih krogih, ki poučuje finančne vede na rimskem vseučilišču, in ki je hkrati član mednarodnih znanstvenih odborov pri Evropski gospodarski skupnosti, ter pri Evropski premogovni in jeklarski skupnosti in ki vodi osrednjo davčno šolo «Ezio Vanoni« v Italiji. Govornik je najprej orisal razvoj prizadevanj vodilnih krogov, pri pripravljanju potrebnih študij in dokumentacije za napovedano davčno reformo. Sam je nekaj časa sodeloval pri teh prizadevanjih, vendar se je pozneje umaknil, ker ni pri nekaterih točkah povsem soglašal s sestavljal« okvirnega načrta. Prof. Cosciani je v tej zvezi poudaril mnenje, da je davčna reforma, kakršna se pravkar pripravlja v Italiji, verjetno nekoliko preobsežna za sedanji gospodarski in upravni ustroj države, ter da bi bilo bolje, ko bi si pobudniki nove ureditve postavili nekoliko bližje cilje. Davčna reforma, ki se pripravlja, bo praktično prinesla premočan preobrat na določenih področjih, ki ne bodo z upravnega vidika dovolj utrjena, da bi mogla zdržati v novih pogojih brez škode. Tako bodo primanjkljaji pri italijanskih občinah, ki so danes pasivne, po reformi verjetno še večji kakor doslej, in tudi davčni zavezanci bodo zaradi višjih bremen še bolj utaje-vali svoje dohodke kakor danes. Po drugi strani pa bo odprava vrste manjših davkov povzročila, da bodo usahnili nekateri važni viri dohodkov za državne blagajne.
V razpravi, ki je sledila nastopu prof. Coscianija, so posegli nekateri prisotni strokovnjaki, tako predstavnik glavnega ravnateljstva za davke dr. D’Agostino, ki je načel vprašanje obdavčitve dodatne vrednosti, dalje deželni odbornik za finance dr. Tripani, ki je orisal strukturo davčnega dohodka v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pri-
IZJAVA SINDIKATA PRISTANIŠKIH DELAVCEV CGIL
Pristanišče je treba usposobiti da bo labko tekmovalo s tekmeci
Iz tako imenovanega «modrega načrta» bi bilo treba takoj nakazati 1 milijardo 50 milijonov lir za ureditev pomola V
V JESENSKEM ROKU
Zreloslni izpili na lvovski akademiji
Zaključili so se zrelostni izpiti v jesenskem roku na vseh višjih srednjih šolah in včeraj so bdi objavljeni izidi tudi na trgovski akademiji.
Zrelostne izpite v jesenskem roku na trgovskem zavodu «2iga Zois« so uspešno opravili: Gabrijela Andlovič, Fabij Bernetti, Ivanka Blažina, Marka Canciani, Sergij Canciani, Borica Cok, Darko Cossutta, Branko Graccogna, Nedeljko Hrovatin, Elvira Kompare, Bogomila Kravos, Saša Križman-čič, Branko Lakovič, Dušan Mau-ri, Majda Milič, Edvard Plesničar, Nadja Sancin, Pavel Sarazin, Silvana Sirca, Nikolaj Sirk, Sonja Škabar, Vesela Starz in Adrijan Tavčar, 6 dijakov je padlo, eden pa se ni prijavil.
Pokrajinski odbor sindikata Zveze pristaniških delavcev CGIL je objavil obvestilo, v katerem ugotavlja, da je tržaško pristanišče po zapori Sueškega prekopa zabeležilo močan padec v svojem tradicionalnem prometu, in da postaja splošen položaj v okviru pristaniškega dela v zadnjem času toliko slabši, ker se bliža trenutek, ko bodo zapadle nekatere pogodbe, sklenjene s tujimi podjetji, od katerih utegnejo omenjeni klienti odstopiti in tako močno prizadeti obseg zaposlenosti in produktivnosti pristanišča tudi za v prihodnje Nevarnost, da bi se to zgodilo, je precej resna in aktualna, če pomislimo na konkurenčno sposobnost nekaterih pristanišč na severu Evrope in novega pristanišča Bakar, ki je posebej opremljeno za manipulacijo rudnin, tako da lahko nudi svoje storitve operaterjem v zaledju po močno konkurenčnih tarifah.
Upoštevajoč nastali položaj, Je odbor mnenja, da bi bilo treba finančna sredstva v višini ene milijarde 50 milijonov lir iz okvirnega nakazila 2,5 milijarde tako imenovanega Modrega načrta, za katera je posebna komisija pred (a-som postavila prioritaren načrt z naslednjimi tremi točkami: preureditev pristajališča pri Lesnem skladišču pod Skednjem, dokončna ureditev pomola Bersaglieri, ter izvršitev nekaterih del v petrolejskem pristanišču pri Sv. Soboti, reusmeriti na novo področje, da Trst lahko vzdržal v se-
bi
danjem težkem položaju. Z vsoto 1,050.000.000 lir bi bilo treba po mnenju odbora razširiti pomol V. ter nato čimprej poiskati še dodatna finančna sredstva, da bi na pomolu uredili še ostale potrebne naprave, ki bi omogočile pristanišču, da bi se glede prometa z rudninami razvijalo vzporedno s konkurenčnimi pristanišči.
Tatovi v stanovanju: za 400 tisoč lir plena
Neznani tatovi so tudi predvčerajšnjim izvršili drzen tatinski podvig v stanovanju 47-letne gospodinje Albine Saina vd. Brancia v Ui. Madonizza 29 ter odnesli za 400 tisoč lir plena. Ko Sainove ni bilo doma, so se povzpeli na teraso prvega nadstropja na zadnji strani hiše in s silo odprli lesene rolete spalnice.
V notranjosti so tatovi prebrskali vse kote in končno so v nekem predalu omare našli to, kar so i-skali. Pokradli so vso zlatnino in sicer zapestnico, tri obeske, broško, dve zlati zapestni uri z zlatimi paski, pet prstanov, dve sponki za kravato, uve zapestni uri brez pa su in še nekaj malenkosti. Ukradeno blago je bilo vredno približno 400.000 lir. Tatvine se je Sainova zavedla ob prihodu domov. Odhitela je na komisariat Starega mesta in službujočim agentom povedala, kaj se ji je pripetilo. V teku je preiskava.
stojni krogi v deželi sledijo z veliko pazljivostjo razvoju dogodkov v zvezi z napovedano davčno preosno-vo, je naglasil govornik, ter zlasti problemu uskladitve davčne strukture dežel s posebnim statutom, s splošno davčno preosnovo v državi, pri čemer bo moral biti Fur-laniji-Julijski krajini tudi v novem sistemu zagotovljen vsaj enako visok dohodek od davkov, na kakršnega lahko računa danes, to se pravi, da bo morala država zagotoviti deželi nove davčne vire v zameno za tiste, ki jih bo odpravila skorajšnja davčna reforma. Dr. Tripani je nato naglasil, da sme deželna uprava uvesti nove davčne pristojbine, vendar vedno v skladu s splošnim davčnim ustrojem, ki velja v državnem merilu, ter z davčno politiko pokrajin in občin.
* Danes ob 20. uri bo prof. Šema pri Rumeni hiši govoril o svojem potovanju po Sovjetski zvezi, kjer je bil pred kratkim skupno ■/. delegacijo tajnikov pokrajinskih federacij KPI.
Pičil ga j'e gad
Včeraj ob 13.30 so na četrti medicinski oddelek bolnišnice nujno sprejeli 15-letnega dijaka Guida Vecchieta iz Istrske ulice 70, ki se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni, ker ga je pičil gad. Vecchiet je malo prej v dolini Glinščice po tamkajšnjih pobočjih nabiral ciklame in ni zapazil, da je v travi ždel gad. Ko je bil čisto blizu, le kača planila in ga ugriznila v višini prstanca desne roke. Vecchieta so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom.
RUSKIH RIB IN KOMPOTOV
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 28. septembra se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 79-letnl Alessandro E-manuele Mellngb, 73-letna Maria I-lias por. Illas, 73-letna Maria Bea-covich por. Fedel, 81-letna Rosa Co-soli por. Semerini, 68-letnj Ignazio Cus, 76-letni Antonio Riccobon, 76-letna Giovanna Stefancich vd. Sul-čič, 62-letnj Felice Spanghero.
Ravnateljstvo državne srednje šol* »Fran Levstik« na Proseku obvešča učence, da se bo /uceu> uuvu so.-.-o leto 2. oktobra. Učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri, nakar bodo šli v spremstvu profesorjev k začetni šolski maši, ki bo ob 10. url v proseškl cerkvi.	• « •
Začetna maša za dijake znanstvenega liceja bo v ponedeljek dne 2. oktobra 1967 ob 10.30 v cerkvi prt Sv. Ivanu, Naslednji dan se začne redni pouk
• • •
Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini z dodeljenimi razredi v Sv. Križu, sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, dne 2. 9. 67 ob 9. uri v Nabrežini.
• • »
Šolsko leto 1967 68 se bo začelo na Trgovskem tehničnem ?avodu »Žiga Zois« dne 2. oktobra z mašo, ki bo ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
■)< * *
Ravnateljstvo Državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30.
* * *
Ravnateljstvo Državnega učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 2. oktobra 1967, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 10.30.
Nazlonale 15.30 »La Cina č vicina« Technicolor. Film, ki je dobil posebno nagrado v Benetkah.
Excelsior 15,30 «Blow up» Technicolor. Film nagrajen letos v Cannesu. Režija Michelangelo Antonioni. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «11 lungo duello« Technicolor. Yul Brynner, Trevor Ho-ward, Harry Andrevvs, Andrevv Keir.
Eden 16.00 «Edtpo Re» Technicolor. Franco Cittl, Alida Valli, Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Bella dl giorno« Technicolor. Jean Sore!, Catherlne Daneuve. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev 10) 15.30 «La notte e fatta per... ruba-re» Technicolor. Catherlne Spaak, Phillppe Leroy, Gastone Moschin
Alabarda 16.30 «317. battaglione d’as-salto« Crnobell film, ki je bil nagrajen v Cannesu. Jaques Perrin, Pierre Fabbre.
Filodrammatico 16.30 «Unlverso prol-bito» Technicolor. Dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Ombre» Technicolor. Paul Nevvman, Friedrich Mark, Richard Bovone, Diane Cilento.
Cristallo 16.00 «11 tigre« Technicolor. Vittorio Gassman. Satirični film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «Quelli detla San Pau-lo» Technicolor. Steve Mc Queen, Claudice Bergen
Garibaldi 16.00 «1 nomadi dry tor cl-ty» Technicolor. Van Heflin, Blng Crosby.
Aurora 16.30 »Voglio sposarle tutte« Technicolor. Zabavni in fantastični film. Elvis Presley.
Impero 16.30 ((Tutti lnsieme ap-passionatamente« Technicolor. Juhe Andrevvs.
Astoria 16.15 ((Agenti segreti 002: O-perazione Luna« Franco Franchl, Clccio Ingrassia.
Astra 16.30 «11 ponte dl Tokory» Gra-ce Kelly, VVHliam Holden.
Vittorio Veneto 17.00 «Haway» Technicolor z letošnjo najboljšo filmsko igralko Julie Andrevvs,
Ideale 16,00 «Non per soldi ma per denaro« Crnobell film. Jack Lem-mon, VValter Matthevv
Abbazia 16 00 «L’eroe di Babilonia« Technicolor. Gordon Scott, Moira Orfel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure)
AUa Baslllca. Ul. sv. Justa 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-sini, Trg Liberta 6: Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKAKN (od 19.30 do 8 30)
Al Lloyd Ul Orologio 6 m Ul. Dlaz 2: Alla Salute, Ul Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vernari. Trg Valmaura
Darovi in prispevki
Ob obletnici smrti Rafaela Kosovela daruje družina v oočastitev njegovega spomina 5000 lir za Dijaško matico.

predvaja danes, 29. t. m. ob 18. uri Technicolor Panavision film:

Igrajo: T/V HARRDIN, JAMES GREGORY, ROBERT CULT in GRANT VVILLIAMS
CLIFF ROBERTSONjOHN IKENNEDV
1YHARDiN-JAMES GRE60RV-ROBERT CULP-GRANTkILlIAMS
jack l.warner
■BSpi»iHiffi)Sw»TECHNICOL0R PANAVISION.
ELEKTROTEHNA
TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM
LJUBLJANA	TITOVA 39
Trgovina v Kopru, pri Taverni vam nudi:
elektromotorje, hidroforje
kable, izolirane in gole vodnike, lak žice
akustične in gospodinjske aparate, svetlobna telesa
merilne instrumente in telefonijo
elektroinstalacijski material
opremo za gostinstvo in trgovine
elektro opremo
Ivan Regent - več kot šestdeset let plodnega dela v delavskem gibanju
Ivan Regent, se je zelo zgodaj vključil v delavsko gibanje, že v svojem osemnajstem letu, prav zgodaj pa so ga tudi izvolili na vodilno mesto Jugoslovanske socialno demokratske stranke, saj je bil že kot tridesetletnik (leta 1914) predsednik njenega izvrševalnega odbora, kot osemintridesetletnik pa je bil soustanovitelj Komunistične stranke Italije. Na vodilno mesto so ga tako kmalu izvolili prav zaradi tega, ker je bil zelo agilen pa tudi odločen v boju proti razred nemu sovražniku. S stopnjevanjem razrednega boja je dobil Regent vse več revolucionarnih izkušenj, ki pa jih je vselej izvajal v duhu humanizma, kar je bilo, na primer, za Stalinove ere zelo nepopularno in celo nevarno. V tem času je Regent lahko bil zadovoljen, da se je izognil usodi, ki je zadela tolike njegove znance in prijatelje. V Moskvi je bil Regent dve leti član sekretariata Mednarodne Rdeče pomoči, načelnik jugoslovanskega oddelka pri založbi tujejezične literature (od 1932 do 1941), poleg tega je od leta 1934 predaval splošno zgodovino na slovenskem oddelku Komunistične univerze narodnih manjšin zapada. Pisal je o vprašanjih jugoslovanske manjšine in podobnih v Lo Stato Operaio, revijo KP Italije. Ko je bil leta 1941 ustanovljen Vseslovanski komite, je bil v njem predstavnik Slovencev. Hkrati pa je prevzel tudi vodstvo na novo uvedenih slovenskih oddaj moskovskega radia. Čeprav je bil Regent v tem času z raznim delom zelo obremenjen, ni zanemarjal publicističnih aktivnosti, članke je objavljal v reviji Slavjani in v reviji Medžunarodnaja literatura. Od poletja 1943 do konca 1944 pa je vodil politične tečaje za italijanske vojne ujetnike. Potem pa se je začel pripravljati za odhod v domovino, kamor je februarja 1945 dopotoval z jugoslovansko tankovsko enoto.
Regentovo življenje lahko razdelimo na tri značilna obdobja: obdobje do 1914. 'eta. na obdobje od začetka prve do konca druge svetovne vojne in obdobje od 1945. leta pa do danes. O prvem obdobju piše dr. Jože Potrč tole: «Če-prav je Regent prav pri ustanovitvi KPI in pozneje igral zelo vidno vlogo, je vendar težišče njegovega dela in njegovih uspehov predvsem v dobi Druge internacionale do 1914. leta, ko je šlo delavsko marksistično gibanje v širino, kar je po oktobrski revoluciji koristilo nadaljnji poglobitvi teoretičnega znanja in hitremu revolu-cioniranju delavskega razreda. Zelo prav ima Regent, ko meni, da moramo poznati tudi «tiste klice, iz katerih je zrastlo sedanje tako veličastno socialistično in komunistično gibanje*. Poznati moramo in seveda tudi spoštovati in vedeti ceniti vse napore, vsa iskanja, zbiranja sil in tudi vse drobno delo. Kako ogromno delo je bilo potrebno za zorenje delavskega gibanja in za njegovo usposabljanje za prevzem oblasti in odgovornosti za nadaljnji družbeni razvoj, in za rešitev težkih zgodovinskih nalog, si lahko predstavljamo le, če si pred-očimo burno zgodovino zadnjih šestdesetih let, za katerih sta bili dve svetovni vojni, tri ruske revolucije, pa tudi hudih porazov svetovnega delavskega gibanja, predvsem polom II. internacionale. Samo v luči zgodovine svetovnega delavskega gibanja je razumljiv pomen rasti delavskega gibanja, ki ga opisuje Regent in njegov lastni prispevek.* (Dr. Jože Potrč v knjigi Progresivna Slovenija, Trst in Koroška). Res je: Nihče od tržaških delavcev se ni tako naglo povzpe na vodilno mesto, kot se je Regent Toda prva svetovna vojna je paralizirala delavsko gibanje in prizadela tudi Regentovo politično udejstvovanje. Leta 1915 je bil mobiliziran in s tem izoliran od tržaškega proletariata skoraj do konca vojne. Po vojni pa so se začele težave celo stopii jeva ti, začelo se je močno fašistično gibanje, katerega teror je bil koncentriran prav na Trst in proti tistemu dele gibanja, ki mu je stal na čelu Regent, zato je 'moral leta 1927 emigrirati v Ljubljano, da ga ne bi fašisti zaprli, kakor so Srebrniča in druge. Oktobra 1929 so ga izgnali tudi iz Jugoslavije. Prek Dunaja se je zatekel v Pariz, toda že konec 1930 so ga izgnali tudi iz Francije Iz Bruslja je odpotoval v Moskvo kot član sekretariata Mednarodne Rde če pomoči. Kako se je zaključilo to drugo obdobje Regentovega življenja, smo že opisali. Bolj nas zanima prvo obdobje, ki se je začelo pri Regentu ob krvavi stavki v Trstu od 14. do 16 februarja 1902. leta, ko se je pridružil socialno demokratski stranki. Že otroška in mladostna leta so bila za Regenta težka. Kontovel, kjer se je rodil 24. januarja 1884, mu je nudil le ljudskošolsko izobrazbo. Trst bi mu lahko dal kaj več izobrazbe, toda od kod dobiti sredstva za šolanje tega zares nadarjenega proletarskega otroka. Tako Regentu ni preostalo nič drugega, kakor da se je kot 13-letnik zaposlil. Tako je že zelo zgodaj okusil težko življenje tržaškega proletarca, saj ni poznal drugega, kakor delo od ranega jutra do poznega večera. Kdaj se je pri tem samoizobraže-val, nam ostane pravzaprav nepojasnjeno. Prvo politično delo, s katerim ga je zadolžila JSDS, ko ga je leta 1902 sprejela za svojega člana, je bilo raznašanje Rdečega prapora tržaškim naročnikom. V tem času je objavil tudi svoj prvi ugotovljeni feljton Na sejmu v «Rdečem praporu*. (11. nov. 1904). Prve književne sestavke v slovenščini mu je pregledal profesor Jurij Kleinmayr. Izmed svojih sodob nikov politikov je Regent cenil
predvsem Etbina Kristana. Po priznanju, ki ga daje njemu, sklepamo, da mu je bil vsaj v prvem obdobju vzornik. Spominja se ga takole: «Etbin Kristan ni bil revolucionar v komunističnem smislu besede, vendar je doma v stranki prvi začel in vodil boj proti bern-steinovstvu, ki ga je vsiljeval stran ki Albin Prepeluh (Abditus) in pro ti oportunistom sploh Etbin Kristan je nastopal za tiste čase pri-lično radikalno, zaradi česar so ga delavci imeli radi, imel je svoje ideje glede rešitve narodnega vprašanja, katerega je zagovarjal 1899 na socialističnem kongresu v Brnu, ki so se močno razlikovale od idej, katere je zagovarjal na tivolski konferenci v Ljubljani 1909, in od idej, ki so našle svoj definitivni izraz v znameniti chicaški resoluciji. Bil je med redkimi, ki so rano razumeli socialno in narodno škodljivost reakcionarnih voditeljev v bistvu naprednega slovenskega in hrvatskega narodnega gibanja na Primorskem, v Trstu in Istri. Konec koncev je kot slovenski socialistični ideolog dajal jugoslovanskemu socialističnemu gibanju v Avstriji razredni značaj in na tej osnovi delal na to, da bi pritegnil v stranko tudi intelektualce, kar se mu je le malo posrečilo. Njegov odmik iz Slovenije v Ameriko je bil za jugoslovansko socialistično gibanje v tistem času zelo občutna izguba. Tembolj, ker stranka zanj ni imela nadomestila. Takoj v začetku prve svetovne vojne je stranka na ta način ostala brez ideološkega in političnega voditelja v razmerah, ki v njih stranka, kakršna je tedaj bila, sicer ni mogla proti takim razmeram kaj posebnega ukreniti, ker za kakšno ilegalno ali protivojno dejavnost se ni bila nikdar pripravila. Na to ni mislila in ni mogla misliti.* (Ivan Regent: Progresivna Slovenija, Trst in Koroška) Vsemu, kar je Ivan Regent napisal o Etbinu Kristanu, lahko pritrdimo, toda bolj usodna kot Kristanov odhod v Ameriko je bila za delavsko gibanje okoliščina, da je vojna paralizirala delovanje JSDS. Tik pred vojno, in sicer 28. in 29. junija 1914, je bil IX. strankin zbor, ki je sklenil, da se prenese sedež izvrševalnega odbora iz Ljubljane v Trst. Predsednik izvrševalnega odbora JSDS je postal Ivan Regent. Če bi bil na tem mestu Etbin Kristan in bi zaradi njegovega odhoda v Ameriko v zadnjem trenutku prišlo do spremembe v vodstvu, bi bil to gotovo hujši udarec za stranko. Tako pa je stranka imela že vpeljanega predsednika, ki je bil med vodilnimi osebnostmi tržaškega po litičnega odbora JSDS že od decembra 1904 in je aktivno nastopal na vseh nadaljnjih strankinih kongresih in zborih.
Ni pa Regent postajal le vse bolj vodilna politična osebnost delavskega gibanja v Trstu, tržaškega političnega odbora JSDS in celotne JSDS, temveč je postajal tudi vse bolj znan kulturni delavec. Delo, ki ga je Regent opravil kot kulturni delavec, je enakovredno delu, ki ga je opravil kot politik. Obe dejavnosti pa se tako prepletata, da ju je težkv ocenjevati ločeno. Regent — ki je bil do vstopa v socialistično stranko aktivni član tržaškega slovenskega dramatičnega društva — je bil namreč v letih 1904-1905 tudi eden izmed ustanoviteljev in vodilnih odbornikov «Ljudskega odra* modernega delavskega kulturno prosvetnega društva v Trstu, bil pa je hkrati tudi njegov dolgoletni tajnik in aktivist. Ljudski oder je bil ustanovljen z namenom, da izobražuje slovensko in hrvatsko ljudstvo, predvsem delavstvo in da širi med njimi najvišje dosežke znanosti in umetnosti. Bil je prava ljudska univerza z bogato knjižnico in s številnimi odseki. Na ostalem slovenskem področju ni bilo v tistem času kultur-no-prosvetne organizacije, ki bi se tako vsa posvetila prosvetljevanju delavstva, kakor se je Ljudski oder. Razumljivo je, če je to delo navdušilo tudi Ivana Cankarja, ki je obiskoval z Dunaja Trst mimo Ljubljane. Sam Ljudski oder je imel nazadnje (okoli 1920) kar 64 podružnic. Če k tem 64 podružnicam prištejemo še okoli 40 prosvetnih društev in če upoštevamo, da se je kulturno-prosvetno delo razvijalo tudi znotraj nekaterih sindikalnih organizacij, pridemo do prepričanja, da je bilo kulturno-prosvetno delo v tistem času na Tržaškem neprimerno bolj razgibano kakor drugod med Slovenci. Ker pa vemo, da je članstvo večine omenjenih kulturno-prosvetnih organizacij prešlo leta 1921 v sklop Komunistične partije Italije, je s tem potrjeno, da se je kulturno prosvetno razgledan delavec tudi politično progresivno orientiral. Leto prej je to pravzaprav potrdila tudi okoliščina, da so na kongresu Socialistične stranke Italije v Livornu 1920 glasovali za komunistično frakcijo skoraj vsi delegati pokrajinskih organizacij Julijske
krajine in Istre. Tako orientacijo je pospešilo še «Delo», ki je bilo po Regentovi zaslugi ustanovljeno v začetku 1. 1920. V njem je Regent vse bolj uveljavljal komunistično smer. Zaradi take svoje orientacije in dejavnosti je bil Regent vodilna osebnost v pokrajinskem vodstvu KP Italije za Julijsko krajino in Istro, dokler ni maja 1927 emigriral v Jugoslavijo. Zatočišče si je poiskal v Ljubljani, iz katere je najlaže vzdrževal zvezo s Trstom. Od tu je ilegalno nadaljeval delo, ki mu je. bilo v Trstu popolnoma onemogočeno. Med drugim je izdal tri ilegalne številke «Dela», od katerih je bila ena tiskana v tiskarni »Slovenija*, dve pa sta bili razmnoženi na opalo-grafu. Za italijansko sekcijo Mednarodne Rdeče pomoči je v tem času napisal 60 strani obsegajočo knjižico «La Venezia Giulia duran-te 1'occupazione e 1'annessione ita-liana e sotto il terrore e le violen-ze del regime Fascista*. ki je izšla v Parizu leta 1929. Veliko delo pa je opravil Regent v Moskvi, ko je skupaj z drugimi oskrbel natis kar 64 marksističnih del v slovenščini in srbohrvaščini.
Regent je bil tudi eden izmed najplodnejših marksističnih publicistov. Cankarjeva založba je sicer ponatisnila v treh knjigah z naslovom «Poglavja iz boja za socia-
lizem* in njegove najznačilnejše prispevke v dnevnem časopisju in revijah. Med drugim je urejeval «Delavski list*, «11 Lavoratore*, tržaško revijo «Njiva». V Moskvi je nekaj časa urejeval «Die Rote Hil-fe», po vojni pa je urejeval »Socialistično misel*. Sodeloval je pri Naših razgledih, Borcu, Delu. Primorskem dnevniku in drugod. Tudi pri Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja je eden izmed najplodnejših sodelavcev V knjigi «Progresivna Slovenija, Trst in Koroška* je temeljito dopolnil svojo znano razpravo O socialističnem in komunističnem gibanju v Julijski krajini in Istri, ki tako dopolnjena pomeni dragocen prispevek k zgodovini tržaškega in mednarodnega delavskega gibanja, saj osvetljuje tudi mnoge važne dogodke italijanskega socialističnega in komunističnega gibanja.
Leta 1952 je skupno z drugimi obnovil Zvezo prosvetnih društev »Svobod* in bil je več let njen predsednik.
Spominov, ki jih je začel objavljati v Primorskem dnevniku, žal, ni mogel dokončati zaradi bolezni, ki ga je prav zaradi tega posebno hudo prizadela. Njegovo upanje, da bo ozdravel in spomine končal se ni izpolnilo. Imel je velike, prevelike načrte.
IVAN KREFT
Danes zvečer ob 21,15 bo na drugem televizijskem programu nadaljevanje Shawove »Svete Ivane*. Na sliki: med vajami za televizijsko uprizoritev se Valeria Morlconi (Ivana) s pomočjo režiserja Franca
Enriqueza kobaca na konja.
							
UGOTOVITVE, KI NISO IZMIŠLJENE
Na Siciliji je tudi šola področje kjer mafija vedri in oblači kot hoče
Razmere so obupne, zlasti na področju šolstva, ki je pod pristojnostjo dežele - Javni denar se zapravlja po mili volji, ponekod pa morajo imeti zaradi pomanjkanja učilnic pouk v treh izmenah
Ko govorimo o mafiji na Siciliji ter pri tem pravimo, da posega na vsa področja tamkajšnjega življenja ,si včasih skoraj težko zamišljamo, kako naj bo vse to res. Tako na primer bi se nam zdelo skoraj čudno, da lahko mafija kontrolira tudi šolo, če ne bi o tem ne samo pisali listi temveč ne bi o tem govoril tudi kak parlamentarec v parlamentarnih komisijah. In pri tem lahko gre za parlamentarca, ki mu ne gre pripisovati zgolj kakih demagoških namenov, čeprav bi pripadal opoziciji. Ce se govori, da ima mafija vpliv in celo kontrolo v šoli, je to še zlasti hudo, če pomislimo, da bi prav iz šole moral prihajati nov duh prosvetljenega boja proti mafiji.
Sredstva in metode, ki Jih mafija na Siciliji uporablja na področju šole, so iste kot v javnih dejavnostih, kjer skuša dobiti
zaslužke ter si preskrbeti mesta za tiste osebe, ki spadajo v krog njenih koristi in klientov. Državna šola, ki je urejena z državnimi zakoni, se na splošno še nekako brani in ji tudi še uspeva, da se ustavlja pritisku, toda deželna šola in vsa šolska dejavnost, ki je v odvisnosti od dežele, pa se nikakor ne more iztrgati iz oblasti mafije.
Mafija se je zlasti trdno usidrala na področju strokovnih šol, ki jih urejajo deželni predpisi in ki so v izključni pristojnosti dežele. Nered in zapravljanje javnega denarja je tukaj kar neverjetno: te šole se ustanavljajo ne zaradi tega, ker bi bila po njih potreba, tako šolska kot socialna, temveč zgolj zato, da mafija oskrbi svojo klientelo ter zagotovi dobičke zasebnikom. Dogaja se, da je v isti stavbi več šol istega tipa, ki se potem potegujejo za majhno število gojen-
Fontana Pretoria v Palermu, dele florentinskega kiparja Camillia-nija. Palermo, ki je sicer zelo lepo mesto, ima tudi takšne predele, ki jih turistom ne kaže razkazovati. Dokler bo imela mafija tak mogočen vpliv, kot ga še ima sedaj, se marsikaj ne bo tako hitro spremenilo na boljše, kot bi se lahko.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugoden dan za sklepanje profesionalnih sporazumov. Improvizacije bodo izjemoma koristne. Večer v prijetni družbi.
treba odložiti za nedoločen čas. I - KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skle Odbite se odgovornosti in pre-panje poslovnega združenja se bo dajte jih vašemu sodelavcu. Neza-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše delo bo zahtevalo vso prisebnost. Več zapletljajev. Posvetite večjo pozornost ljubljeni osebi in svojcem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izredno dobro boste zaključili poslovno zadevo, ki ni veliko obetala. Bodite dovzetni za nasvete strokovnjakov.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaš dinamizem vas bo privedel do uspeha. Potovalni načrti. Odlična moralna kondicija.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Precej nasprotovanj, kljub temu boste na črt izpeljali. Drugič se prej bolje pripravite. Prijetna novost v dru zini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Potrudite se razumeti značaj osebe, s katero živite v skupnosti. Neki načrt bo
zelo’ zavleklo. Bodite potrpežljivi. Srečne ure z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Objektivnih dogodkov ne jemljite preveč subjektivno. V ljubezenskih zadevah ho potekalo vse tako, kot si /elito.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugoden trenutek za poglobitev po slovnih zvez. Prijeten večer s sim patičnimi prijatelji. Zdravje uravnovešeno.
dovoljni boste, vendar ne obupajte: horizonti se jasnijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neko poslanstvo, ki bo zahtevalo veliko dozo spretnosti, bo v celoti uspelo. Možnost daljšega poslovnega potovanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Napredovanje v službi s povečanjem zaslužka. Novi dogodki vas bodo razve selili in zadovoljili. Prehodna živč na kriza.
cev samo zato, da opravičijo u-stanovitev posamezne šole.
Toda dogajajo se še hujše stvari: namesto da bi te šole naravnost poskrbele za vse, kar je treba za njihovo poslovanje, se pogosto dogovori z zasebniki, ki se potem obvežejo, da bodo poskrbeli prostore, opremo in didaktični material. S takimi sistemi doseže mafija, da se ustvari določeno število mest (učno osebje, tajniško osebje, sluge), z dogovori pa zagotovi znatne dobičke svojim «prijateljem».
Pošolski tečaji (doposcuola) so drugo področje, ki ga kontrolirajo skupine na oblasti. Dežela lahko te tečaje ustanovi, da zadrži otroke v šoli po.urah pouka. Odbor parlamentarne protimafij-ske komisije je močno presenetil poseben pojav: odbor je namreč opazil, da so v nekaterih mestecih istega področja taki tečaji zelo številni, v drugih jih je domaj zadosti, v mnogih občinah jih pa sploh m. Ko je nekoliko natančneje pregledal ta poseben položaj, je ugotovil, da se področja, kjer so ti tečaji v večjem številu, teritorialno krijejo z volilnim okrožjem katerega od deželnih odbornikov ali pa da je tam bolj prisoten vpliv mafije. Posebno značilen je primer iz Mussomelija (manj kot 15.000 prebivalcev), kjer bi glede na število učencev lahko bili kvečjemu trije taki tečaji, ustanovili pa so jih kar — 87. Tako seveda prihaja v te tečaje zelo malo učencev, toda določenemu številu učiteljev, za katere se skupine pritiska zanimajo, je tako mogoče dajati plačo in raznim dobaviteljem pa je tudi zagotovljen dolo-
IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimitlllllllHIMtIIIIIIIIIIIIII
Kaj pripravljajo na Dunaju
Dunajska Opera je pričela svojo novo sezono že 10. septembra s premiero baletov «Apollo» Igorja Stravinskega s sodelovanjem solista Rudolfa Nurejeva, «Etudes» Cerny-Risagerja in «Armand et Marguerite* Liszt-Searlesa. Sodelovali so koreografi Georges Ba-lanchine, Harald Lander in Fred Ashton. Rudolf Nurejev in Margot Fonteyn sta interpretirala glavni vlogi v baletu Liszt-Searlesa pod glasbenim vodstvom Heinza Wall-berga.
Dne 9. novembra bo premiera opere »Dantonova smrt* Gottfrie-da von Einema, ki jo bo spet postavil na oder Harry Buckvvitz z dekoracijo Tea Otta in pod glasbenim vodstvom Josefa Kripsa. V režiji Josefa Gielena in pod glasbenim vodstvom Karla Bohma bo dunajska Državna opera 20. novembra uprizorila «Ariadno na Naksosu* Richarda Straussa. Za božič pride na vrsto Wagnerjeva opera «Tristan in Izolda* v režiji Augusta Everdinga. Premiera R. Straussove «Molčeče žene* bo sredi februarja: postavila jo bosta Hans Hotter in Teo Otto. To bo prva uprizoritev te opere na Dunaju. Richard Strauss bo v novi sezoni zastopan še s »Kavalirjem z rožo*, ki ga bo postavil Otto Schenk, dirigiral pa Leonard Bern stein. Isti režiser bo za sredo ma ja pripravil «Puščavnika» Stravin skega.
čen dohodek.
Povojna mafija, to je predvsem mafija na področju gradbeništva, kontrolira gradnjo šol. Ponekod, zlasti v velikih mestih, najemajo ustanove, katerih dolžnost je poskrbeti za poslopje, prostore za šole od zasebnikov. Prej omenjeni odbor je ugotovil, da sa večji del finančnih sTedstev, ki jih daje država za gradnjo šolskih poslopij, sploh ne uporabi v ta namen, in to prav zato, da se tako pomaga nekaterim gradbenikom, ki ne morejo kako drugače uporabiti svojih nepremičnin ali pa so svoje zgradbe že kar določili za šolsko rabo. Tudi šolski patronati in druge oblike pomoči, ki spadajo v dejavnost z določeno diskretnostjo, se vrtijo v krogu mafijskih skupin.
Medtem ko vidimo na eni strani brezskrbno zapravljanje javnega denarja, imamo na drugi strani v nekaterih mestih obupen položaj na šolskem področju. Tako morajo imeti v Agrigentu o-snovne šole večinoma dva ali celo tri turnuse, ker ni dovolj u-čilnic, in v ljudskih okrajih Palerma delujejo šole v zares žalostnih razmerah.
Odbor, ki je raziskoval tudi položaj državne šole, Je ugotovil, da se pomanjkljivosti, ki obstajajo tudi v drugih deželah, na Siciliji še namnožijo in zavzemajo že tolikšen obseg, da stvar zares po-
vzroča skrbi. Preveliko število učiteljišč in klasičnih licejev u-stvarja tisti socialni nered, ki dobiva svoje konkretne oblike potem v potrebi, da se s kakršnimi koli sredstvi najde neka plača. Dogaja se tudi, da se samo zaradi tega, da se oskrbe mesta za večje število učnega osebja in slug, razredi v državnih šolah delijo tudi tedaj, ko je število gojencev mnogo manjše ,kot ga določa zakon za posamezen razred. Pri tem nobena oblast ne misli na to ,da bi ugotovila odgovornost za večji strošek, ki ga mora država tako prevzeti.
Ko je neki parlamentarec govoril o delu omenjenega odbora v okviru parlamentarne protimafij-ske komisije, je postavljal tudi nekatere predloge. Poudarjal je zlasti dva: ukinejo naj se deželne strokovne šole in določi naj se nekakšna razmejitvena črta med odgovornostmi deželnih in državnih oblasti. Osnovnošolsko učiteljstvo na Siciliji ,ki se zaveda negativnih posledic, je odločno proti izvajanju čl. 43 statuta dežele Sicilije, ki določa prevedbo osebja osnovnih šol v pristojnost dežele.
(Če primerjamo nepremostljive ovire, ki se postavljajo ustanovitvi kake slovenske strokovne šole, z bežno opisanimi razmerami v šolstvu na Siciliji, se moramo upravičeno vprašati: ali smo v isti državi?)
Velik uspeh repentabrskejja ex tempore
Prvo ax tempore slikanico tekmovanje, ki ga je priredila re-pentaborska občina v nedeljo, da bi s tem okrepila zanimanje za lepote kraja z geslom tPogledi na Kras*, je zelo dobro uspelo. Da bi pravično razdelilo med 71 predloženih slik večinoma dobre kakovosti določene nagrade, je razsodišče dolgo zasedalo, saj je bilo treba upoštevati prisotnost mnogih znanih slikarjev. Naravno pa je tudi, da je številčna premoč Tržačanov prinesla njim večino nagrad. Vendar je za naj-častnejšo nagrado moral odločati žreb. ki je izbral Bruna Cher-siclo. Njegova je postala zlata kolajna generalnega vladnega komisariata, kolajno tržaške pokrajine pa je dobil Guido Antonio. Oba sta kolajni zaslužila za sodobnost svojih del, medtem ko je stvarna slika starega župnišča, olje Riccarda Bastianuttija prejela 60.000 lir, nagrado repen-taborske občine. Zlati srednjeveški pečat tržaške občine so soglasno prisodili Ljubi Štolfovi, ki je tako, po ex tempore v Ven-zonu, že tretjič odlikovana v preteklem poletju. Nagrada občine Tržič je šla v Benetkah izšolanemu Spangheru iz Rude, medtem ko sta nagradi občin Milje in Devin prejela Pedra Zandegiacomo oziroma mladi Mascarin za po-partno sliko. Zlata kolajna Tržaške hranilnice bo krasila zbirko Gualtiera Cornachina, Ustanove za turizem pa našega Avgusta Černigoja. Ostale nagrade so bile v denarju in blagu, ki so ga poklonile razne tvrdke. Prejeli so jih Mariano Černe za doslednost poustvarjanja kraških kamenin, nekdaj v kipih, sedaj v olju, Hilde Prekop, mlada Goričanka Do-veri. znani Duren in Mirella S hiša ter Cosoli Ervino.
Razsodišče je to razglasilo že ob mraku, kar le potrjuje težavno izbiro ob tolikih dobrih slikah. Zato je nagrajevanje dopolnilo še z več omembami del, ki so prihajala v poštev za razne nagrade.
Častna oznaka »posebne pozornosti» je bila podeljena široko in jasno zasnovanemu olju kraške domačije Čira Russa, ki zadnje čase zbuja pozornost v naglem napredovanju. Iste je bil enako vreden dodelani Tabor Duiza in bolj razgibani borjač Ottavia Bombena ter obe olji Giorgia Melije ter že v informalnost peg prehajoči kra-ški kal Degironcolija, medtem ko je Claudio Fux to zaslužil za nenavadno interpretacijo in kolaž-no izdelavo.
Mi pa se ne smemo ustaviti le pri tem, ker tu so bila še dobra realistična olja Fabianija, Ferfoglie in Babudra ter njegovega komaj 14-letnega sina. Pa še olja mladenk Riavinijeve ter O-solledare iz Milj, abstraktna lepota polna olja mladih Adriana Bona, Cassettija, Ereditd in D’Er-colija. To so le nekateri primeri kakovostne višine tega prvega slikarskega tekmovanja na Repen-tabru, ki kot kaže, ima vse najboljše možnosti, da se v prihodnjih letih razvije do pomembnosti sličnih prireditev v državi, ter tako pomaga večati zanimanje za lepote naše zemlje.
MILKO BAMBIČ
Tudi Bondarčuk v Bulajičevem filmu «Bitka na Neretvi*
Znani sovjetski režiser in igralec S. Bondarčuk se je odzval vabilu režiserja Veljka Bulajiča in že prispel v Sarajevo. V filmu »Bitka na Neretvi* bo igral eno glavnih vlog. Bulajič se je tudi odločil za dve igralki, ki bosta igrali pomembni vlogi: za vlogo bolničarke je izbral Mileno Dra-vič, Danico pa bo igrala češkoslovaška igralka Hana Brejchova.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba in koledar - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Vokalni ansambli - 12,10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja prof. Tone Penko 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasbeno potovanje -
17.00	Igra skupina «The Jets* iz Trsta 17.20 Glasba za vaš tran-sistornik - 17.50 Kam v nedeljo? -
18.00	Zabavala vas bosta orkester Jacka Elliota in pevec Gianni Mo-randi - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Slovenski solisti - 19.00 «Mrtvi se vračajo*, napisal F. Bevk, dramatizacija J. Peterlina, igra RO -19.20 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.30 Magija v jazzu -
23.00	Nežno in tiho.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Operna glasba - 14.05 Pesnik Umberto Saba.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.15 Poročila - 7.15 Glasba za dobro jutro - 8.00 Popevke -8.30 Polke in valčki - 8.45 Pod senčnikom - 9.45 Romantične skladbe - 10.30 Kvartet Golden Cate -10.45 Glasbeni zmenek - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Melodije za vas - 14.00 Popularne skladbe -14.40 Zabavna glasba - 15.00 Zbor «Tone Tomšič* - 16.00 Kulturni zapiski - 16.30 Odrska glasba - 17.15 Pesmi - 17.40 Pevci - 18.00 in
PETEK, 29. SEPTEMBRA 1967
19.00	Prenos RL - 19.00 Ansambel A. Pizzigoni - 19.30 in 22.15 Prenos RL - 22.15 Ansambel J. Carisi -
22.35	Solisti iz Zagreba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Bizet, Reisinger, Liszt, Strauss -
10.05	in 11.06 Dve uri glasbe -
12.05	Kontrapunkt - 13.38 Orkester
-	14.40 in 15.10 Ital. pesmi - 16.00 Spored za mladino - 17.20 Roman v nadaljevanjih - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino
-	19.30 Luna park - 20.20 Simfonični koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba.
n. program
7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba romana - 10.15 Jazz 10.40 Letni čas v pesmi - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke Jjox - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.15 Mezzosopranistka Fedora Barbieri in basist Ezio Pinza ■ 16.05 Rapsodija -
17.35	Operetni program - 20.00 Poletne pesmi - 21.00 Aktualnosti -
21.50	Plesna glasba.
///. program
10.00	Bach-Cherubini-Schumann -10.55 Frohlinger: Pet Lieder -
11.05	Bizet, ouverture op. 19 -
12.50	Simf. koncert - 14.30 Operni koncert - 15.15 Kurt Weill: »Beraška opera* - 17.10 Couperin in Milhaud 18.45 M. Pormlio pripovednik in pesnik - 19.15 Koncert
20.30 Meje vesolja - 21.00 Nekaj o športu.
Slovenija
8.05	Operna matineja - 9.25 Igra zabavni orkester • 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Maksu Un-
gerju - 10.35 Naš podlistek - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.20 Melodije za vas 12.10 Joseph Haydn: Simfonija št. 88 v g-duru
-	12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Igrajo domače pihalne godbe -13.10 Obvestila in zabavna glasba
-	13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Ansambli in solisti - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.25 Napotki za turiste -15.40 Zabavni zbori 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.15 Zvočni razgledi - 18.45 Kulturni globus -19.05 Glasbene razglednice - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.10 Poje zbor slovenske «Glasbene matice* iz Clevelanda • 20.30 Orkester »Boston Pops* 20.45 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Bela Bartok in Bohuslav Martinu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Plesni orkester.
Ital. televizijo
18.15 Program za mladino - 19.15 Koncert - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film »H momento del coraggio* - 21.30 ~ New York: Benvenuti-Gnffith (registracija) - 22.45 četrt ure z J. Sentieri - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
19.30-21.00 Evrovizija: Košarka -
21.00	Dnevnik - 21.15 B. Shaw: »Sveta Ivana*.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šoU • 10.35 in 15.45 Osnove splošne izobrazbe - 17.25, 20.00 in 22.35 Poročila
-	17.30 Obzornik - 18.20 Glasbeni magazin • 19.00 Na sedmi stezi -
19.35	Forma viva 1967 - 20.40 Dogodivščine VVemerja Holta - film.
Goriško-beneški dnevnik
DANES SEJA UPRAVNEGA SVETA V TRŽIČU
Ostavke vodilnega osebja konzorcija za industrijski razvoj
Priprave za izgradnjo železniške zveze med industrijsko
OD JUTRI DO PONEDELJKA
Zaključne prireditve goriške Pro loto v Komu
V soboto pestra varietejska predstava - V nedeljo briškola za krvno banko, ples na prostem ter športne tekme - V ponedeljek zaključek
Jutri se v Tržiču sestane upravni svet konzorcija za industrijski razvoj. Po vsej verjetnosti bodo na današnji seji sprejeli ostavko dosedanjega predsednika cav. Aristida Grassillija, ki je s svojim poklicem preveč zaposlen, da bi mogel voditi še delovanje konzorcija. Prav tako bodo morali zamenjati tudi zastopnika trgovinske zbornice in občinske uprave, ing. Bagona in ing. Prampolinija, ki sta prav tako podala ostavko. Če bodo sprejeli predsednikovo ostavko, bodo določili nje-
Prejšnjo soboto se je zaključilo vpisovanje šoloobveznih otrok na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. V ponedeljek 2. oktobra pa se bo začelo novo šolsko leto s šolsko mašo po posameznih krajih, kjer so osnovne šole. V Gorici naj se otroci zberejo ob 8.30 na svojih šolah v Ul. Croce in Randaccio, od koder bodo skupaj odšli k šolski maši, ki bo ob 9. uri, po vsej verjetnosti v cerkvi sv. Ivana, kakor druga leta.
Po prvih podatkih ob zaključku vpisovanja smo lahko ugotovili lep napredek v številu vpisanih učen-
Kino
Gorica
VERDI. 16.00: «Quattro bassotti per un Danesei), D. James in S. Ple-shette. Ameriški barvni film.
CORSO. 15.30-18.45-22: «La Bibbian, M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva)
MODERNISSIMO. 17—22:	«Fanto-
mas contro Scotland Yard», J. Marais in L. De Funes. Italijanski kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.30:	«Due rrringos
nel Texas», Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 16.30—21.30: «La caduta delle aquilev>, Georg Peppard in Uršula Andrewss, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «Cosl bella, cosl sola, cosi morta», J. Henry in R. Fraghe.
EXCELSIOR. 17.30—22: «Quando di-co che ti amo<>, L. Falana in T. Reniš. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30: «11 bello, 11 brut-to, il cretino«, Ciccio Ingrassia in F. Franchi. Barvni film.
Konke
RIO. Zaprto.
EXCELSIOR. 19—22: «Berlino 1945 — La caduta dei giganti«, Glenn Douglas in Dick Cooper. Kinema-skope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel. 29-72.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolb« dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «All’angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 23	—
tel. 72393.
cono in Ronki
govega naslednika najkasneje v 15 dneh.
Na današnji seji bodo proučili deželni regulacijski načrt, ki se bo z njim kmalu ukvarjal deželni svet. Odločili se bodo nadalje, katerima strokovnjakoma v naši deželi bodo zaupali izdelavo načrta za izgradnjo železniške proge med industrijsko cono v Schiavettiju in Branco-lu ter južno železniško postajo v Ronkah. Delo bo veljalo okoli 600 milijonov lir, deželna uprava pa je zagotovila izdaten prispevek 476 milijonov lir.
oev v primerjavi z lanskim letom. V vseh 18 slovenskih osnovnih šol na Goriškem se je vpisalo 457 učencev, ali 21 več kot lani, ko jih je bilo 436. Višek znaša torej skoraj 5 od sto, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo in dokaz večje zrelosti slovenskih staršev, saj smo bili doslej navajeni beležiti le nazadovanje pa čeprav v manjšem obsegu.
V posameznih šolah je letos vpisanih učencev: V Gorici, Ul. Croce 77, v Gorici Ul. Randaccio 17, v Standrežu 52, v Podgori 15, v Pevmi 23, v St. Mavru 12, v šte-verjanu 26, na Valerišču 21, na Jazbinah 8, v Plešivem 8, v Skrlje-vem 4. To za didaktično ravnateljstvo v Gorici.
Na sedmih šolah doberdobskega didaktičnega ravnateljstva pa je število vpisanih naslednje: v Doberdobu 58, v Jamljah 17, v Pal-kišču 28, v Sovodnjah 42, v Rupi 23, v Gabrjah 3 in na Vrhu 19.
Največji porast so po posameznih šolah zabeleži na Jazbinah kjer se je številko učencev od lanskih 3 dvignilo letos na osem ter v Ul. Randaccio v Gorici, kjer so šli od lanskih 9 na 17. Tu. bo nujno potrebna še druga učna moč, za Katero so šolski skrbnik in šolski sindikat že zaprosili pri naučnem ministrstvu v Rimu ter se pričakuje za takoj vsaj začasna namestitev. Največje nazadovanje pa moramo zabeležiti v Skrljevem in sicer od 8 na 4, ker vas izumira.
Letos bo poučevalo na teh slovenskih šolah 41 stalnih učiteljev od katerih jih je pred kratkim napravilo predpisane izpite 33; poleg teh bodo še trije v rezervi.
V nedeljo
v kinu Modernissimo pokrajinsko zborovanje upokojencev
Na pobudo sindikata upokojenih delavcev pri Splošni konfederaciji dela (CGIL) bo v nedeljo 1. oktobra z začetkom ob 10.30 v kinodvorani Modernissimo na Verdijevem korzu v Gorici pokrajinsko zborovanje upokojencev vseh kategorij.
Na zborovanju bo govoril tajnik zveze CGIL Rino BONAZZI iz Rima, ki bo obravnaval predvsem dva važna problema:
1. Povišanje sedanjih nižjih pokojnin in 2. Predlog za uvedbo modernega sistema socialne varnosti tudi v Italiji.
Da bi omogočili udeležbo na zborovanju tudi tistim upokojencem, ki so bolj oddaljeni, bodo prire-
Septembrske prireditve, ki jih je letos prvič pripravila goriška Pro Loco ob sodelovanju zbora «Seghizzi» in Iniziative Isontine, se bližajo svojemu zaključku. Od jutri do ponedeljka se na sporedu še tridnevni «Praznik piva« s pestrim kulturno zabavnim sporedom, ki bo na zabavišču v dolini Koma.
Jutri, v soboto, je predviden za zvečer ob 21. uri varietejski pro-
ditelji organizirali avtobusne prevoze.
Pred zaključkom asfaltiranja ceste Col-Crni vrh
Asfaltiranje ceste Col-Čmi vrh bo kmalu zaključeno. Asfaltirani so vsi ovinki nad vasjo, preostal je le še cestni odsek v dolžini pol kilometra tik pred sedlom, ki bo po vsej priliki dokončan najkasneje v dveh tednih. V teku so nadalje priprave, da bi asfaltni trak potegnili pa ravninskem delu ceste od Črnega vrha do «Griže», ki je dolg še kakšen kilometer. Preostali del ceste do Godoviča, dolg kakšnih pet kilometrov, bodo uredili predvidoma prihodnje leto, če bo na voljo potreben denar. Cesto bodo morali na nekaterih odsekih razširiti.
Komaj 5-letni otrok Dario Zorze-non iz Romansa je bil včeraj žrtev prometne nesreče, pri kateri si je zlomil desno nogo. V goriški civilni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z nekim zasebnim avtomobilom, so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Mali Dario se je okrog 9. ure vozil s svojim kolesom po cesti nedaleč od doma v Romansu. Mimo je privozil neki avto in deček je s kolesom zadel vanj, padel in dobil navedene poškodbe.
V železarni Montesanto na Tržaški cesti v Gorici se je dopoldne okrog 8. ure ponesrečil pri delu 46-letni Ennio Visentin iz Bračana pri Krminu, Ul. S. Giorgio 27. V bolnišnici so mu ugotovili rano na kazalcu leve roke in druge lažje poškodbe.
Malo čez poldne je bila ura, ko sta na križišču ulic Aosta, Trieste in Ristori trčila skuter lambreta 125 in avto fiat 600. Lambreto je vozil 65-letni zidar Jožef Uršič iz Gorice, Tržaška cesta 7 iz Ul. Aosta proti svojemu domu. Na omenjenem križišču pa je z avtom fiat 600 privozil iz Ul. Ristori 33-letni Leandro Viviani iz Gorice, Ul. Lungh’Ison-zo 65’ ki je prepozno opazil lam-
gram, pri katerem bo nastopil znani trobentač Nini Rosso, dalje štirje pevci s tržaškega radia, znani rokohitrec Sibony, ki je zmagal na nedavnem državnem zborovanju ((čarodejev«, fantazist Lodolo, in komik Canali. Prireditev bo poživil nastop godbenega ansambla The Pupils, vse skupaj pa bo predstavljal Walter Birsa.
V nedeljo ob 15. uri se bo začelo tekmovanje v briškoli v korist goriškega društva krvodajalcev. Vpisnina za vsak par je po 2000 lir; prvi štirje pari bodo prejeli nagrade v denarju, ki bodo sorazmerne s številom sodelujočih parov. Predvidena je tudi športna tekma v teku na 5000 metrov, zvečer ob 21. uri pa bo ples na prostem, na katerem bodo izvolili tudi kraljico goriškega septembra. Zjutraj od 11. do 12. ure pa bo v Ljudskem vrtu promenadni koncert mestne godbe na pihala, ki je že prejšnje nedelje naletel na odobravanje občinstva.
Zaključek praznika bo v ponedeljek, ko bodo zaključil tudi pokušnjo vina in prigrizka, ki so ga ves ta čas nudili v lično pripravljenih paviljonih na veseličnem prostoru v dolini Koma.
PISMO UREDNIŠTVU
V Števerjanu namestiti prometne znake
Spoštovano uredništvo, odkar imamo v Števerjanu asfaltirano cesto, vozijo nekateri avtomobilisti pretirano hitro. Premalo upoštevajo, da je cesta polna ovinkov, ki so vrhu vsega še nepregledni. Asfaltna plast je nekoliko ožja od poprejšnje širine ceste ter je debela tudi do 15 cm in več. Če se kakšnemu vozniku primeri, da zavozi z nje, je po njem, pa naj bo avtomobilist ali motociklist. Potrebno bo omejiti hitrost ter namestiti prometne znake, ki zagotavljajo prednost ter opozarjajo na nevarnosti.
S spoštovanjem (sledi podpis)
bretista in ni več mogel preprečiti trčenja. Pri trčenju je dobil manjše poškodbe Uršič, ki se je udaril in odrgnil na levi nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 7 denh.
Enosmerni promet uveden v Ul. Colobini in Rabata
Da bi bil varnejši promet po Ul. Marconi v Gorici, kjer se odcepi prehod na Trg sv. Hilarija, ter zaradi del, ki so v teku na tem področju je občinska uprava v Gorici odredila začasen enosmerni promet za vsa vozila, ki gredo iz Ul. Marconi na Trg sv. Hilarija in v Ul. Colobini.
Istočasno so spremenili enosmerni promet po Ul. Rabata, ki bo šel sedaj v smeri proti Antonovemu trgu in ne obratno.
Ta ukrep je bil potreben zaradi povečanega prometa ob začetku pouka na novi osnovni šoli in vrtcu ter velja tudi za pogrebne sprevode, ki bodo šli iz Ul. Marconi preko Trga sv. Hilarija v Ul. Colobini in nato po Ul. Rabata na Antonov trg.
•iniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitšiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin)
V PONEDELJEK SE PRIČNE ŠOLSKO LETO
Slovenske osnovne šole na Goriškem bo letos obiskovalo 457 otrok
Vpisanih je 21 otrok več kot lani ■ Poučevalo bo 41 stalno nameščenih učiteljev
iiiiiiiuiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiini
IZ GORIŠKE CIVILNE BOLNIŠNICE
Kolesar je zadel v avto ter si zlomil nogo
Pri delu v železarni se je ponesrečil - Trčenje skuterja z avtom
ZARADI HUDEGA NALIVA
Odložen na jutri dvoboj za svetovni naslov Benvenuti-Griffith
NEW YORK, 28. — Kot so predvidevali vremenoslovci, se je danes vreme v New Yorku skazilo. Dež neusmiljeno lije, zaradi česar so bili prireditelji boksarskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije Benvenuti-Grif-fith prisiljeni odložiti toliko pričakovani match. Nad ringom Shea Stadiuma so sicer nategnili platno, ki bi v primeru pršenja zadostovalo. Zal se je vreme močno poslabšalo in tako so dvoboj odložili na jutri ob isti uri.
Danes zjutraj so oba boksarja postavili na tehtnico. Benvenuti je tehtal 72,570 kg (v prvem srečanju 17. aprila 72,120 kg), Griffith pa 70,300 kg (v prvem srečanju 69,515 kg).
Tudi izvedba Jutrišnjega dvoboja je v dvomu. Vremenoslovci napovedujejo poslabšanje vremena, zaradi česar ni izključeno, da bodo morali nastop Benvenuti in Griffith ponovno odložiti. V upanju, da bo prišlo do dvoboja, bosta morala oba boksarja jutri ponovno na tehtnico.
1
f
a
t
r
t
*
n<n°
‘51°
PROSTA VAJA
A: čelni krog notri z desno, čelni krog notri z levo roko B: čelni krog notri z obema rokama, valovanje v odročenju C: poskok na desni nogi, zaročiti — poskok na levi nogi, vzročiti na 3 in 4 se ponovi C: tek nazaj z drobnimi koraki do izhodiščnega položaja, roke v predročenju v valovanju.
D: odklon v desno odnožiti z desno, zib, na 3 in 4 vzravnava E: isto na levo stran
KOŠARKARSKI TURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IEEE
Prvi uspehi peterk Opčin nabrežinskega Sokola in Zarje
Danes v Razovici preostali tekmi prvega kola
OPČINE - KONTOVEL 46:36 (20:20)
OPČINE:	Boris Danev (k) 11,
Edi Starc 6, Peter Starc 15, Drago Ukmar 4, Darij Kante, Bogdan Frankič.
KONTOVEL: Olivier Kokošar (k) 12, Guido Šolanja, Edi Bole (4), Igor Sancin (16), Jože Petelin, Robert Hrovatin, Zdravko Lupine (4) in Sergij Tavčar 10.
SODNIKA: Frizzati in Lakovič.
Po pričakovanju je peterka Opčin premagala Kontovel, ki pa je lepo presenetil. Košarkarji Kontovela so namreč v prvem polčasu enakovredno kljubovali nasprotniku in celo zaključili prvi polčas v izenačenem stanju (20:20). V drugem delu igre pa so klonili nasprotniku, ki jih je z učinkovitimi protinapadi večkrat presenetil. Proti koncu pa je Kontovelu zmanjkala tudi kondicija, kar pa je pomenilo konec za ekipo. Opčine so tako zmagale z 10 točkami razlike.
Tekma sicer ni bila na izredni tehnični višini (le nekateri elementi na igrišču so namreč kdaj igrali), vsekakor ni razočarala. Tu pa
\ *
i i
t t
r )
t f

'TTf
T I
— DEKLICE
F: valovanje z rokami v odročenju, spetna stoja, na 4 priročiti G: na 1 in 2 v dva zaporedna «jelenčka» z odrivom s poljubno nogo, na 3 v oporo čepno, 4 drža H: razovka na kolenu I: opora klečno, s poskokom v oporo čepno, vzravnava skozi odro-čenje priročiti
Opomba: mlajša skupina opravi vajo do «F»,
starejša skupina izpusti stavke D, E, F.
tam smo bili priča tehnično zadovoljivim akcijam, poleg tega pa so se uveljavili tudi nekateri posamezniki (Peter Starc, Danev, Ukmar za Kontovel; Sancin, Kokošar, Tavčar za Opčine).
Opčine so si zaslužile zmago, ker so predstavile bolj homogeno in odločno ekipo, medtem ko so Kon-tovelci sloneli le na treh posameznikih.
Igra je bila vseskozi korektna, skratka, simpatična tekma.
SOKOL - CANKAR A 43:21 (16:12)
SOKOL: Ivan Radovič 20, Damjan Pertot 2, Lucijan Cavo, Rajko Kralj 13, Sergij Radovič, Darij Svetlič 6, Robert Stepančič, Giorgio Kadelj 2.
CANKAR A: Franko Vitez 3. David Kocjančič 6, Rudi Škrinjar, Milan Babič 4, Guido Neubauer 4, Vojko Cesar 4, Boris Košuta.
SODNIKA: Košuta in Lakovič.
Po predvidevanjih tudi druga tekma. Sokol je premagal svojo prvo oviro, Cankarja, ki se je solidno upiral Nabrežincem le v prvem polčasu, medtem ko je moral v drugem delu igre kloniti agonistično bolj veljavnemu nasprotniku, ki je z uspešnimi Radovičevimi protinapadi nizal koš za košem.
Tudi to srečanje tehnično ni zadovoljilo, sicer povsem umevno — večina igralcev se je šele včeraj prvič spoprijela v uradni tekmi. Nekaj individualnosti pa je le bilo. Ivan Radovič je pokazal precejšnji smisel za realizacijo, Kralj je potrdil svoje znane karakteristike, Kadelj pa je izvrstno vodil peterko. Skratka, moštvo ima svojo strukturo. V vrstah Cankarja sta se najbolj uveljavila «veterana» Vitez in Babič, solidno je opravil svoje delo tudi Cesar. Vse to pa ni zadostovalo, da bi lahko konkurirali z nasprotnikom, ki je že prikazal organizirano igro, kar je pravzaprav redkost na teh športnih igrah.
ZARJA - BARKOVLJE B 26:23 (14:8)
ZARJA: Ladislav Komar, Janko Grgič, Darko Grgič, Boris Grgič, Mirjam žagar (10), Rudolf Marc, Mitja Križmančič 4, Marjan Babu-der 12, Darko Marc.
BARKOVLJE B: Savino Vodopivec, Boris Gombač, Pavel Kozlovič 2, Inko Starec 4, Savino Brus 9, Janez Umek 8, Žarko Jagodic.
SODNIKA: Kralj in Mohorčič.
Veliko število domačih gledalcev je prišlo bodrit svoje moštvo v svojem prvem košarkarskem srečanju na športnih igrah. In mislimo, da je prav navijanje bazoviškega občinstva v veliki meri pripomogla, da je Zarja včeraj žela svojo prvo zmago. Domače moštvo je namreč
lepo začelo, kmalu nato pa se je popolnoma zmedlo, kar so seveda izkoristili Barkovljani, da so se nevarno približali domačinom. Agonistično je srečanje zadovoljilo, tehnično pa je bilo precej pomanjkljivo. O tem nam zgovorno priča tudi skromni končni rezultat, ki je najnižji včerajšnjega sporeda. Vsi igralci pa so se z vso vnemo vrgli v borbo in zaradi požrtvovalnosti gotovo niso razočarali.
Najboljši realizator v vrstah Ztar-je je bil ponovno Babuder, ki tudi nosi največ zasluge za zmago svojega moštva. Med Barkovljani pa je veteran Brus opravil svoje, ostali požrtvovalni.
—edson—
DANAŠNJI SPORED Igrišče v Bazovici ob 20.15 CANKAR B — CANKAR C (sodnika — Košuta, Lakovič; zapisnikarja — Tavčar, Kralj) ob 21.30 BREG — DOM ROJAN (sodnika — Mohorčič, Kralj; zapisnikarja — Košuta, Tavčar)
EVROPSKO PRVENSTVO
V	prvem dnevu zmaji Italije in Jugoslavije
HELSINKI, 28. — Šestnajst reprezentanc je danes prvič stopilo na prizorišče letošnjega evropskega prvenstva v košarki. Reprezentance so razdeljene v dve skupini, ki nastopata v Helsinkih in v Tam-pereju. Z današnjima zmagama sta Italija in Jugoslavija prebredli vsaka v svoji skupini prvo prvenstveno oviro: Italija je odpravila predstavnike Nemške demokratične republike, Jugoslavija pa nevarne Belgijce.
Izidi prvega dne evropskega prvenstva so naslednji:
V	HELSINKIH (A skupina)
Jugoslavija - Belgija 73:66 (29:37) Romunija - Španija 88:85 (37:28) Finska - Holadska 83:70 (37:29) CSSR - Poljska	90:75 (42:28)
V	TAMPEREJU (B skupina)
Italija - Vzh. Nemčija 64:55 (28:21) SZ . Izrael	93:65 (37:28)
Grčija - Francija	78:69 (33:32)
Bolgarija - Madžarska 66:58 (32:31)
Jutri se bo prvenstvo nadaljevalo z naslednjimi tekmami:
A skupina: Belgija . Holandska, Španija - Poljska, Jugoslavija -CSSR, Finska - Romunija.
B skupina: Bolgarija - Grčija, Izrael . Madžarska, Vzh. Nemčija -SZ, Italija - Francija.
PRVI OBČNI ZBOR Š0 PRIMORCA V TREBČAH
V enem letu opravljeno nad vse koristno delo
športno društvo Primorec iz Trebč ima za seboj že leto dni delovanja. Ce je bilo pozitivno ali ne, je uvodoma rekel prsedsednik Marcel Kralj, ne ve, vendar je gotovo, da je društveno vodstvo napravilo koristno delo. Ustanovili so društvo 8. septembra lani in prvotno so se nameravali baviti le------------------
z nogometom. Kmalu pa so spoznali nujnost, da nudijo tudi in predvsem mladini možnost športnega udejstvovanja. Zato so ustanovili odbojkarski odsek in si uredili tudi igrišče.
Bolj obširno je bilo poročilo tajnika Gilberta Kralja. Namen ustanovitve društva, kakršnega so si zamislili sedanji predsednik, tajnik ter Srečko Križmančič in Tullio Možina, je bil nuditi mladini možnost, da se udejstvuje v domačem okolju. Začeli so z nogometom, ki jim je prinesel prve težave. ŠD Primorec je ležal kakemu članu FIGC na želodcu, vendar Trebenci niso obupali in so s pritožbo v Rimu
dosegli zadoščenje.
Nogometna enajsterica nastopa sedaj na uradnem prvenstvu, imajo žensko in moško odbojkarsko vrsto ,imajo igrišče, manjka pa jim nogometni pravokotnik. Načrti so izdelani in predloženi in Trebenci upajo v obljubo predstavnika občinskih oblasti, da bodo do njega prišli najkasneje do 1969, leta. To jim od srca želimo, ker je ŠD Primorec, ki ima danes kar 137 članov, vreden vsake materialne in predvsem moralne podpore.
Sinoči so na prvem občnem zboru društva izvolili nov odbor, ki bo brez dvoma še z večjim elanom nadaljeval delo prvih buditeljev športnega življenja v vasi.
ILJA ERENBURG
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige Ljudje, leta, življenje?)
Vlado Clementis
Pogostili so nas s tradicionalnimi božičnimi jedmi, Laco in Horvath pa sta govorila o Maj altovskem, Nezvalu, Aragonu, Pasternaku. Clementis me je odpeljal v svojo vas Tisovec, njegovi starši so naju sprejeli s slivovko, «zubrovko» in nas radostno objeli. «Davovci» so sanjarili o industrijskih lepotah, hkrati pa so ljubili slovaške kmete, ki so bili polovično pismeni, toda dobrodušni, ki niso šli skozi peč kapitalizma, ki kvari dušo. Clementis je lahko pel pesem o starem pastirju, ki zadnjič vodi čredo na planine, ali o Janošiku, lahko se je navduševal nad lepotami stare zajemalke, toda nemalokrat mi je govoril, da so se v meni ohranile ((številne idealistične zablode«, da je treba k temu ali onemu ((pristopati na marksističen način...«
Spominjam se razgovora v gozdni koči nad Tisovcem. Vlado je govoril o svoji usodi. Takrat je pisal o poeziji, ljubil je umetnost, zame je bil eden izmed mladih književnikov. Gledali smo v dolino, v staro drevje, kolibe, ki so bile komaj opazne sredi zelenih vrtov. Clementis je govoril, da je poglavitna borba, dokler se Češkoslovaška ne bo osvobodila kapitalizma, ne bo niti pravičnega življenja niti resnične umetnosti. Moje delo je partija...
Iz leta v leto se je Clementis čedalje bolj angažiral v partijskem delu. Pa tudi številni drugi «davovci» so bili predvsem borci. O tem, da je Laso Novomesky pesnik, si lahko domneval, ne da bi poznal njegove knjige. Ko sem se pogovarjal z njim četrt ure, sem zrl samo vanj. Toda prej je bil v zaporu, pisal je gesla, se boril, postal prosvetni minister nove Slovaške in bil oklevetan — znova je bil ugledal železne rešetke... Laso je nekoč rekel: «Vest mi napoveduje...« Vest zanj ni bila slučajni sogovornik, temveč neumolkljivi prišepetovalec.
Leta 1936 je bil v letoviškem mestu Trenčianske Toplice na pobudo Dav kongres slovaških književnikov. Tedaj sem delal v sekretariatu mednarodnega združenja protifašističnih književnikov in sem odšel na kongres, da bi Slovakom predlagal, naj vstopijo v združenje. Tam so bili književniki različnih struj. Nekateri izmed njih so kasneje šli za separatisti-katoliki, ki so se zavzemali za Hitlerjevo zmago, drugi pa so sodelovali v odporniškem gibanju in partizanih. Clementis in njegovi tovariši «davovci» so prepričali vse udeležence kongresa, naj vstopijo v protifašistično združenje. Prispeli smo v vas. Tam so nas gostili, prepevali smo pesmi, neki starec pa je govoril, da bodo Rusi pobili fašiste. Rekel sem Vladu: «čisto tako kot v Španiji.«
Kmalu se je začela španska vojna. Leta 1937 sem videl v Valenciji Novomeškega. Pripovedovala sva si o borbah, komiteju za nevmešavanje, pripadnikih mednarodne brigade in samo za hip sem se bil spomnil Vlada, kolibe in svetlega zelenja Slovaške.
Prišel je Miinchen. Hitlerjevci so zavzeli Prago. Svet je postal črn.
Ko se je začela «čudna vojna«, sem ležal v Parizu bolan. Redko kdo je prihajal k meni: nekateri so negodovali zaradi pakta, drugi pa so se malce bali ovaduhov. Septembra sta prišla Vlado in Lida, ogorčena in žalostna. Potem je znova prišel
Clementis, bil je nerazpoložen, toda prizadeval si je, da bi me spravil v dobro voljo: nikoli se ni ločil od svojega talismana-zvestobe. Oktobra so ga Francozi aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče. Na večer pred francoskim porazom sem ga videl v vojaški uniformi; hotel se je boriti proti hitlerjev-cem, toda Petainova Francija je kapitulirala.
Znova sva se srečala v Moskvi leta 1944. Clementis je postal ugleden politik. Pripovedoval mi je, da se Angleži in Američani bojijo sovjetske zmage, pripravljajo spletke, toda bil je vesel, verjel je v zmagoslavje ideje, kateri je bil posvetil življenje. Potem sva se spominjala preteklosti in zdelo se mi je, da nisem v ulici Gorkega, temveč v kolibi nad Tisovcem, kjer mi je bil stari pastir ponudli rezno zapekačko.
Februarja 1948. leta je bila v klubu pisateljev svečanost, posvečena meni — štiridesetletnici mojega književnega dela. Češkoslovaški veleposlanik mi je dostavil brzojavko ((državnega sekretarja Clementisa«: «Dragi lija, na tvoje zdravje pijemo tisovsko medico. Vlado in Lida.«
O najinem zadnjem srečanju sem bil že govoril. Kasneje sem se spomnil: Vlado je imel zelo otožne oči. Morda je bil preprosto utrujen po težkem delovnem dnevu, ali pa je morda vedel, da se obroč klevet že zožuje.
Ko sem leto dni kasneje prispel v Prago, kjer je bil sedež sekretariata svetovnega sveta za mir, sem zvedel od Hoff-meistra, da so zaprli Lido, Novomeškega in Ivana Horvatha (pred tem je bil veleposlanik v Budimpešti).
Lido so čez dve leti izpustili. Srečal sem jo na praški ulici, želel sem se z njo malo pogovoriti, toda samo stisnila mi je roko in rekla: «Ni se treba pogovarjati z menoj,« in pobegnila.
Izpustili so tudi Novomeškega in Ivana Horvatha. Videl sem Lasa v Pragi, delal je — prevajal, toda njegovih pesmi niso objavljali. Ivan Horvath je umrl kmalu po izpustitvi iz zapora.
Minevala so leta. Marsikaj se je bilo na svetu spremenilo. Pred kratkim sem prejel pismo od Novomeškega — zaprosil me je, naj napišem nekaj o Clementisu za slovaški književni list. Taufer mi je pripovedoval, kako so Lasa prisrčno pozdravili na kongresu češkoslovaških pisateljev. Pisal mi je tudi Okali: «Vi zagotovo veste, da je bil organizator in duša Dav tovariš Vlado Clementis lažno obtožen vohunstva in usmrčen. Mene so skupaj z ostalimi tovariši izpustili iz zapora po desetih letih... Zdaj, po odstranitvi krivice, revidirajo pomen Dav za našo književnost in kulturo v širokem smislu besede....« Pred menoj je slovaška revija, v njej pa slika Vlada.
Gledam in se spominjam, kako mi je 1949. leta, potem ko se je žalostno nasmehnil, recitiral mojo pesem: «šli bodo čez tebe. Zvestoba srcu in zvestoba usodi...« Na predvečer usmrtitve je napisal Lidi, da umira kot pošten komunist.
So obdobja, ko ljudje lahko razmišljajo o svoji osebni usodi in življenjepisu. Mi smo živeli v obdobju, ko so najboljši razmišljali o zgodovini. Laž je povsod prisotna in vsemogočna, toda na srečo ni večna. Lahko nastradajo tudi dobri ljudje, življenje številnih je lahko uničeno, toda vendar na koncu zmaguje resnica. Za Vlada, kot tudi za nekatere moje sovjetske prijatelje, o katerih sem pripovedoval v tej svoji knjigi, je bilo obdobje zelo grenko; toda za zgodovino, v katero je Clementis verjei, pa je bilo obdobje zmagovito.
Zdaj pa razmišljam o daljnem večeru pod ((smerokazom«, ko so mladi slovaški pisatelji peli o Janošiku Nekaterih ni več, drugi so preživeli veliko hudih dni in so se predčasno postarali. Spominjam se tudi kolibe nad Tisovcem, mladega Vlada, njegovih zelo jasnih in blestečih oči in besed o borbi; mrak pada, vse postaja plavkasto in nad mehkimi, zaobljenimi planinami se svetlika bleda večerna zvezda.
(Nadaljevanje sledi)
UKEDNISIVO: TRSI - UL MONTEUCH1 U. U, TELEFON »34108 Ul »4-638 - PoStnl preda 55» - IOUKU2NK A GORKA: Ulica 24 Magglo l/l i'el.-!on 33-82 UPRAVA. TRST - UL SV FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 87-338, 954123 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din O .IKK) starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trat U-5374 - za SFRJ: AD)T, J2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, teleton 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani — 501-3-270/1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca tigovski 150. flnančno-upravn) 250, oemrtnfoe 180 Ur — Mali oglasi 10 Hi beseda — Oglat) tržaške m
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt iSocietA Pubblicltč ItaUana« - Odgovorni urednik- Stanislav RENKO - Izdala ir tiska /,alo«ntšivr t.riniltpga tska. Trst