iiitoiaa plačana v gotovini '* Leto III N / V Kočevju dne 25. oktobra 1940 Štev 30. Izhaja vsakega 5., 15.in 25. dne v meseca: če je aa lak dan praznik, dan prej. — Pos. štev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštno-ček. rač. št. 17.735 Gglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Bol. vasi pri Biinici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje 29. oktober 1918 Najpomembnejši dan v naši najnovejši zgodovini, na katerega nas veže toliko nepozabnih vtisov izza tistih jesenskih prevratnih dni, ko se je podrla podonavska monarhija in se je slovenski narod osvobodil tisočletnega nemškega gospostva. S tem dnem smo Slovenci pretrgali vse stike in zveze z Avstro-Ogrsko ter ustanovili v Ljubljani svojo narodno viado. Oblast Narodne vlade se je raztezala na vso Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter na Štajersko in Koroško, v kolikor sta bili ti dve deželi del države SHS. Tega dne je prevzela Narodna vlada kot najvišja upravna oblast na slovenskem ozemlju posle bivše deželne vlade v Ljubljani, deželne vlade v Celovcu ter štajerskega namestništva v Gradcu ter namestništva v Trstu pod predsedstvom viteza Pogačnika. 29. Oktobra 1918 je bil rojstni dan Jugoslavije. Ljudje so noreli od veselja in risali meje novi državi. Tedaj smo pričakovali, da bodo tujci spoštovali življenjske pravice slovenskega naroda in mu na podlagi Wilsonovih petnajstih točk dali, kar je bilo njegovega. V mogočnem manifestacijskem sprevodu in na Kongresnem trgu so Slovenci dajali duška svojim čustvom in mislim. Tu je .bilo ob zastopstvu vseh narodnih slojev, organizacij in strank svečano proglašeno osvobojenje slovenskega naroda izpod tisočletnega habsburškega gospostva. Od tedaj pa do danes je vzrastla že nova slovenska generacija, ki pozna dogodke iz jesenskih 'dni revolucionarnega 1918 le še iz knjig in šolskih klopi. Ako se danes še vprašamo, kaj je bilo vzrok dogodkom, ki so nastopili kasneje po dnevih silnega navdušenja in naivnega verovanja v svete obljube, tedaj moramo kloniti glavo in priznati, da so nas dogodki prehiteli. Škodljivo je bilo upanje v pravičnost velesil in sklicevanje na neko pravico. Slovensko ozemlje meri okoli 25.000 km2 in od tega ozemlja ga je v Jugoslaviji le 16.200 km3. Nad eno tretjino slovenskega naroda je ostalo izven meja naše države. Samoodločba narodov se pri razmejitvi slovenskega ozemlja ni upoštevala. Neki nemški publicist je rekel: „Ni ga človeka, ki bi ne zahteval pravice; a pravični jo zahteva za vse, krivični le zase," Zaradi zvršitve londonskega pakta smo Slovenci izgubili gospodarsko najvažnejše slovenske kraje in njih zavedno slovensko Prebivalstvo, kljub temu, da londonski pakt °P mirovnih pogajanjih ni bil veljaven, ker P1 Silo več Avstro-Ogrske, proti kateri je sklenjen. Prav tako smo morali Slovenci prepust* Avstriji zibelko slovenstva, prastaro, s lovenskim avtohtonim prebivalstvom na-seljeno koroško zemljo. Prepustili smo jo ^vstriji, proti kateri smo se vedno borili, akor se je borila antanta. Mirovne pogodbe so bile za Slovence s oboka razočaranja. Zemljepisne karte se eiajo vedno za zeleno mizo, ne na bojiščih, v ° je grenko spoznanje, ki smo si ga po r'1 0stnih dogodkih in raztelesenju naše na-sm m Ce*otc pridobili. Svoje moči ne bi 16 1 Precenjevati, prav tako ne bi smeli zaupati tujcem, da nam bo to ali ono navrženo. Prevratnim, navdušenja pijanim dnevom so sledila razočaranja-, ki [so ves slovenski narod močno pretresla. Ali so nas dogodki, ki so se odigrali po končani svetovni vojni, kaj izpametovali? Zopet se je začel krvavi obračun v Evropi, zopet so narodi pograbili za puške in si merijo moči na bojiščih, na tistih, na katerih so 11. novembra 1918 razglasili premirje, ki je trajalo pičlih 21 let. Obkroženi od plamenov druge svetovne vojne kličemo ob tej obletnici: Gospod vojnih trum, obvaruj naš rod, našo zemljo, našo Jugoslavijo od bojne vihre! E. Bojc: (Konec) Čudno pa je, da se te ljubezni do domovine prav zave šele tisti, ki se je moral za krajši ali daljši čas oddaljiti o-d nje. Veliki poljski pesnik Adam Mižkieviez pravi v svojem vele-delu „Pantadeusz11, da se zave domovine šele tisti, ki jo je izgubil, in naš Cankar je spoznal in zapel za njim: „Domovina, ti si kakor zdravje . . .“ Tudi zdravja se zavemo šele, ko nas napade bolezen. Mnogih mož vrednost, slavo in duha je pokazala in potrdila šele smrt, ki je njih življenjsko delo prerodila. Najdražje bitje n. pr. narodno mater, moramo zapustiti, da v osamljenosti začutimo njegovo veličino. Ko sem pred desetletjem bival nekaj časa na Poljskem, sem opazil, kako hrepeneče šo omenjali Poljaki Jugoslavijo, o kateri bi se skoraj moglo z Goethejem reči, da je „dežela, kjer oranže evetoa, česar se je bržčas tudi spomnil naš veliki Krek v znanem govoru na Koroškem, ko je z iztegnjeno roko in s ponosnim izrazom obraza pokazal odločno „na sončni jngu, v „deželo oranž in citron11, kjer da „je naša domovina . . Tudi Poljakom ni manjkalo krasnih mest, rek in prometnih cest, ni jim manjkalo žitorodne zemlje, nepreglednih ravnin, ki jim najdemo nekaj podobnega komaj v našem Prekmurju, a manjkalo jim je naših zelenih gričkov in gozdov, naših kristalno čistih voda in gorskih jezer, naših kipečih vrhov gora in naših toplih valov morja. Z velikanskim zanimanjem so občudovali bogastvo in naravne krasote naše države, ko sem jim jih skušal pre-dočiti z besedo in sliko, kjer koli sem predaval med njimi in njihov ponos slovanske sorodnosti z nami je pri tem zrasel. Vrnil sem se z velikim domotožjem v duši, ki se je sprostilo šele v naši beli Ljubljani, in z neomajnim prepričanjem, da smo res srečni posestniki, ki nam je Bog dal v last domovino na najlepši točki sveta med Alpami in Jadranskim morjem, v smeri toka naše Save. če govorimo o narodni zavesti, ni to pretirano narodno doživljanje, ki bi postajalo samo sebi namen in najvišje dobro, tako da bi vzbujalo hkrati sovraštvo do drugega naroda in tujcev in da bi vodilo — po besedah našega Slomška — do novega najhujšega ljudožrstva, ki smo mu priča. Ne! Nam gre za tisto sveto službo in ljubezen do domovine, ki je naša dolžnost in naša narodna vest in ki je utemeljena tudi v krščanstvu. Saj je narod poleg družine najnujnejša življenjska zajednica, izven katere ni polnega notranjega življenja in stvarjanja, brez katere je človek kakor izkoreninjen Ahasver siroten in ogoljufan za vse življenje. Zatr> so na napačni poti tisti, ki te dve osnovni življenjski stanici razdirajo in omalovažujejo ter govore o neki židovski mednarodnosti. Nasprotno, mi moramo bolj in bolj spoznavati svojo domovino, njeno preteklost, naravno lepoto, nje vrednote, narodne ostaline in značilnosti, da bo ta naša ljubezen do domovine v bodoče še večja in da bodo iz tega narodnostnega čustva izvirala ona važna stremljenja in junaška dejanja, ki jih naša domovina potrebuje in ki jih naše potomstvo pričakuje. Neprestano moramo težiti za tem, da bomo to svoje, četudi navidez malo in neznatno življenje, pa bodisi v mestu ali v zadnjem hribovskem kotičku našega podeželja, posvečali v blagor naše jugoslovanske države „za njen pro-cvit, kulturo in blagostanje11, kakor je naročil v svoji oporoki naš veliki Krek. Treba je, da se povzpnemo iz predvojne miselnost suženjske pohlevnosti, ki nam je bila v tisočletni zgodovini privzgojena v odvisnosti od tujih vladarjev in gospodarjev, in da se vzgojimo v upravičeni ljubezni in zavestnem ponosu do naše lepe skupne domovine, katere polnopravni udje smo postali ob koncu svetovne vojne po razpadu avstrijske monarhije. Le v takem sproščenem ozračju, v narodni in državni svobodi bo mogel zrasti nov samozavesten in delaven rod, ki bo nosilec lepše in trdne narodne bodočnosti. Trenutno je naša naloga, da potrpimo, če v tej sodobni svetovni vihri v zatišju ob Jadranskem morju doživimo tudi kak mrzel tuš (v obliki draginje itd.), kako „suho leto", ko si moramo to in ono odpovedati. Temu gotovo ni kriva naša draga, lepa in ljubljena domovina, ampak časovne razmere, v katerih živimo in ki jih zagrešajo čisto drugi činiteiji kot mi mali narodi. Tolaži nas lahko pri tem zavest, da nismo niti storili niti namerjali storiti kake krivice komurkoli in kdajkoli v zgodovini, <> čemer so si na jasnem tudi drugi. Mislim, da je čista vest tudi pri odločanju usode naroda velike vrednosti danes. Treba je le vzdržati do zadnjega na mestih in na branika domovine v teh prehodnih časih. Ilpasaarfsma V moji sobici cvete . . . Tako lep je njen-cvet, da skoro ne morem verjeti, da je to poslednji cvet umirajoče narave, da je to njena labodja pesem. Ne morem verjeti in vendar je res. Le kje je umirajoča zemlja dobila moč v poslednjih trenutkih življenja podariti nam tako lepoto? Saj vse iz nje izvirajoče življenje te dni ugaša, saj ona sama še komaj živi, — krizantema pa je tako krasna, o toliki sili življenja nam govori. Kot biser je, ki ga mati izroči hčeri šele poslednji trenutek, da prav a tem neizmerno poveča njegovo vrednost. Krizantema ... V moji sobici cvete in jaz uživam njeno krasoto z bolestjo v duši. Boli me spoznanje, da je njen cvet dala jesen; boli me spoznanje, da bo v naravi zavladala smrt še preden bo ta cvet odcvetel, — saj vidim kako listje odpada. In; Mar ni prav zato tako krasen njen cvet, da je še bridkejši pogled na umirajoče življenje okrog nje? Krizantema ... V moji sobici cvete in mi s svojo krasoto govori o moči ljubezni umirajoče narave. Saj bi'lahko tudi ta cvet prej cvetel in odcvetel, toda: ali bi ne bili potem jesenski dnevi še težji? Ali ne bi pogled na odpadajoče listje še bolj bolel, ker bi bilo povsod samo umiranje? In: — S čim bi krasil grobove svojih drugih na njih praznik? Krizantema ... V moji sobici cveto in mi go ore o ljubezni umirajoče narave, o ljubezni, ki svoje poslednje cvetje poklanja — mrtvim. V tej ljubezni — v ljubezni do mrtvih — je namreč dobila moč, da nam je v teh mrzlih dneh poklonila cvet s toliko življensko silo. Krizantema ... V moji sobici cvete in me uči žrtvovanja. S svojo lepoto mi govori o lepoti iz ljubezni izvirajočih del. S svojim življenjem, izvirajočim iz umirajočega življenja, me prosi, naj tudi iz mojega življenja klije cvetje ljubezni do vseh onih, katerih življenja so mi blizu, pa še bolj do vseh onih, katerih življenja so mi bil* nekdaj blizu — do onih, katerih praznik obhajamo v mrzlih jesenskih dnevih. Krizanteme ... V moji sobici cveto in me vabijo, naj krasim grobove rajnih s cvetjem, ki je prejelo življenje iz ljubezni umirajočega življenja zemlje in še bolj s cvetjem, ki se rodi iz ljubezni v mojem srcu, s cvetjem, ki ne le izvira iz življenja, ampak življenje tudi približuje, ki življenje tudi prinaša vsem onim, ki po njem hrepene, pa brez naše pomoči ne morejo do njega. Vabi me, naj v dneh umiranja z molitvijo ",n z žrtvami posredujem dušam rajnih, d& bodo skoro deležni večnega življenja. Krizantema ... v moji sobici čete . . . Krizantema ... V mojem srcu cvete cvetje njenega cvetja — molitev za rajne. riočranji progEsd Trgovinska pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo - Nemški tisk: Z Jugoslavijo ni nobenih zapietljajev V preteklih dneh so bila tudi za obe strani uspešno končana trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, kar je imelo spet ugodne posledice za utrditev dobrih odnošajev med obema državama in so bile s tem razpršene razne govorice, ki jih je neprijateljska propaganda trosila okrog tudi po naši deželi. Proti koncu tedna je nemški tisk, govoreč o odno-šajib z Jugoslavijo, izrecno podčrtal, „da z Jugoslavijo ni nobenih zapietljajev in jih tudi ni treba pričakovati". Prehranjevalni urad v Sloveniji Naša banovina je ustanovila svoj „Prehranjevalni urad", ki mu predseduje Franc Snoj in ki bo kot samostojna ustanova, podrejena neposredno banu, prevzela nalogo nakupa, shranjevanja in pravilne razdelitve najnujnejših živilskih .potrebščin. Naš Prehranjevalni urad bo pri razvoju svojega dela nujnostno razširil svoj delokrog Jn; mu bodo prisojene brez dvoma še druge pristojnosti, če bi se izkazalo potrebno, da bi pri cenah ne zavladala red in disciplina, odnosno, če bi se izkazalo, da potrebuje nad- -f Dekan Anton Skubic: 17 Osmi dan meseca maja je bila hudo-delka zopet poklicana pred krvavo sodbo. Ko so ji prebrali od besede do besede vse, kar je bila doslej priznala in povedala, je spoznala vse za resnico in zopet potrdila, in sicer vse, kar je zadevalo njo in zatožene soudeležnike. Potem se je začela krvava pravda zoper Lucijo Kerzničevko, 3. meseca maja leta 1701. Poprej omenjeni gospodje prisedniki so bili zopet pričujoči in pravda se je vršila takole: Kako je zatoženki ime, kje je rojena in kje biva? — Njeno krstno ime in priimek je Lucija Kerzničevka, rojena pa je in stanuje v Nemški vasi. Koliko je stara? — Okoli 60 let. Kdo so bili njeni starši in kako jim je bilo ime ? — Martin Kerznič in njegova žena Marina, ki sta že oba mrtva. Njen mož pa se zove Gašper, tudi Kerznič. Ali je omožena in ali ima kaj otrok? — Ravno s tem Gašperjem Kerzničem, tudi ima še žive otroke. Če je jetnici znano, zakaj jo je sodnija -zaprla? — Ne ve, zakaj. zorstvo nad pravilno porazdelitvijo živežnih potrebščin še bolj radikalna sredstva. Vprašanje uvedbe kart za nekatere proizvode in izdelke stopa na obzorje vsega državnega gospodarstva. Uredbe proti Judom Zelo zaželjen in koristen korak naprej pri čiščenju našega javnega življenja od raznih kvarnih tujih vplivov je napravila vlada z novimi uredbami, ki so hjle v soboto napovedane, in s katerimi bo Judom onemogočeno sodelovati pri mnogih prosvetnih panogah, kot so na primer tisk, kino, gledališče in radio. Na polju svoje duhovne kulture si mora vsak narod rezati svoj lasten duhovni kruh ter mora imeti voljo in sredstva, da se ubrani razkrajevalnih strupov, pa naj prihajajo od koder koli. Važni izjavi predsednika vlade Cvetkoviča in generala Nediča v Skoplju 13. oktobra sta imela predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in vojni minister general Nedič ob priliki letalskih prireditev v Skoplju značilna patrijotična govora, ki sta odjeknila po vsem našem predelu Evrope. V teh sta naglasila, da je južna Srbija prenapojena s krvjo, junakov, ki so ustvarjali našo državo in da današnji naš rod ne bi zaostajal za predniki, če bi bilo treba braniti to zemljo. Oba govora sta bila ugodno sprejeta doma in v tujini. Dr. Korošec v Zagrebu Posetil je v Zagrebu razne prvake in si ogledal razne ustanove, nato pa se je prosvetni minister in senator dr. Anton Korošec odpeljal iz hotela „Esplanade" z avtomobilom na hrvaško romarsko pot v Marijo Bistrico. Na kar se je odpeljal skozi Hrvaško Zagorje. Okrog tričetrt na eno je prispel v Varaždinske toplice, kjer je bilo kosilo, ki se ga je udeležilo tudi njegovo spremstvo. Popoldne je obiskal še nekatera mesta v Hrvaškem Zagorju, med drugim tudi Lepoglavo, proti večeru pa se je vrnil v Zagreb, od kjer je odpotoval v Belgrad. Besarabski Nemci skozi Jugoslavijo Vsak dan pride pred taborišče besarabskih Nemcev 4—5 vlakov. Skozi Zagreb je doslej šle 70 vlakov s 56.000 besarabskimi Nemci. Po mnenju merodajnih krogov bodo čez tri tedne že vsi besarabski Nemci naseljeni v svojih novih domovih v Nemčiji. V tem času bo potovalo skozi Zagreb še 60.000 Nemcev, tako da bo skupno število znašalo 120.000. Vsi Nemci bodo naseljeni blizu meje, in sicer en del na Poljskem, drugi del pa v sudetskih pokrajinah. Izseljencem posvečajo veliko skrb. Plačajte naročnino! Ali je zatoženka poznala sežgani Anko Zbačnikovo in Nežo Rusovko? — Obe je poznala. Ti dve ženski sta umrli obe spokorjeni, sta jetnico ovadili, češ, da se je tudi- ona pečala s čarovništvom. Ali je temu tako ali ne? — To ni res in se ji nikdar ne more dokazati. Kaj je imela zatoženka opraviti pred tremi leti po sv. Jerneju, ko je bila ob enajstih ponoči pri sv. Marijeti v polju s svojo hčerko, Martin Dihurjevo ženo, tudi Sobarjevo imenovano, in s svojim leto starim otrokom? — To ni res, ona je bila tisti Čas doma. Ce ni res, da so jo njen mož Gašper Kerznič, njen zet Martin Dihur in pa Andrej Divjak, ki so vsi trije šli od prigoriškega župana, dobili ob tem času s hčerjo in otrokom vred v prosu, kjer sta se vedli prav po čarovniško ? — Lahko takoj priseže, da temu ni tako. Če ni res, da je njen brat obe ogovoril ter jima rekel: „Ve, čarovnici, kaj delata tukaj ob tem času? Zakaj mi tudi nedolžno dete zapeljujeta?* — Zatoženka oboje trdno taji. Vsa soseska ve, da se potem celo leto nista mogli med seboj trpeti, ali tudi to ni res? — To ni res, mož in zet sta bila tako pijana, da nista vedela, kaj sta govorila. Ker je jetnica vse tajila, je bila odpeljana zopet v ječo. Izpraševanje pa se bo nadaljevalo. Koprivnik. Ponesrečil se je na lovu dne 23. oktobra z lovsko puško in umrl g. Prinčič Drago, poštar iz Nemške Loke in posestnik v Koprivniku. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi kočevskih Slovencev 25. oktobra popoldne v Koprivniku. Rodbini naše sožalje 1 Velike Lašče. Dela pri stavbi, v kateri bo nameščeno skladišče za žito v s vrh o prehranjevanje prebivalstva vsega kočevskega okraja, vidno napredujejo. V skladišču, ki se nahaja v neposredni bližini velikolaške železniške postaje, bo prostora za petdeset vagonov žita. — V torek 22. t. m. se je pri nas na vrtu gostilne .„Vatikan" zopet vršil plemenski sejem za bike sivorjave alpske pasme. Prignanih je bilo preko petdeset plemenjakov. Semenj so poselili, kupci izključno iz naše slovenske banovine. Vsako žival je komisija pod predsedstvom zastopnika banovine g. ing. Oblaka natančno pregledala in ocenila. Cene so bile sorazmerno še kar zadovoljive. Plemenjake so s pomočjo banovinske podpore pokupili posamezni živinorejci za svoje živinorejske zadruge in občine. Dvorska vas. V neposredni bližini naše vasi se nahaja samotno naselje Podkraj. Tukaj prebiva na svojem obširnem posestvu star, ovdovel posestnik Matevž Žužek, ki slovi kot premožen mož in je znan kot vesel šegav človek. Njegova domačija je bila v noči od 12. na 13. t. m. pozorišče drznega roparskega napada. Okoli 11. ure ponoči so vdrli v njegovo hišo štirje maskirani razbojniki, od katerih sta dva stala na vežnem pragu kot straža, dva pa sta z nabitimi samokresi t rokah zahtevala od gospodarja šest tisočakov. Prestrašeni Žužek jima je izročil denarnico vsebujočo šestdeset dinarjev, izgovarjaje se, da nima več denarja pri hiši. Žužkova tudi že postarna sorodnica, ki mu gospodinji, je začela obupno klicati na pomoč, na kar so roparji pobegnili. Velikolaški orožniki so prijeli nekaj domačinov, ki pa odločno zanikajo svojo udeležbo pri ropu. Livold. Pri nas se je začelo pod vodstvom našega dobrega šolskega upravitelja g. I. Knola prosvetno delo. Začeli smo s predavanjem o zgodovini našega naroda. Predavala je gdč. Majda Peterlinova, akademičarka - domačinka. Predavanje so spremljale lepe slike skioptikona. Ker imamo električno luč, bo skioptikon prišel še večkrat do veljave. Udeležba je bila prav dobra. Rakitnica. V nedeljo smo pokopali gosp. Franceta Omerzo. Umrl je po kratki bolezni. Pogreba se je udeležilo posebno veliko moških iz župnije in okolice. V dokaz, kako je bil priljubljen. Pred nekaj dnevi je še kopal svoji sosedi grob in prvi za njo je moral on. Blag mu spomin! Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Ravno isti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur in Andrej Divjak. Po dolgem izpraševanju pa nista hotela ničesar povedati in sta se izgovarjala s pijanostjo. Ravno tako prigoriški župan Peter Boječ. Tudi zatoženka je vedno tajila kakor poprej. Četrti dan tega meseca so zatoženko dalje izpraševali. Mislila je, da bo s strašnimi prisegami utajila vse ovadbe, zato se je storila ta začasna obsodba: Začasna obsodba: Ker je zoper Lucijo Kerzničevko dovolj dokazov, ki jih pa noče priznati, naj se posadi na navadno klop za čarovnice in potem nadalje izprašuje. Še isti dan se je ta začasna obsodba izvršila in omenjena hudodelka je priznala po trpinčenju, ki je trajalo 22 ur, naslednje: Če so resnične obtožbe in če prizna tudi ovadbe, da ie tisti čas nabirala proso na njivi? — Da bi bila proso nabirala, zatoženka taji, obtožbe pa so resnične. Od koga se je naučila čarati? Kje in kdaj se je tega lotila? — Neža Rusovka jo je zapeljala pred tremi leti. Ko je šla namreč iz Dolenje vasi domov, jo je tista Rusovka srečala ter jo povabila na pojedino. In ko je v to privolila, jo je namazala po navadnih krajih z nekim mazilom in nato sta zleteli obe kvišku. Kje se pravzaprav največkrat shajajo? — Na križpotih in na gori Kleku, kjer se jih je največ zbiralo. Stara cerkev. Naše delo za krščansko izobrazbo slovenskega prebivalstva v območju prosvetnega društva očividno nekaterim ne ugaja, če tudi trdijo, da so narodno navdušeni za vsak slovenski pokret. Človek, ki je bil očividno do sedaj na boljšem in je hotel veljati za nekakega predstavnika slovenskega delovanja, na razne načine kaže, kako mu je neljub nas odločno krščanski pokret. Nagovarja posamezna dekleta naj se vzdržijo deia v našem novo ustanovljenem prosvetnem društvu. Toda mi na take in podobne intrige odgovarjamo še z. večjim navdušenjem in agilnostjo za naše delo v slovensko katoliškem duhu. Mala gora. Prosvetno gibanje v Stari cerkvi je dvignilo tudi nas. Že se je organizirala naša mladina v lastnem odseku. Če bomo tako krepko držali kot smo začeli, uspehi ne bodo izostali. — Moko, ki jo je te dni razdelila nbožnim družinam Slovenska Straža, smo tudi mi dobili. Za vsak dinar, ki se pridobi po znižani ceni, smo hvaležni Slovenski Straži na Kočevskem. Glažuta. Priznati moramo gospodu knezu Auerspeigu, da se trudi, kako bi ustregel ljudem in pregnal divje svinje, ki toliko škode naredijo po naših njivah. Pred dnevi je dvignil spet velik lov na to nadlogo. Sel je na lov tudi sam in gospod princ, šlo je tudi veliko delavstva. Žal, da ni bilo zaželjenega uspeha. Lovci trdijo, da se bo moglo to zver zaseči šele ko pade sneg. Kočevska Reka. Od tu je odšlo veliko število mlajših moških, dobili so novo zaposlitev na jugu, največ v Zemunu. Nekateri pa se že vračajo. Bili so le malo časa v poslu. Kovice Slovensko katoliško prosvetno društvo v Kočevju priredi v počastitev praznika Kristusa Kralja v nedeljo dne 27. oktobra ob 17. uri v dvorani ljudske šole v Kočevju akademijo, na katero vse prijatelje vljudno vabi. — Prejšnjo nedeljo je bil tudi občni zbor društva, na katerem je bil izvoljen za predsednika ing. Vivod. Občni zbor Katoliškega Prosvetnega društva v Kočevju se je vršil v nedeljo 20. oktobra ob H. uri dopoldne v dvorani ljudske šole. Poleg velikega števila članstva sta počastila občni zbor K- sreski načelnik dr. Bratina in g. dekan Flajnik. Občni zbor je vodil predsednik g. dr. P. Eržen. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je društvo tudi v preteklem poslovnem letu živahno delovalo, čeprav se je moralo boriti s premnogimi težavami. Predvsem manjka društvu lastni dom, kjer bi se moglo prosvetno delo popolnoma razmahniti. Odbor je za svoje požrtvovalno delo Prejel razrešnico s pohvalo. Na predlog dosedanjega odbora je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik g. ing. Vivod August, podpredsednik g. Blenkuž Alojzij, šolski upravitelj, tajnica gdč. Dobovšek Bogomira, ostali cdbor-gg. Rehberger Kata, Vodušek Dolfe, Kužnik Franc, Pregelj Iva, Knntara Vilko, Kobola Matija. V razsodišče so bili izvoljeni: gg. Peterlin Angela, učiteljica in soproga šolskega nadzornika, Hren ernej, strojnik, in Struna Andrej, posestnik. * pregledovalce računov so bili izvoljeni: gg. “•ovač Franc, šef ekspoziture hranilnice dravske anovine, Vetrovec Vaclav, nadpaznik, in Muhič P. " ~~ _ * “ : SioTn Škofa Slomški 3 (Konec) SaJ je bil škof tudi sv. Sava, Strossraayei ka'V v^ai" i'm n‘^^° ne odreka spoštovanja, za-J bi morali biti ravno mi Slovenci tako zagrizeni. Slo v8^r'zen' 80 nekateri samo zato, ker škofa n °m 4:3 ne poznajo in nočejo poznati. Ko bi 8kfPl/ brali njegove besede: „Vode velike tečejo slov^1 iSij°' Fotjeko, Češko in skozi druge kr enske dežele, vsaka se razliva po drugem /, 'B'i vendar se vse skupaj snidejo v globočini fi v"> *enuar ^rnega morja. Savin®atFe 80 si v naši soseski -Sava, Drava ir Korošv’ eniX te^e sk0!?L Kranjsko, druga skoz en s, A°’ trctia »kozi Štajersko deželo, daleč skup ^.ru?e ostanejo pa vendar se prijazne ' snidejo in v morje svoje žlahte stekajo Janez. Občni zbor je zaključil novoizvoljeni predsednik g. ing. Vivod z zahvalo prejšnjemu odboru, predvsem požrtvovalnemu predsedniku g. dr. P. Erženu in podpredsedniku g. nadge-ometru F. Schiffrerju. V okrožnici z dne 11. decembra 1925 je sv. oče Pij XI. zapovedal, da se zadnjo nedeljo v oktobru praznuje praznik Kristusa Kralja. 1. Kristus je naš kralj. V apostolski veri molimo: „Verujem ... v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega.u Jezus Kristus je torej edini Sin božji, Bog in človek skupaj in naš Gospod. Zato so mu podložni vsi angeli in ljudje, on je Kralj kraljev in Gospod vseh gospodov. Nad ljudmi pa je še Gospod radi tega, ker nas je s svojo krvjo odrešil. Kar si kupimo z denarjem, je naše. Kar je Kristus kupil s svojo krvjo, je brez dvoma njegovo. 2. Kristus pa tudi izvršuje nad nami svojo kraljevsko oblast, a) Kralj daje s svojim podpisom veljavnost zakonom. Kristus je potrdil zakone, ki jih je nekoč izraelski narod sprejel ob gori Sinaj. „Ge hočeš priti v življenje, spolnjuj zapovedi." Niti ene ne izvzame, vse potrdi in izpolni. b) Kralj je najvišji sodnik, 'ki sodi svoje podložne po danih pos.tavsh. Tudi Kristus sodi. Tu po naši vesti, ki nas hvali, ako smo zapoved izpolnili, pa tudi ostro graja, ako je nismo. Ko pa človek umrje, sledi še druga sodba — posebna sodba. Da bo pa ves svet prepričan, da je Kristus pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, bo pa še ob koncu sveta prišel v oblakih neba sodit žive in mrtve. „Hudobni pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.u (MT 25.46.) 3. Kristusa moramo vsi priznati za kralja. Nikdo ni izvzet. „Kralja, kateremu vsi živi, pridite, molimo!“, moli sv. Cerkev. Poedinci, družine, države, narodi vseh časov, vseh krajev, vseh ver, vsi so njegovi, ker je za vse prelil svojo kri. Nekaterim je zapisal svojo postavo samo v srce, te bo sodil po tej postavi. Za druge pa jo je še razglasi!, ker vedo več, bodo še bolj natančno sojeni. Kakor drži sedaj v tem življenju svojo vsemogočno roko nad celim stvarstvom, prav tako jo bo držal nekoč nad nami v večnosti: nad enimi bo počivala njegova ljubezen, nad drugimi njegova jeza. Priznajmo vsi Kristusa za svojega Kralja! To zahteva pravičnost, to zahteva od nas zdrava pamet! Kako mirno je srce, v katerem kraljuje Kristus, ne pa strast. Kako srečne so družine, ki so. vstoličile Kristusa za svojega kralja. Kako lep mir bi vladal med narodi, kjer bi Kristus vladal. Iz dna svoje duše molimo v nedeljo in vsak dan: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo! Tvoji smo gospod, Tvoji hočemo biti.“ Kaj si storil za „Kočevskega Slovenca«? Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojim sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narodno zavednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine! 0. ko bi vendar tem potokom mi enaki postali. Slovenec je Kranjc, Korošec kakor Štajerc, bratje smo eden drugemu 111 O srečni čas, kateri prideš, da bo v jeziku slovenstva ena hiša, eno slovenstvo, en govor . . . Ako že nočeš gledati v škofu Slomšku svetega moža, glej v njem velikega rodoljuba, narodnega voditelja in vzgojitelja 1 Hvaležni smo g. dr. Korošcu, da je kot prosvetni minister povedal, kaj pomeni ime škofa Slomška v naši prosveti. Slava škofu Slomšku, slava pa tudi dr. Korošcu ! Naša dolžnost pa je, da se bo smrtni dan 24. septembra odzdaj naprej res praznoval tako, kakor to zasluži veliki Slomšek. Kaj storiti? * 1. V srbskih učilnicah vise podobe sv. Save. Pri nas naj bi visele podobe škofa Slomška, da bi jih učeča mladina imela vedno pred očmi! 2. Šolska mladina, pa tudi učitelji in profesorji naj bi pridno študirali spise škofa Slomška iz nalašč v ta namen sestavljene čitanke! Površina: 12.092 ha 71 a 25 m3 — Sveti Gregor . . 565 Andol............ 26 Brlog........ Črnec........ Črni potok . . Grebenje . . . Junčje....... Kotel........ Krnče.........| 251 Levstiki......I 24 Marolči.......j 5-7j Novi pot . . . . g 301 Perovo........ 30 Pugled........j 24 Sveti Gregor . . 82 Vintarji ...... j 331 Zadniki.......! 45j Turjak...........J094 Četež.........j 38 Gradež........j 102 Laporje.......j 57 Sveti Gregor j VelikeLašče i Sveti Gregor: VelikeLašče ! Sveti Gregor Male Lašče Mali Ločnik . Prazniki. . . . Rašica....... Sloka gora . . Ščurki....... Turjak, trg . . Veliki Ločnik Ulaka . . . Adamovo Brankovo Grm . . . Hlebče . Hrustovo Jekičevo Kaplanovo Kukmaka Logarje . Opalkovo Podsmreka . Podulaka Polzelo . Prhajevo Pušče . . Stope . . Ulaka . . Velike Lašče Turjak Škocjan VelikeLašče Škocjan VelikeLašče Škocjan Turjak Škocjan Sveti Gregor j Karlovica Sveti Gregor j Karlovica f-Sveti Gregor : * Karlovica i Sveti Gregor Karlovica ' ! Sveti Gregor i | Karlovica | Sveti Gregor; Turjak Škocjan Turjak j VelikeLašče \ i Škocjan ' Turjak 1 VelikeLašče j Škocjan -Turjak Škocjan Spodnje Retje . Srebotnik.... Strmec........ Velike Lašče, trg 537| Zgornje Retje . | 29| 211 99 28 246 31 25 213 44 588 55 VelikeLašče 1 VelikeLašče 5-11 17| 30 42 24 43 1.7: 40: 55 22j 34 16' 29; 20 41 52 701 Karlovica VelikeLašče Karlovica VelikeLašče Karlovica VelikeLašče (Dalje prihodnjič.) Zunzmp pretjlad Glavna oznaka zunanjepolitičnih dogodkov na .vojaškem področju je višek, ki so ga nemški letalski napadi na London dosegli ter' povečana delavnost na področju pomorske vojne, na političnem področju pa velika razgibanost na jugovzhodu Evrope kakor tudi povečanje napetih zapletljajev na tihomorskem prostora. Jugovzhodna Evropa Novi dogodki, ki so nastali na jugovzhodu Evrope z vkorakanjem nemških čet v Romunijo, so v tesni zvezi — to so nemški in italijanski listi sedaj razodeli — z velikim itafijansko-nem-škim načrtom, da zgrabita angleške postojanke v Egiptu z dveh strani, in sicer iz Libije, kjer že stoji italijanska armada, in izr Palestine, kamor želi priti oborožena sila Nemčije in Italije skozi 3. Smrtni dan škofa Slomška, 24. septembra naj se obhaja kar najslovesnejse. Ni dovolj, da ta dan ni šole, ali da gre šolska mladina samo v cerkev, ali morda priredi malo proslavo. Pokažimo mladini Slomška v vsej negovi veličini | 4. Posnemajmo Slomška zlasti v njegovi ljubezni do petja! Petje lepih slovenskih pesmi naj bi se povsod kar najpridnejše gojilo, zlasti pa še pri nas na Kočevskem! Slep je, kdor ne pozna velikega vpliva, ki ga ima petje na ljudstvo. Kako dobro je to urnel Slomšek, ko je sam sestavljal prelepe zdravice in druge pesmi, da je na ta način izpodrinil slabo petje in slabe pesmi. Le poslušajmo ga: „Lep božji dar je čedno vbrana pesem, in moder pesnik, ki prave "pesni snuje, on je v resnici božji mož, svojega rodu velik dobrotnik.u S temi besedami je dal veliki škof najlepše spričevalo samemu sebi 1 Bil je božji mož, svojega rodu velik dobrotnik. Zato slava škofu Slomšku, slava pa tudi vsem, ki hodijo in bodo hodili po njegovih stopinjah! I Vozni red: Ljubljana—Grosuplje—Kočevje (velja od 19.oktobra 1940) 8'37|212'18 14 21; 17 44| 19-38! 10-071 14-00 15-54il9'14;21'07| 7-50 13-36 18-50 — od Ljubljana do 8'36 15 01 2021 22-3 6 8-34 1415 19-29 22 do Grosuplje od 802 14-27 1946 2V55 P P P km Postaje P P P tov.1 izl. 2 845 1429 1943 — od Grosuplje do 746 1405 19-20 2143 8'58 1441 19 57 7 Predolje 7-24 13-52 19-08 21 31 907 1449 20 06 11 Čušperk A 7-26 1344 1901 2L24 921 1502 20-20 18 Dobrepolje 7-13 1331 1848 2113 933 1514 2032 25 Velike Lašče 7-02 13-20 18-37 21-03 9-51 15-32 2050 33 Ortnek 6'40 1304 18-21 20 48 9-58 15-39 20-57 36 Zlebič-Sodražica 6-30 1254 1812 20-37 1006 1547 21-05 40 Ribnica 6-22 1246 18 05 20 29 1014 1555 2113 46 Lipovec 6-13 12-37 17-56 20-20 1025 1605 2V24 52 Stara cerkev 6-02 12-26 17-45 20-09 1030 16 10 21-29 55 do Kočevje od 555 12-20 1740 2002 od Grosuplje do Novo mesto do od 7 59 i 1419 j 17-26 j 1936 j 2147 6-20 | 1247 | 15-56 1 18 00 j 20 22 Ljubljana od 540 7-05 800 11-50 14-36 2 1540 1915 23-30 km Otoče (Brezje) do 659 825 922 1305 15-35 16-57 20-46 047 43 Otoče (Brezje) od 6 15 1103 14-53 1643 1917 19-55* 20-33 Ljubljana do 722 12-15 1606 17-51 20-33 2116 21-50 i ob delavnikih — 2 ob nedeljah in praznikih. južnovzhodno Evropo. Izvedba napadalnega načrta na angleško moč v Egiptu ter odstranitev angleške moči iz Sredozemlja, nalaga Nemčiji in Italiji, da poprej spravita pod svoje nadzorstvo vse sredozemske obale južnovzhodnih držav, da jih ne bi mogla Anglija uporabljati kot zavetišče ali oporišče. V glavnem gre tukaj za Grčijo in Turčijo, ki bosta pozvani, da se Angliji odpovesta. Če bo diplomatično prigovarjanje zadostovalo, večjih zapletljajev ne bo, če pa bi morala nastopiti sila, znajo priti hujši razvoji. Za ta primer naj bi služilo tudi oporišče, ki ga je Nemčija sedaj dobila za svojo vojsko v Romuniji ter italijanske sile v Albaniji in armade, ki jih je Mussolini one dni pregledal v dolini reke Pada in v Julijski Krajini. Zaenkrat odločitev, kako se bosta Grčija in Turčija odločili, še ni padla. Soodločevsla bo pri tem tudi Bolgarija. Listi so pisali, da bo odločitev Turčije in Grčije odvisna od stališča, ki ga bo zavzela Sovjetska Rusija. Toda, če na Sovjete čakata, sta se zmotili, kajti vse tako kaže, da bodo Sovjeti, ki razumejo, da je za nje najbolje, ako ostanejo še naprej „nevtralni1', lepo vztrajali v sodelovanju z Nemčijo in Italijo ter skušali le od Turčije dobiti kakšen kos, ako bi prišla v zadrego, kakor so to lepo izpeljali pri Poljski. Trenutno bi se položaj na jugovzhodu dal opisati kot mirnega, toda, ako bi Turčija in Grčija pokazali voljo, da nudita kakšno pomoč Angliji, bi velesili osišča to preprečili z_ orožjem v roki. Postojanke v Romuniji, na Črnem morju in v Albaniji so za to pripravljene. Franciji ponujajo mir r Nemčija in Italija ponujata Franciji mir pod pogojem odstopitve Alzacije, Lorene, Nice, polovice Tunizije, severnega Maroka in Indokine. Afriške kolonije naj bi bile pod skupno upravo, vojno francosko brodovje pa na razpolago za boj proti Angliji. Maršal Petain je pogoje odklonil, L aval pa jih zagovarja. Laval je bil zato sprejet pri vodji Nemčije v Parizu, nato pa še Petain. Sestanek Hitlerja in generala Franca na Pirinejih Da se sestane z generalisimom Francom, se je voditelj Hitler v sredo popoldne pripeljal s posebnim vlakom na francosko-špansko mejo. Kmalu nato je prispel tudi vlak s Francom. Hitler je poleg proge čakal na prihod šefa španske države in je prisrčno pozdravil Franca, ko je ta stopil iz vlaka v spremstvu zunanjega ministra Serrana Sunerja. Franco je nato predstavil Hitlerju osebnosti svojega spremstva, med njimi tudi šefa svojega vojaškega kabineta generala Moscarda. Franco se je nato pozdravil z osebnostmi iz Hitlerjevega spremstva, z zunanjim ministrom Ribbentropom, vrhovnim poveljnikom maršalom Brauchitschem, šefom nemškega vrhovnega poveljstva maršalom Keitelom in državnim podtajnikom Gaussom. Hitler je nato v spremstvu generalisima Franca obhodil častno četo ob progi. Potem je Franco spremil Hitlerja do svojega vagona, kjer so se takoj začeli razgovori. Razgovori so potekali v duhu prisrčnosti in tovariške zvestobe med dvema narodoma. Razgovorom sta prisostvovala tudi oba zunanja ministra Ribbentrop in Suner. Namere Italije in Nemčije EirateEx iao Žabe je jedel Pred več leti sem se vozil nekega popoldne iz sosednjega mesta domov, pa sva se med potjo pogovarjala z voznikom med drugim tudi o postnih jedeh, ker je bilo ravno v 40 dnevnem postu. Pa sva govorila tudi o žabah. „Kaj, da žabe," mi pravi, „jaz jih ne bi jedel za ves svet, rajši bi umrl." Pa sem si mislil: „Pa jih boš jedel 1“ Ko prideva domov, prinese služkinja pohane žabe s solato na mizo. „O," pravi voznik, „kaj imate že piščeta 1 Kje ste jih pa dobili, saj jih še nimajo nikjer ?“ „Veste kaj," mu odgovorim, „v župnišču se marsikaj dobi, česar drugod še nimajo." Pa sva jih jedla. Pa se je možu čudno zdelo, da imajo piščeta tako drobne koščice in pripomni, da so gotovo še prav majhena. Ko sva pojedla, ga vprašem, če ve, kaj svi jedla. „Piščeta, kaj druzega," mi odgovori. Na to pa pravim : „Lega, lega, lega, žabe ste jedli." Mož me debelo gleda pa pravi: „Makar, dobre so bile, pa če bi bil vedel, pa jih ne bi bil jedel." Š. Velesili osišča imata pred očmi, tako trdijo v poučenih krogih, da z dveh strani pritisneta na angleške postojanke v Sredozemlju. Pri tem je bilo vzeto v ozir tudi sodelovanje Francije in Španije. Sodelovanje Francije na ta način, da bi Francija dala na razpolago svoje vojno brodovje ter svoja pomorska in letalska oporišča v Afriki, sodelovanje Španije na ta način, dabi velesilama osišč nudiia svoja pomorska oporišča na južni obali Španije ter v španskem Maroku. Nemčija in Italija upata, da bi bilo na ta način mogoče zavzeti angleško trdnjavo Gibraltar in zapreti angleško vojno brodovje v Sredozemsko morje, nakar bi sledil skupni nemško-italijanski napad na Egipt in Suez. nz j i ! i i. I Ponesrečil se je na lovn dne 24. oktobra 1940 in bil pokopan dne 25. t. m. v Koprivniku gospod Drago Prinčič poštar in posestnik Kot narodni delavec je oral ledino v Koprivniku in njegovi okolici, zato mu blag spomin! Kočevski Slovenec. L L Slovenski pregovori o „žlici" Blaženo je mnogo ročic (delavcev), a prekleto mnogo žlic (jedcev). Bolj a je žlica medu kakor lopata blata. Bol ja je žlica zelja v miru kakor pečenka v prepiru. Bolja je žlica soka v miru kakor polna miza jedi v prepiru. Kar ubogemu daš, to ti na žlici priraste. Pita ga s prazno žlico. Rad bi me v žlici vode utopil. Še žlice se sporeko v žličnjakn, pa se ^ie bi ljudje v hiši. Še žlice včasih zaropotajo v žličniku, če veter potegne. Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši. Z velnico se posojuje, z žlico pa vr$čuje. Žlice ne boš iz cele goli delal. Sašelj. Orehe, suhe gobe, kumino, kuhano rrsaelo, laneno seme kupuje los. lagodio, Osip .... - - - eiu\M Gubčeva ulica Prodaja: železnino, kuhinjsko posodo in špecerijo Nakup vagonskih pošiljk koruze, pšenice in moke ugodno izvrši tvrdka nrj Ljubljana, ElitMiosva o. št 13 EP0gJg3EP > J 0 0 r? «xX Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.