•Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL 1'rDovlJe. Hrastnik Zagone U> Litija - Urejuje uredniški odbor - udgovotni urednik Stane SuStai • Naslov: Uredništvo m uprava »Zasavskega tednika«! Trbovlje. Trg revolucije n • Telefon 80-i9i - -taCun pn Komunalni banki Trbovlje S00-714-1-MS - Ust izhaja vsako sredo - Letna naročnina (80 dlni polletna S40 din, Četrtletna 120 din, me-seCna M din - Cena Izvoda v kolportažl 10 din • Tiskar Tiskarna Časopisnega podjetja •DELO* v Ljubljani - Rokopisi moralo biti • uredništva najkasneje vsak ponedeljek t.utra) - Nenaročenih rokopisov in fotografu as vračamo.
8tev.
TRBOVLJE, 16. novembra 1960
Cena 1(1 din - Leto XIII
Tovariš Boris Kraigher ho obisku v Hrastniku
V ponedeljek je obiskal “Častnik predsednik Izvršnega sveta Slovenije, tovariš Boris Kraigher v spremstvu sekre-“*cja sekretariata IS za indu-«**> inž. Viktorja Kotnika.
I Na sedežu hrastniškega občinskega ljudskega odbora se ■? Pogovarjal z zastopniki občanskega ljudskega odbora, občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in *“Ugimi • problemih hrastni-“ke komune.
Po razgovorih si je v sprem-**vu sekretarja ObK ZKS Hrastnik Marijana Orožna, Predsednika ObLO Staneta Hječka in predsednika ObO hZDL Franca Grešaka ogledal Povo stanovanjsko naselje na p>dniku, obrat rudnika Trbov-jje - Hrastnik na Novem Doto, Tovarno kemičnih izdelkov, “Jeklarno, Zidani most in Pa-Ptrnico v Radečah.
OB KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V ZASAVJU
V odborih mnogo več
neposrednih proizvajalcev
Se
Tovariš Boris Kraigher se je 1 Posebej zanimal za probie-to® komunalne graditve; zani-so ga pa še investicije v industrijo hrastniške občine 7 2vezi z rekonstrukcijami ne-^oterih večjih gospodarskih
Organizacij.
Te dni so v vsem Zasavju letne konference krajevnih organizacij SZDL. Poudariti velja, da so konference krajevnih organizacij Socialistične zveze organizacijsko in vsebinsko mnogo bolj pripravljene kot zadnje konference osnovnih organizacij SZDL.
O poteku letnih konferenc krajevnih organizacij Socialistične zveze nam poročajo naši dopisniki;
LITIJA
V litijski občini bodo predvideno zaključili konference krajevnih organizacij SZDL v nedeljo, 20. novembra. V soboto je bila konferenca krajevne organizacije SZDL v Ribčah, v nedeljo so pa bile letne konference v Jevnici, Polšniku, Gradiških Laja h in Štangi. Ostale konference krajevnih organizacij SZDL v Zavrstniku, Veliki Kostrevnici, Podšentjurju, Vačah, Gabrovki, Kresnicah, Čr-
nem potoku in v Litiji bodo pa te dni. Doslej je bila najboljša letna konferenca krajevne organizacije SZDL v Šmartnem pri Litiji.
Udeležba na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL v litijski občini je dobra, pa tudi poročila in suma razprava so osvetlila vrsto nalog, ki čakajo krajevne organizacije in samo članstvo Socialistične zveze v prihodnje.
dvodnevni seminar za mladinske aktiviste
V TRBOVLJAH
Nove oblike dela
Prejšnji teden je občinski komite Ljudske mladine organiziral dvodnevni seminar za mlade aktiviste v komuni. — Razpravljali so predvsem o novih oblikah idejno - vzgojnega dela in o večjem vključevanju mladine v družbeno samoupravljanje tako v šolah kakor tudi na terenu.
Prvi dan seminarja je bil posvečen zlasti problemom mladinskih aktivov v podjetjih, nnalizirali so delo šolskih skupnosti ter se lotili vprašanj, ki ’eze mladinske funkcionarje Pri vsakdanjem delu.
Da se problemi čim podrob-n?je osvetle in rešijo, je dru-P ban seminarja potekal v de-lu komisij.
VAČAN1 BODO DOBILI TELEVIZOR
Na Vačah so te nekaj časa Pomišljali, kako bi prišli do 'evizijskega sprejemnika. Kot s® kaže, se jim bo že kmalu ^esničila želja. Televizor bodo , Pili z združenimi močmi, ne-al sredstev bo dala tamkajš-* kmetijska zadruga, nekaj cikx, ki Svet Svobod, nekaj finski odbor SZDL, nekaj dstev bodo zbrali pa tudi mi Prebivalci Vač.
tr
II
m
Idejno-vzgojna 'komisija je sprejela vrsto konkretnih sklepov ter poudarila nujnost izobraževanja mladine po zanimanju. Tako bo občinski komite LMS organiziral dvood-delčno politično šolo, občasne mladinske tribune ter vrsto predavanj in seminarjev za mladince.
Družbeno upravljanje bo treba predvsem utrditi v šolstvu. Zaradi tega je komisija predlagala, da se priredi seminar •za mlade upravljavce ter se jih seznani z delom in vlogo mladinske organizacije v raznih organih samoupravljanja.
Razen navedenih komisij so zasedale še komisije za družabno življenje, za mladinske čfe-lovne akcije ter komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja.
Na zaključni konferenci je bila sprejeta vrsta predlogov za zboljšanje dela mladinskih aktivov, pred občinskim komitejem mladine pa stoji vrsta nalog, ki jih bo treba proučiti in sprovesti v življenje.
Ob koncu seminarja je udeležence pozdravil član sekretariata OK LMS, ki je sodeloval skozi ves seminar in zaželel mladim aktivistom še več uspehov v prihodnosti. U.
ZAGORJE OB SAVI
Prejšnji teden so imele letne konference krajevne organizacije Socialistične zveze v Cem-šeniku, Zagorju, Selu in Lokah-Kisovcn. Tako se je na konferenci krajevne organizacije SZDL v Lokah-Kisovcu zbralo kar 300 članov Socialistične zveze. Letne konference ostalih krajevnih organizacij SZDL na območju zagorske občine so bi le v nedeljo.
Letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v zagorski občini so bile organizacijsko in vsebinsko zelo dobro pripravljene, še posebej letna konferenca KO SZDL Zagorje-center.
Na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL v zagorski občini so precej govorili tudi o osnutku petletnega perspektivnega načrta gospodarskega razvoja zagorske občine in o sodelovanju krajevnih organizacij SZDI, ter članstva SZDL pri urejanju perečih ter komunalnih vprašanj.
vembra, pa še letni konferenci krajevnih organizacij SZDL na Dobovcu in Kleku.
HRASTNIK
Prejšnji torek so v hrastniški občini končali z letnimi kon-renoami krajevnih, organizacij SZDL. Konference so bile skoro povsod dobro pripravljene in tudi dobro obiskane. V razpravi s0 člani Socialistične zveze opozorili na najrazličnejše probleme. ki jih bo treba reševati v naslednjih letih. Skoraj povsod so poudarili, da je treba kar najtesneje sodelovati s krajevnimi odbori oziroma s sveti stanovanjskih skupnosti ter z vsemi organizacijami in društvi, ki delujejo na področju posameznih krajlevnih organizacij Socialistične zveze.
Najbolje pripravljene in obiskane so bile konference v Zeb-niku. Jelovem, Marnem, Bobnu, Jagnjenici, Zidanem mostu in Hrastniku; slabše je pa bilo v Radečah, Krnicah, Svibnem in Vrhovem.
Sestav novoizvoljenih odborov krajevnih organizjacij SZDL v hrastniški občini je vsestransko zadovoljiv, saj je od skupno
264 novoizvoljenih članov KO SZDL kar 60 žena in 48 mladincev. V odbore je bilo izvoljenih tudi mnogo več neposrednih proizvajalcev kakor prejšnja leta. To daje upati, dia bodo odbori krajevnih organizacij Socialistične zveze v hrastniški občini v prihodnje sposobnejši reševati tekoče probleme.
Zadnje čase vse pogosteje govorimo o standardu. Se posebej v zvezi z uveljavljanjem novih najemnin za poslovne prostore. Dosedanje izkušnje potrošnikov v zvezi z uveljavljanjem raznih ukrepov in odlokov namreč kažejo, da gospodarske organizacije in posamezniki neupravičeno navijajo csne. Razumljivo je, da potrošniki tak način višanja dohodkov brez vseh prizadevanj najostreje obsojajo. Vendar ne vedno uspešno.
Tudi v našem Zasavju sprejemajo občinski ljudski odbori odloke o najemnini za poslovne prostore. Litijski občinski ljudski odbor je o predlogu odloka razpravljal na seji dne 17. oktobra. O osnutku odloka je
AKTUALNO - STANDARD
poročal predsednik sveta za stanovanjske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Litija. Ob koncu poročila je predsednik sveta poudaril, da so bili člani sveta za stanovanjske in komunalne zadeve mnenja, da se povišanje najemnin za poslovne prostore ne sme odražati na račun življenjskega standarda.
Potem ko je poročevalec končal z izvajanjem, je načelnik oddelka za gospodarstvo litijskega ObLO pripomnil, da predlog odloka o najemninah za poslovne prostore zagotavlja, da se bodo v prihodnje laže urejevali poslovni prostori na območju litijske občine. Nato je pa še poudaril, da priporočilo sveta za stanovanjske in komunalne zadeve, da se naj povišanje najemnin ne bi odrazilo na račun življenjskega standarda, nima nobene zakonske osnove(i).
Čudno pojasnilo. Se posebej, ker so se člani sveta za stanovanjske in komunalne zadeve ob sprejemu novega odloka o najemninah za poslovne prostore čutili dolžne opozoriti, da gospodarske organizacije in posamezniki ne bi ob uveljavljanju novih najemnin za poslovne prostore neupravičeno navijali cen in tako brez prizadevanj delovnega kolektiva višali dohodek.
Dvig življenjskega standarda je namreč skrb nas vseh! Zato je bilo povsem umestno priporočilo sveta za stanovanjske in komunalne zadeve ObLO Litija in še bolj nerazumljivo pojasnilo na priporočilo. Stvari je treba reševati življenjsko in ne vselej administrativno, skozi očala zakonov, ki, kot vemo, včasih zaostajajo za splošnim družbenim razvojem.	(ma)
Z LETNE SKUPŠČINE SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V LITUl
Preteklo nedeljo je bila v Litiji redna skupščina občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Dogovora se je udeležilo največ mladih ljudi, kar dokazuje, da so se le-ti pričeli v večji meri vključevati v Svobode in prosvetna društva.
Iz poročil je bilo razvidno, da je bila kultumo-prosvetna dejavnost na območju litijske občine razgibana, to pa predvsem po zaslugi okoliških društev, ki so uprizorili v zadnji sezoni precej iger in prirejali ter sodelovali na proslavah.
Razprava je bila osredotočena predvsem v načrte za novo sezono. Delegati so iznesli vrste
izkušenj in predlogov. Predvsem so ugotovili, da so bila zlast delavna tista prosvetna društva in Svobode, ki so imela slabše materialne pogoje in manj lju di, kot pa društva, ki 6e jim ni bilo treba vbadati s težavami. V tem oziru zlasti izstopa litijsko delavsko prosvetno društvo Svoboda. Velja pa poudariti. da je imelo to društvo tudi nekatere objektivne težave zlasti še, ker so stali litijski prosvetni delavci ob strani.
Delegati so izvolili tudi nov 15-članski Svet Svobod in prosvetnih društev, v katerem so zastopniki prav vseh litijskih Svobod in prosvetnih društev.
i Ir" jlSfiafl
jmmmm
OBISK NASE PARLAMENTARNE DELEGACIJE V MEHIKI
jugoslovanska parlamentarna delegacija se mudi na obisku v Mehiki, vodi jo Vladimir Simič, članica delegacije pa Je tudi Vida Tomšičeva. predsednik Mehike I.opev. Mateos Je po naši parlamentarni delegaciji poslal pozdrave jugoslovanskim narodom in predsedniku republike Titu.
DRŽAVNI UDAR V GUATEMALI NI USPEL
PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH
Naloge sindikalnih organizacij
Nagrajevanje, delitev dohodka, gospodarjenje v komuni izobraževanje v ospredju problematike in nalog sindi-
TRBOVLJE
člani Socialistične zveze v trboveljski občini so opravili doslej volilne sestanke, na katerih so izvolili delegate za letne konference krajevnih organizacij SZDL. V nedeljo sta bili prvi letni konferenci KO SZDL v Gabrskem in v Čečah. Te dni bodo letne konference krajevnih organizateij SZDL v središču Trbovelj, v nedeljo, 20. no-
kalnih organizacij.
Na svoji zadnji seji je občinski sindikalni svet v Trbovljah obravnaval najbolj aktualne naloge sindikalnih organizacij in sveta. V uvodnem referatu je bilo poudarjeno predvsem nekaj od številnih vprašanj, ki obsegajo široko področje dela sindikatov.
Vsekakor je bilo v prvi vrsti na dnevnem redu vprašanje delitve dohodka in nagrajevanja. pri čemer je bilo ugotov-
ljeno, da je vrsta gospodarskih organizacij prešla okvire čakanja ma nove predpise o izpopolnjevanju sistema nagrajevanja ter samostojno skušala izboljšati uveljavljena načela. Vedno bolj 6e uveljavlja princip, čim več del nagrajevati po delovnem učinku, oziroma po možnosti čimprej uvesti kompleksno nagrajevanje, kar je poudarila tudi razprava. Te razprave so prešle okvir© večjih
TELEGRAMI
LJUBLJANA — V četrtek in v petek bo v Klubu poslancev v Ljubljani redna skupščina okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja.
TRBOVLJE — V soboto je bila v domu Tončke Čečeve na Kleku spominska slovesnost ob
17-letnici smrti Tončke Čečeve. Po slovesnosti so odprli lepo urejen prostor za klub, v katerem je tudi televizijski sprejemnik
HRASTNIK — Zadnje dni so bili na območju hrastniške občine zbori potrošnikov, na katerih so volili tudi nove člane
fcjjšsN') stoji ob Železnici zraven elektrarne Trbovlje nova tovarna
**'?ftt£2F'ILTRSKf*JA PEPELA. V TEKU SO ZAKLJUČNA DEI.A, GRADNJO PA OTVORITEV TOVARNE no 28. NOVEMBRA OB 9. URI DOPOLDČ
ZIDAKOV, KI JIH BODO IZDELOVALI IZ OPRAVLJA GRADBENO PODJETJE -ZASAVJE-DOPOLDNE. TOVARNA BO NAJPREJ VRŠILA POSKUSNO PROIZVODNJO
svetov potrošnikov. Med prvimi so Izvolili nov svet potrošnikov v Radečah.
ZAGORJE OB SAVI — Ob
letošnjem Dnevu republike bo slavil delovni kolektiv zagorske Industrije gradbenega materiala pomembno delovno zmago. Svojemu namenu bodo izročili naprave za hidriranje apna.
LITIJA — V Litiji se marljivo pripravljajo na praznovanje 29 novembra — Dneva republike. Litijsko delavsko prosvetno društvo Svoboda bo ob tej priliki pripravilo osrednje praznovale.
TRBOVLJE — Prihodnji teden se bo začel v Trbovljah seminar za novosprejete člane Zveze /komunistov. Obiskovalo ga bo nad 200 članov Zveze komunistov.
HRASTNIK — Prejšnji teden so v Hrastniku končali z letnimi konferencami osnovnih organizacij Zveze komunistov. V ponedeljek je bil v Hrastniku že plenum ObK ZK, na katerem so analiziral! letne konference OO ZK.
ZAGORJE OB SAVI — Sinoči so v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi pripravili člani aktiva LMS trboveljske gimnazije oddajo »Povej. kaj znaš?*.
LITIJA — V soboto, 26. no-/embra. bo v Litiji zbor članov oionirskih šolskih zadrug. Ob tej priložnosti bodo nagradili vse pionirske šolske zadruge z ibmočja litijske občine, ki so ekmovale v okviru občine. TRBOVLJE — V Trbovljah je ačela pretekli teden z delom sola za poslovodje. Sola deluje / okviru trboveljske Delavske univerze in io obiskuje 16 poslovodij iz Trbovelj, Hrastnik* in Za^prja ob Savi.
organizacij in se te težnje v polni meri uveljavljajo tudi v manjših organizacijah. V nekaterih se pa še vedno držijo starih načel.
Poseben poudarek je bil nadalje dan delitvi dohodka znotraj gospodarskih organizacij, pri čemer je bilo naglašeno, da morajo rezultati večje proizvodnosti dobiti svoj odraz v celoti v osebnih dohodkih vseh zaposlenih.
Tudi skrbi za povečanje realnih osebnih dohodkov morajo sindikalne podružnice in kolektivi posvečati več pozornosti, ne pa ocenjevati osebnih' dohodkov na podlagi nominalnih osebnih dohodkov, ki ne morejo dati polnega odraza povečanju realnih dohodkov.
Plenom je tudi opozoril na bližnjo razpravo o perspektivnem gospodarskem načrtu komune, pri čemer se bodo morale gospodarske podružnice zavzeti za čim popolnejše razprave o vprašanju tudi v kolektivih. Vzporedno pa bo potrebno. da sindikalne podružnice in sindikalni svet skrbe za sklicanje zborov proizvajalcev V podjetjih, na katerih naj člani zbora proizvajalcev seznanjajo kolektive o problematik komune.
Referat in diskusija sta tudi načela vprašanje prispevka delavcev in uslužbencev za stanovanjsko pravico. Prav sindikalne podružnice morajo to akcijo uveljaviti kot svojo stalno nalogo. Diskutanti so pa opozorili med drugim, da ne bi smel biti samo prispevek merilo za pridobitev stanovanja, marveč da je potrebno tu upoštevati tudi socialne momente. zaslužne borce NOV in pod.
Na kraju so člani plenuma po uvodnih mislih referenta Toneta Kukovce spregovorili tudi o izobraževanju v gospodarskih organizacijah in ustanovah ter o potrebi za sestavo programov družbeno-ekonomske in idejno-vzgojne izobrazbe vodilnih kadrov v podjetjih in ustanovah kakor tudi vseh članov kolektiva, tako kot je to napravil trboveljski rudnik.
Plenum je nadalje izvolil lz kolektivov delegate za bližnjo občinsko konferenco SZDL v Trbovljah.
Ob koncu so se tudi dogovorili o nekaterih organizacijsko političnih nalogah ter razrešili dosedanjega tajnika Antona Ku kovico glede na preobremenjenost kot upravnika Delavske univerze ter izvolili za novega tajnika tov. Jožeta Laznika, dosedanjega tajnika sindikalne podiMžniee rudnika.	t.
Poskus državnega udara proti režimu generala Miguela Ydigo-rasa je bil neuspešen. Uporniki, po večini la vrst nižjih oficirjev, so bili aretirani. Vladne enote so upornike zajele, ko so hoteli ure-vzeti v svoje roke neka nižji~vo-jaški štab. Organizator udara, voditelj revolucionarne stranke, Mondez Montenegro, Je trenutno na poti v ZDA.
FRANCOZI DEMONSTRIRAJO
V	Parizu In v notranjosti Francije je te dni detnostriraJo na deset tisoče Francozov prod prisotnosti zahodnoncmšklh čet na francoskem ozemlju. Velike demonstracije so Mie v Parizu, v oradouru, v Montlioonu, v Ore-ngu In drugod. Na množičnih zborovanjih so Izglasovali resolucijo proti prisotnosti nemških čet v Franciji.
DELO ODBOROV GENERALNE SKUPŠČINE OZN
V	ekonomskem komiteju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so razpravljali o svetovnem gospodarskem položaju ter o problemu finansiranja nerazvitih držav in perspektivah njihove industrializacije. — indija je prinesla predlog, da naj razvite države dajo tisočinko svojih dohodkov za gospodarsko pomoč nerazvitim državam. Ce bo sprejet predlog Indije, bi bflo za pomoč na razpolago 10 milijard dolarjev na leto.
ZA ENOTNO FRONTO PROTI IMPERIALIZMU
Odbor afriško-azijske solidarnosti, ki Je zasedal v Bejrutu, je v svoji resoluciji ostro obsodil ameriško politiko sodelovanja pri zatiranju osvobodilnih gibanj in poskusov kolonlziranja držav, kjer je mnogo surovin in kjer so posebno važne strateške točke. V resoluciji se zahteva odiprava vseh tujih vojaških oporišč in preklic vsiljenih pogodb, odbor je sklenil pošiljati orožje in fonde alžirskim osvobodilnim silam. Dan Je bil tudi predlog za ustanovitev sklada reparacij za dežele, ki so bile oropane svojega imetja. Glede Konga obtožuje izvršilni odbor Združene narode zaradi njihovega ravnanja In poziva Organizacijo združenih narodov, naj prepove svojim organom sleherno zlorabljanje obla-s*L
VOJAŠKE ČASTI ZA VOJNEGA ZLOČINCA
V	Kielu so prejšnji teden PjJ®* oaJd na slovesen način velikega admirala bivše Hitlerjeve vojne mornarice Racderja. Čeprav je bil Raeder po vojni obsojen Rot vojni zločinec, so ga pokopali z največjimi vojaškimi častmi ter so se pogreba udeležili visoki oficirji Bundestvehra,
ADENAUER ZELI V ZDA
CIMPREJ
Iz Bonna poročajo, da bi se *a' hodnonemški
por—
ki kancler Adenauer rad čAmiprej sešel z novim I>red-sednfkom ZDA Keimedvjem 1» sicer sredi februarja prihodnjega leta.
VREME
od 17. do 27. novembra Nestalno s pogostimi padavinami. Vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor dva dni. — Ohladitev pričakujemo okrog 19. novembra, a otoplitev okrog 25. novembra.
NADALJNJI IZGLEDI:
V začetku decembra vdor hudega mraza iz Rusije, obenem bo snežilo.
Dr. V. ML
ZAŽIVELI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
Odlični rezultati
Program izobraževanja v občini Trbovlje teče v polnem razmahu. Pravočasno izdelani programi so pripomogli k prav tako pravočasnemu pričetku sezone 1960-61.
Na Delavski univerzi v Trbovljah smo želeli dobiti nekaj podatkov o razvoju izobraževanja v tej sezoni ter smo bili zelo presenečeni nad doseženimi rezultati, ki jih za osvetlitev Stanja tudi statistično ilustriramo:
Večerna politična šola deluje e tremi oddelki, in sicer s prosvetnim, kj ga obiskuje 26 prosvetnih delavcev komune, ter dvema oddelkoma za kader ZK, sindikate in pod., kjer je 53 slušateljev, torej kar 79 slušateljev večerne politične šole.
V	večerni šoli za delavsko samoupravljanje, ki bo trajala tari mesece, je 25 slušateljev, ki so jih priglasile gospodarske organizacije iz vrst Članov DS in UO. mledtem ko je že 30 priglasitev za drugo izmeno.
V	večerni ekonomski srednji šoli je 83 slušateljev, in sicer 43 v I. lčtniku in 40 v II. letniku.
V	večerni dveletni administrativni šoli je 60 slušateljev,
POSLOVILI SO SE OD NJE
Tovarišica Pavla Baloh se je rodila v Trbovljah 21. decembra 1898 in je kot babica delala 37 let. V tem času je pomagala 4.940 novorojenčkom na svet. Do leta 1945 je delala kot babica doma in v bolnišnici, od
in to 24 v upravni smeri ter 36 v gospodarski smeri.
Tehniška srednja šola — strojni oddelek — ima 54 slušateljev. in sicer I. letnik 26, II. letnik 28, medtem ko je v elektrotehniškem oddelku srednje tehniške šole 21 slušateljev.
V	kratkem prične' z delom večerna mladinska politična šola s 70 slušatelji v 2 oddelkih.
V	večerno osemletko se je vpisalo 18 slušateljev.
Kmetijsko gospodarski tečaj oz. šolo bo pa nadaljevalo 27 slušateljev, ki skozi leto delajo praktično, medtem ko bodo okrog 1. decembra pričeli s teoretičnim poukom.
Našteli smo torej 464 slušateljev. ki obiskujejo razne večerne oddelke in si pridobivajo ustrezno življenjsko znanje.
Razen teh oblik so v teku izvajanja programi izobraževanja po nekaterih krajevnih področjih.
Tako je za področje kraja Klek izdelan konkreten program s termini do novega leta in so tamkaj že imeli dvoje predavanj.
V Čečah imajo prav tako Izdelan program s termini in so imeli že eno predavanje.
Na Dobovcu imajo prav tako svoj terminsko določen program do noveg leta in so imeli že svoje prvo predavanje.
, Prav tako v Zasavju, kjer ,i bilo že dvoje predavanj.
Najbolje pa je razvito Izobra zevanje v klubu Svobode v Tr bovljah II in na Rudniku Tr bovlje—Hrastnik, kjer imajo terminsko določene programe do konca sezone 1960-61.
Vsekakor velja ob zaključku ponovno poudariti, da je to rezultat pravočasno izdelanih programov in dobre koordina cije Dela Delavske univerze z ustreznimi organizacijami, ki predavanja organizacijsko Izvajajo. ter dobrega razumevanja predavateljskega kadra, ki g j« Delavska univerza uspela angažirati za izvajanje programov.	t
Prvi metri nove ceste
KLJUB NEUGODNEMU VREMENU ZADNJIH DNI USPEŠNO NAPREDUJEJO DELA PRI UREJANJU NOVE CESTE ZAG0RJE-SLAČN1K — TUDI DELA PRI GRADNJI NOVE CESTE SEPARACUA-KISOVEC DOBRO NAPREDUJEJO
potekajo dela. Kmalu bo dokončno urejeno cestišče od Kisovca do Stop, sedaj pa betonirajo most za obratnimi prostori v Kisovcu, pripravljajo se pa na betoniranje nosilca za most na levem bregu Medije v Stopah.
iela 1945 pa kot uslužbenka Zdravstvenega doma v Trbovljah.
Plodna je bila njena življenjska pot in seveda naporna. Ob tej priliki se ji kolektiv sindikata zdravstvenih delavcev in uprava Zdravstvenega doma v Trbovljah v imenu vseji obča nov iskreno zahvaljujeta za nje no požrtvovalno delo v tem času in ji kličeta še na mnoga in zdrava leta. Čestitkam Trboveljčanov se pridružuje tudi uredništvo našega lista.
Zagorjani, zlasti še tisti, ki stanujejo na Selu in v Kot-redežu, so zadnje tedne negodovali zaradi prepočasnega izvajanja del pri urejanju ceste III. reda na odseku Klavnica — Slačnik v Zagorju ob Savi.
Dela pri urejanju te ceste bi morala prevzeti Uprava za ceste OLO Ljubljana. Ker je pa imela ta uprava vse razpoložljive kapacitete za letošnje leto že oddane, je dela prevzelo SGP “Slovenija ceste" iz Ljubljane. Podjetje je začelo z deli v začetku meseca avgusta in se je obvezalo, da bodo dela končana do 29. novembra letos. Izredno slabo vreme v vseh zadnjih mesecih je močno zadrževalo delavce pri izvedbi del in je bil tako že določen rok skončanja del preložen za mesec dni.
Zadnje dni potekajo dela s precejšnjo hitrostjo. Tako so tudi že tlakovani prvi metri cestišča od Klavnice proti Cankarjevemu trgu. Nove cestišče bo tlakovano od Klavnice do poslopja Strojnega p'c-tiljstva; od tu naprej do Slač-nika bo pa cestišče asfaltirano. Pločniki se vzporedno z urejanjem novega cestišča ne bodo dokončno uredili.
Doslej so morali deiavci, ki urejajo novo cestišče, opraviti vrsto del, ki niso bila predvidena (prestavitev vodovoda, položitev kanalizacije, poglobitev telefonskega kabla avtomatske telefonske centrale in zgraditi nekaj opornih zidov). Pred časom je bilo pa tudi domenjeno, da se bo na vsej dolžini ceste od Klavnice do Slač-
nika vzporedno z deli na cesti uredila cestna razsvetljava z živosrebrnimi svetilkami.
Tudi na drugem gradbišču SGP »-Slovenija ceste« v Zagorju — pri gradnji nove ceste od separacije rudnika do Kisovca — zadnji čas uspešno
NAROČNIKI STT V LETU 1961
Zraven predvidene 10-odstot-ne proizvodnje Strojne tovarne Trbovlje, ki je določena za izvoz v inozemstvo, so za leto 1961 najmočnejši naročniki STT domači premogovniki in druga podjetja. Največji naročnik je Kombinat Kosovo, kateremu slede Ibarski rudniki, Rudnik Banovici. Uprava cest OLO Ljubljana, Rudnik Breza, Rudnik Plevlje, Rudnik »Siliko« Gosti var in Rudnik Ka-kanj.
FILM 0 MONTAŽNIH GRADNJAH
V četrtek, dne 10. novembra, je uprava Investicijskega biroja iz Trbovelj organizirala predvajanje zanimivega filma o montažnih gradnjah. Film, ki ga je ob 10-letnici delavskega samoupravljanja in ob vpeljavi novega načina grajenja naročilo največje slovensko gradbeno podjetje »Gradis« iz Ljubljane, prikazuje montažni način gradnje stanovanjskih blokov v vseh bistvenih fazah.
Po predvajanju filma je odgovarjal na vprašanja ing. arch. Vede. ki je v uvodnem delu seznanil prisotne zakaj in kako je prišlo do novega načina gradenj.	P. R.
DNA DEKLETA PRI DELU V HRASTNISKI STEKLARNI, PRAZNOVALA 29. NOVEMBRA 100-LETNICO OBSTOJA 10-LETNICO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
KONFERENCA 00 ZK V RADEŠKI PAPIRNICI
Rekonstrukcija je nujna
Pred dnevi so komunisti v radeški Papirnici pripravili svojo letno konferenco, ki je bila gotovo ena najboljših do sedaj. Konferenci so prisostvovali tudi vsi člani delavskega sveta, upravnega odbora sindikalnega, mladinskega vodstva kakor rudi vsi ostali društveni delavci. Po referatu se je razvila aktivna razprava, v kateri je sodelovalo več kot 50 odst. vseh članov. Največ so govorili o gospodarski politiki podjetja, ki je bila vseskozi dobra — vendar pa v bližnji bodočnosti stojijo pred komunisti in celotnim delovnim kolektivom velike in pomembne naloige v zvezi z razširitvijo proizvodnih kapacitet oziroma z rekonstrukcijo podjetja. Na konferenci je bilo opaziti, da se komunisti dobro zavedajo, kje je njihovo mesto pri reševanju teh vprašanj. Rekonstrukcija podjetja je nujna, saj so vsi obrati zastareli in brez večjih perspektiv. S sedanjim stanjem ne bo več dolgo mogoče Izvrševati planskih in ostalih nalog, niti ne bo mogoče dovolj dajati za družbeni standard delovnih ljudi. Konferenca je bila mnenja, da je delo v zvezi z rekonstrukcijo osnovna naloga organizacije Zveze komunistov.
Kritično so se dotaknili vprašanja sodelovanja s stanovanjsko skupnostjo v Radečah. Ugotovili so, da je podjetje po vseh
svojih mo-čeh pomagalo pri razvoju in sploh delu skupnosti — da pa je bila aktivnost nekaterih posameznikov nezadostna. Poudarjeno je bilo. da so problemi kraja, ki jih rešuje skupnost tudi problemi osnovne organizacije ZK.
Politična aktivnost komunistov je zadovoljiva, vendar pa so tovariši v razpravi predvsem poudarili, da je politična aktivnost stalna naloga slehernega komunista. In da ne sme biti nikogar, ki se na določenem mestu ne bi vključil v naš družbeni razvoj. Vzporedno s tem je bila nakazana vloga In delo komunistov na terenu.
V razpravi so tudi mnogo govorili o delu samoupravnih organov. Izrečena so bila mnenja, da je tu še mnogo problemov, ki so potrebni reševanja. Predvsem je treba delati na vzgoji
NA DOBOVCU PROSVETNO DRUŠTVO
Zadnjo nedeljo, 13. novembra, so se na Dobovcu zbrali tamošnji a materi' - kultumo-prosvetni delavci in izbrali iniciativni odbor za ustanovitev Prosvetnega društva na Dobovcu. Računajo, da bodo na Dobovcu imeli ustanovni občnii zbor Prosvetnega društva Dobovec v nedeljo, 4. decembra. *	P. R.
teh organov, da bo med njimi več odkritosti, ali bolje rečeno, da se bo vsak član DS in UO zavedal, da je dolžan delati in reševati stvari v upravljanju podjetja.
Precej so tudi razpravljali o delu sindikalne organizacije in o njeni politični vlogi, dalje o delu mladinske organizacije, te-lesno-vzgojnih in prosvetnih društev, o delu v SZDL. o notranje organizacijskih vprašanjih, o odnosih med komunisti itd.
Zanesljivo lahko trdimo, da so se kormsnisti med seboj pogovorili o vseh vprašanjih, ki so aktualna. Ce bodo sprejete zaključke aktivno prenašali v delovno prakso, potem smo lahko prepričani, da uspehi ne bodo izostali — seveda je pa pri tem najvažnejša tudi osnovna ugotovitev na konferenci — da morajo pri delu sodelovati vsi člani.	ik.
ZA VEČJE UVELJAVLJANJE MED LJUDMI
V času od 24. oktobra dalj® so se komunisti Steklarn® Hrastnik na svojih letnih konferencah pogovorili o dosedanjem delu svojih osnovnih organizacij, o delu članov ZK in delavskega upravljanja ter o ostalih organizacijah in društvih.
Kritično so ocenili dčlo osnovnih organizacij ZK, smatrajoč, da kljub napredku v delu niso dosegle tega, kar so si člani v svojih programih začrtali. Delo osnovnih organizacij je bilo predvsem slabše zaradi tega, ker se posamezni člani niso dovolj angažirali za izvajanje sklepov teh organizacij kakor tudi sklepov delavskih in družbenih organov.
Na konferencah so člani večji del časa posvetili vprašanju, kako naj bi osnovne organizacije oz. člani ZK delali v bodoče.
Dosedanje analize kažejo, da v tovarni ni bil dosežen tak uspeh, kot smo ga pričakovali, komunisti so nadalje ugotovili, da se posamezni člani kolektiva ne trudijo dovolj za večje uspehe v podjetju, zato naj komunisti, ki delajo v organih samoupravljanja, kot na primer v delavskem svetu in sindikatu, delajo v smislu sklepov konference na tem, da člani kolektiva bolje izkoriščajo delovni čas, da čuvajo modele in surovine v podjetju kakor tudi zgotovljene artikle. Pogovorili so se še o drugih vprašanjih, ki vplivajo na boljši uspeh posameznika oz. določene ekonomske enote. Za dosego želenih uspehov naj bi bili člani ZK med prvimi.
Storilnost v tovarni je precej visoka, vendar je treba dohodek podjetja večati, če hočemo, da bodo tudi prejemki članov kolektiva Večji.
Na konferencah so obravnavali tudi vprašanje razdelitve družbenega bruto podukta oz. njegove vrednosti. Člani ZK so predlagali, naj se v bodoče kar največ sredstev nameni za dvig družbenega standarda-Na prvem mestu naj M bila gradnja novih stanovanj, ureditev cest. naselij itd.
Med sklepi oziroma programom dela je tudi idejna vzgoja članov, predvsem vzgoja mlajših članov kolektiva, ki bodo v bodočnosti izpopolnjevali članstvo ZK.
Alojz Janežič
Naročajte se na »Zasavski tednik«
RAZPRAVLJALI BODO 0 DELU OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
PO SVETO
Dan po izvolitvi demokratskega senatorja Kennedjja za predsednika ZDA so newyorški časopisi prinesli naslednjo bodico, ki je že letela na novega predsednika: »Predsednikovemu sinu bo ime Martin Luther, pisal pa se bo za Kennedyja.«
Bodica je letela na dejstvo, da je Kennedy prvi katoličan, ki je prišel v Belo hišo. To je svojevrstna posebnost, toda hkrati ima novi predsednik na svojem političnem dosjeju še dve drugi značilnosti: je najmlajši predsednik, kar so jih kdaj imele ZDA, in v Belo hišo je prišel z rekordno majhnim številom večinskih glasov.
Toda šale vstran, po dveh generacijah republikanskih predsednikov (republikanski kandidat Eisenhower je leta 1952. zamenjal demokrata Trumana), je prišel za krmilo ameriške državne barke spet demokrat.
Predvolilna borba med obema kandidatoma je bila zelo ostra in huda; vanjo so vpletli vse, od predsednikove avtoritete, ki je podprla republikanskega kandidata Nixona, do filmskih zvezd in varietejskih plesalk, ki so agitirale za enega ali drugega kandidata.
Ce je demokratski kandidat dobil večino, čeravno dokaj pičlo, je to znamenje, da je v ameriškem javnem mnenju prevladala želja in težnja, naj bi ZDA dobile vlado, ki bi bila spričo zapletenosti mednarodnega položaja bolj prožna, ki bi imela nove, bolj sveže poglede na probleme, ki danes tarejo svet. In Kennedy je vse to v svojih predvolilnih govorih tudi obljubil. On je bil n. pr. tisti, ki je dejal, da je bila neumnost -o-slati U-2 nad ZSSR. Ko so ga vprašali, kaj bi storil, če hi bil na Eiscn-howerjevem mestu, Je dejal, da hi se zaradi incidenta opravičil Hru-ščevu ;dejal je tudi, da'se Je prir-av-ljen sestati s sovjetskir- ministrskim predsednikom, če 6e bo pokazalo, da bi utegnil biti sestanek ploden. Toda istočasno je napovedal, da bo moderniziral ameriško armado, da ne ho glede raketnega orožja zaostaja! za Sovjetsko zvezo: zelo ostre besede je rabil tudi glede Kube.
Jasno je. da nihče - uresniči vse ga, kar pove v predvolilni kampanji, kjer se ne pazi dosti na besede. Upajmo, da ho novi predsednik uresniči) tisti det svojega programa, ki obeta pomiritev in o«ir>tra perspektive v tel smeri, pozabil pa na tisti det svni-s-a programa, katerega uresničitev M samo zaostrila položaj
In kar je še zelo važno: novi predsednik je dejal, da ne rabi filozofiranja in učenih ter dolgoveznih razprav, marveč odločne ljudi, ki bodo upravljali in ki bodo v določenih trenutkih sposobni sprejemati hitre odločitve in odgovornosti. Ker imajo demokrati v obeh domovih kongresa tudi parlamentarno večino, novemu stanovalcu v Beli hiši ne bo težavno izvajati svojega programa, če upoštevamo običajno strankarsko raču-nieo v parlamentu, kar pa v ameriški parlamentarni praksi ne drži vedno. Pogosti so bili namreč že pri-
ren in negotov. Odprlo se je poleg Laosa še novo žarišče: južni Vietnam.
V Laosu, kjer že dolgo traja državljanska vojna med vlado Suvana Fume in uporniškim generalom No-savanom, je položaj približno takšen. Suvana Fuma predstavlja nekakšen center, nekakšno politično zmerno krilo, ki se zavzema za nevtralno politiko svoje dežele (kot je bilo določeno v 2ene\1 1954.) čeprav je idejno bolj na Zahodu kot na Vzhodu. Na svoji politični levici ima gibanje Patet Lan, Id se je kot Ho Si MinJhov Vietminh v Vietnamu, bo-
rna rveč so izkazali »pomoč« vsaki posamezni garniziji, tako vladnim kot uporniškim. S tem so seveda razdrobili vladno kontrolo nad vojsko in še posebej zapletli položaj, ter hote in premišljeno ustvarili materialne pogoje za nadaljnje upore. Kakor hitro ima namreč komandant garnizije v takih razmerah v rokah sredstva, da redno izplačuje vojake, je postal dejanski gospodar teh čet in jih lahko pošlje kamor hoče, vsaj tako dolgo, dokler bo imel sredstva. To je jasno pokazal kongoški primer s polkovnikom Mobutujem, ki je z
Kennedy v Beli hiši
meri, da so nekateri republikanci glasovali proti vladnim predlogom, t. j. potegnili so z demokrati, ki so bili v opoziciji. Sedaj se utegne zg o- • eliti tudi obratno, namreč da del demokratov glasuje proti vladnim predlogom in da v parlamentu glede posameznih vprašanj potegnejo z republikansko opozicijo.
Toda volitve so za nami in na svetovni politični šahovnici je prišlo do nekakšne deblokacije, kajti v prekinjenem dvogovoru Vzhod-Zahod je sedaj prvi popolnoma na jasnem, s kom ima opravka, predvsem pa to, da je v VVashingtonu nekdo, ki lahko za nadaljnja štiri leta ukrepa in prevzema za svoje ukrepe odgovornost. Nedvomno sc bo politična živahnost po predsedniških volitvah v ZDA precej okrepila in pričakovati je, da se bodo začeli spet resno raz-govarjatl o tako važnih vprašanjih kot so razorožitev, Nemčija, Berlin, prekinitev nuklearnih poskusov, nerazvita področja sveta itd.
Kot eno od vplivnih osebnosti v novi vladi, ki jo bo Kennedy imenoval oziroma objavil 20. januarja, ko bo uradno ustoličen v Beli hiši, omenjalo tudi senatorja Mensfielda. Leta je v času kongoške krize dal zelo zanimivo in iskreno izjavo: krizo bo moč rešiti, če se bomo mi (ZDA) in Rusi snorazumcll, da se naše medsebojno tekr ovanje ne bo odvijalo na afrišHh tleh: tak sporazum — pravi nadalje Mensfield — bi bil koristen vsem trem Afriki, ZDA in ZSSR. ter seveda za svetovni mir sploh.
V Aziji je položaj še vedno neml-
rilo proti Francozom. Gibanje je pod vplivom komunistične partije. Na desni strani politične razpredelnice v Laosu pa je general Nosavan, ki je načelno protikomunističen in si prizadeva vplesti Laos v aktivno protikomunistično igro na azijskem jugovzhodu; na tak ali drugačen način bi rad vključil I>aos tudi v sistem SEATO pakta, ki ustreza nekako Atlantskemu paktu v Evropi.
Vlada Suvana Fume sama Je prešibka, da bi mogla uspešno vladati, kajti tako Patet Lao kot Nosavan imata svoje oborožene sile ter svoje ozemlje.
Patet Lao je pripravljen podpreti vlado Suvana Fume v njeni politiki državne nevtralnosti; do ustreznih načelnih sporazumov je že prišlo in vladne čete so takoj po sklenitvi sodelovanja med vlado in gibanjem Patet Lao dosegle prve uspehe proti četam generala Nosavana. Le-ta se je umaknil v jugovzhodni del države. Prav te dni pa so prišle Iz Vien-tiana (prestolnica laoške vlade) vesti, da se je v Luang Prabangu (prestolnica dvora) uprl komandant garnizije in se pridružil uporniškemu Nosavanu, t. j. pristašu desničarske zunanje politike. Položaj Je torej zelo nejasen.
Nejasna v vsej tej zadevi je tudi vloga tujine. Američani so po prvih zapletih ukinili vojaško pomoč Laosu. Pozneje so sklep preklicali in snoročiti. da bodo s pomočjo nadaljevali. Toda pozneje se je izkazalo, da to ni bila več pomoč vladi, s katero bi le-ta nadalje razpolagala,
nekaj milijoni belgijskih frankov mogel pridobiti na svojo stran del vojske, s katero Je izvedel državni udar.
Skratka, po zadnjih vesteh, po uporu komandanta garnizije v Luang Prabangu, se je položaj v Laosu še bolj zapletel.
V južnem Vietnamu pa je Izbruhnil upor proti Ngo Dlen Diemu, predsedniku južnovletnamske vlade, ki sedi v vladni, palači s pomočjo dolarjev, ki so jih v Južnovietnam-sld tampon investirali Američani potem ko je francoska politika v Indo-kini popolnoma propadlr Južno vietnamska vlada, ki je nastala Iz borbe francoskih kolonialnih čet proti Hn-šiminhovemu osvobodilnemu gibanju v severnem Vietnamu, je seveda načelno antikomunistlčna in tvori v Aziji eno od katet Ideološkega trikotnika Tajpeh-Seul-Saigon.
Uprl se je poveljnik padalskega bataljona (ti padalci!), ki je hotel vreči Diema češ, da ni znal preprečiti komunistične infiltracije v državo. Večji del vojske je zaenkrat ostal zvest vladi; vstaja pa še ni zadušena (vsaj v času ' o pišemo), toda po skopih poročilih, ki jih salgonska cenzura močno reže, hi se moglo sklepati dvoje: da vstaja nima več upanja v uspeh in da pri vstaji ni šlo za gibanje, ki bi imelo bolj pozitivne zunanjepolitične poglede kot jih Ima sedanja vlada. Nasprotno, vsaj povod za vstajo Ji bil ta, da Je bila upornikom sedanja vlada še premalo reakcionarna.
Na seji obeh zborov občinskega ljudrkega odbora v Hrastniku, ki bo predvideno konec meseca novembra, bodo razpravljali o delu hrastniške-ga ObLO v letu 1959. Hhnati bodo Pa sprejeli tudi več sklepov, ki bodo še povečali vlogo in pomen zborov volivcev.
Na seji bodo sprejeli tudi sklep, da se ustanovi komunalni bilten, predvideno ' z naslovni.. »Glas komune«, ki bo slu-
žil za povezavo med volivci i® občinskim ljudskim odborom. Praviloma naj bi ta komunalni bilten i: .ujal redno 15 dni prcl* zbori volivcev in obravnava* najvažnejše točke dnevnega reda. Sicer bodo pa v tem bil' tenu obravnavana tudi drug* vprašanja s področjb dela i® problematike svetov itd.
»Glas komune« bo hrastni**” občinski ljudski odbor dostav* lial vsem volivcem v občini.
Na kratko po domovini
REORGANIZACIJA POSTE IN ŽELEZNICE PreJSnjl teden Je Zvezni tzvrSnl svet sprejel osnutek zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic, s katerim se predvidevajo pomembne spremembe v organizaciji, sistemu poslovanja m upravljanja na železnicah. Po tem osnutku bodo železniška transportna podjetja poslovala v polni meri po načelih gospodarskega delovanja, kar Jim bo dalo možnost za rcntabllnejSo dejavnost. Prav tako je bil sprejet osnutek zakona o organizaciji poite, telegrafa ln telefona. Osnutek prinaSa popolnejšo vključitev dejavnosti PTT v ’ gospodarski komunalni sistem, Izpopolnitev družbenega upravljanja v tej službi ln njene nadaljnje ekonomske decentralizacije.
1
2
PRIHODNJE LETO V LJUBLJANI KOBALTOVA BOMBA
Prihodnjo »pomlad bodo tudi v Ljubljani dobili kd* baltovo bombo za zdravljenje raka. Sedaj Imata taki aparaturi Zagreb ln Beograd, dobila jo pa bosta raze® Ljubljane tudi Sarajevo ln Skopje. Aparaturo za prv® kobaltovo bombo v Ljubljani so že kupili, kmalu P* bodo začeli graditi bunker in pomožne prostore.
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Poročali smo že, da Je bila v okviru meseca tehnike odprta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani osrednja razstava. Razen te pa je bilo odprtih več manJSlh razstav, ki so jih prireditelji namenili propagandi za tehniško vzgojo ob mesecu tehnike. Prireditelji razstav so Zveza Inženirjev ln tehnikov, Lfudska tehnika Slovenije ln Centralna tehniška knjižnica. Posebno mesto Ima II. republiška razstava mladih tehnikov, ki prikazuje delo mladih tehnikov. Taksnih klubov je danes na osemletkah v Sloveniji 158. Razstava dokazuje, da sl naSl pionirji lahko Izdelajo tudi zahtevnejša orodja ln merilne Instrumente. Razstava Je bila odprta do 14. novembra.
3
4
ELEKTRONSKA ROKA -IZUM JUGOSLOVANSKEGA STROKOVNJAKA Lr. Rajo Tomovič, znanstveni sodelavec InltltuJj za Jedrsko energijo -Boris Kidrič« v Vlnčl, Je lzd««J umetno roko, ki bo delovala po načelu elektronsko* sistema. Tako bodo Invalidi dobili zameno za ***“,,» ljene -oke. Po mnenju dr. Tomoviča Je konstrukti umetne roke, ki bo lahko posnemala refleksne reaK“C človeške roke, pomemben problem. Popolne e'* ,,go tonske proteze, dodane poškodovanim udom, I*V|U, pospešijo dosego končnega smotra na tem podrovi gibljivost In funkcije kot pri naravnih organih.
LETOS 1,3 MILIJONA TON JEKLA Povprečna mesečna proizvodnja surovega železa Je znašala od 1. januarja do septembra letošnjega leta 82.000 ton ali kakih 11.500 ton več kot v Istem obdobju lanskega leta. To Jn omogočilo, da Je nnSa povprečna proizvodnja Jekla naraatla od kakih 101.000 ton v lanskem letu na 121.700 ton v letošnjem letu. Letos bodo Izdelale naSr Jeklarne 1,590.000 ton jekla ali kakih 20.000 Mn več, kakor Je predvideval petletni plan za leM 1981.
5
6
POT OD REKE OO ZADRA SKRAJŠANA ZA *®
Za dan Jf.A, 22. december, bodo dali v Pf®.m2!a®r*‘ veliki most na Jadranski magistrali v bližini Razdaj zaključujejo dela pri dovozu. Most Je dolg. .egie-trov, visok pa 55 metrov. Konstrukcija mosta Jf d® na. Z njegovo dograditvijo Jo skrnJSano PotoXf(,«t ®* Reke do Zadra za 50 kilometrov. - Nov J”^bJ*® Jadranski obali sodi v vrsto najlmpozaninejsm tov pri nas.
Sri.lTSKI NAGELJNI ZA ŠVICO
Pred kratkim so 1/ Splita poslali v Švico prvo poSUi-ko 25.0000 nageljnov. S lem se Je začela zimska sezona trgatve tega cvetja na splitskem kmetijskem področju.
7
Osnovne posebnosti perspektivnega programa gospodarskega razvoja cbčine Trbovlje 1961-65
Značilna velika investicijska dejavnost
c ,s


' ' Lv. .....
0' W v:	,
"	■■	_- ; -r - _?
' *.	■ " ‘	' *** 3
^ v	(	; v
*- .* V.
*%rr ' ^ " -Vi :* ^ • s&.^ '
f| wp
■ * *» *
« »♦ ** -	■ -T
PROIZVODNA dejavnost se bo v petih letih perspektivno povečala Za 90%, NARODNI DOHODEK BO PA PORASEL ZA 107%, MEDTEM KO BO ŠTEVILO ZAPOSLENIH VEČJE LE ZA 23% — POVEČANJE PROIZVODNJE SE PREDVSEM PRIČAKUJE V INDUSTRIJI — ZNATNA INVESTICIJSKA SREDSTVA SE VLOŽE V INDUSTRIJO, PRAV TAKO PA TUDI V NEGOSPODARSKE
NALOŽBE
vseh občinah pripravljajo Perspektivne programe gospo-ferskega razvoja za razdobje P®t>h let. V občini Trbovlje so 0 osnovnih značilnostih perspektivnega gospodarskega na-^^a že razpravljali na plenumu SZDL in na občinskem ko-m'teiu ZK ter bodo z‘dokončno “delanim programom prišli, še ■bed volivce, da tudi oni dajo ^ie pripombe oziroma doprinesejo svoj prispevek k celotnemu osnutku gospodarskega
načrta za prihodnjih pet let v trboveljski komuni.
^ri izdelavi tega perspektiv-bega programa so služili kot osnova doseženi uspehi v gospodarski in negospodarski delavnosti v razdobju let 1956 do “*®9. ki omogočajo nadaljnji fenžben, in gospodarski napredek v občini. Kljub zadovoljivemu gospodarskemu razvoju v trboveljski komuni, ki bo v tern letu dosegel 4.6 milijarde dinarjev narodnega dohodka ali za 66 odstotkov več kot v letu 1956, so znotraj gospodarstva med Posameznimi panogami nastali ekonomsko-politični problemi lb neskladnosti. Te neskladnost! se odražajo predvsem v ne-tadostni proizvodnji in v prepočasnem tempu razvoja obrti, ~ vpliva na osebni in družbeni standard v neprimernem razenju gostinske dejavnosti in ru dzma, v trgovski in komunalni Pojavnosti, zlasti v slabo raz-vitem cestnem prometu in tudi v nezadostnih ter zastarelih fepacitetah in tudi tehnično, slabem strojnem parku. Nesorazmerja razvoja so pa nasta-iala tudi zaradi premalih razložljivih občinskih mvesti-0'jskih sredstev, ki so se vladal« pretežno v industrijsko Pojavnost, manj pa v ostale Panoge, čeprav je bil takšen način investicijskih vlaganj ^Pravičen in nujen.
Predvideni gospodarski razvoj se bo moral opirati na povečanje kapacitet, na odpravo nesorazmerij med posameznimi Panogami in dejavnostmi ter na Povišanje družbenega in osebnega standarda. Za dosego tega smotra bo treba upoštevati naslednje smernice:
Osnovna naloga bo zagotoviti hitrejš; tempo porasta družbe-bega standarda in osebne potrošnje. katere temelj je zvt-anje družbene produktivnosti ,la (povprečno letno 6 do 8 odstotkov) ter smotrno nagrajevanje delavcev (po enoti proizvoda tn podobno); razpoložljiva bvesticijska sredstva bo treba Viagati predvsem v tiste pano-®e. kjer se bodo najhitreje ak-virala in tako pripomogla k splošnemu zvišanju družbenega "‘dndarda občanov, ter v tiste gospodarstva, od katerih “o dotok teh sredstev, v družbe-® sklade najmočnejši; zagato ko treba uspešen razvoj roizvodnje in dejavnosti ne le y industriji, marveč tudi v obr-j/ gostinstvu, trgovini, komu-li? bem gospodarstvu ln v osta-^ negospodarskih vejah, ki pa . rektno vplivajo na družbeno . °®obno življenjsko raven, k razvoj pa bo mogoče dose-
či le. s popolnejšim izkoriščanjem obstoječih, razširjenih in novih kapacitet; število zaposlenih bo moralo naraščati v odnosu do proizvodnje v obrat-sem sorazemrno; vzporedno z razvojem gospodarstva se bo morala razvijati tudi negospodarska dejavnost (stanovanjska izgradnja, gradnja bolnišnice itd.), ki vpliva na družbeni standard. Za gospodarske in negospodarske naložbe bo značilna velika investicijska dejavnost v obdobju 1961 do 1965. ki bo vplivala na zvišanje novo-ustvarjenih vrednosti.
RAZVOJ CELOTNEGA
GOSPODARSTVA
Celotna vrednost proizvodnje in dejavnosti se bo predvideno povečala v petih letih v primerjavi z letom 1960 za 90 odstotkov ali povprečno letno za 1.7 odstotkov. To se pravi, da se bo vrednost proizvodnje povečala od 12 milijard na 23 milijard dinarjev. Narodni dohodek se bo Pa predvideno povečal od 4.5 milijard na 9 milijard dinarjev ali za 107 odstotkov. Število zaposlenih bo po-rastlo le za 23 odstotkov (od sedaj zaposlenih 5.152 na 6.345 delavcev). Na povečano vrednost celotne proizvodnje ^dejavnosti ter narodnega dohodka bo vplivalo predvsem večje investiranje v osnovna in obratna sredstva ter zvišanje produktivnosti dela. Zvišanje proizvodnje in dejavnosti se pričakuje v industriji (Cementarna. STT) in obrti. Pri porastu celotne proizvodnje ni upoštevano novoustanovljeno podjetje IEV (tranzistorji).
GOSPODARSKE INVESTICIJE
Predvideno je. da bodo gospodarske bruto investicije v osnovna sredstva prekoračile vsa dosedanja investicijska vlaganja. Po načrtu bo v industrijo vloženih v naslednjih 5 letih 10 milijard dinarjev. 3 milijarde pa v ostale gospodarske veje. Največ investicij bosta porabili Cementarna in Strojna tovarna. Pri gospodarskih Investicijah niso vpošteta investicijska sredstva za projektirano novo podjetje IEV (tranzistorji). Ob izgradnji tega podjetja bi bilo gospodarstvo trboveljske komune v zelo ugodnem položaju. Odpadli bi nekateri problemi, ki jih je bilo do sedaj težko reševati, predvsem zaposlitev odvečne delovne sile.
NEGOSPODARSKE
INVESTICIJE
Tudi v negospodarske investicije so začrtana večja Investicijska vlaganja kot do sedaj. Predvidene so tri milijarde dinarjev. Od tega bi se za gradnjo novih stanovanj porabilo preko 1 milijarde. Pri negospodarskih investicijah ni vpošteta gradnja nove bolnišnice iti osemletke. Prav tako niso vračunana sredstva skupne uporabe za investicije v družbeni standard. Ce upoštevamo tudi to. bodo ta investicijska sred stva nekoliko večja.
PERSPEKTIVNI PROGRAM POSAMEZNIH GOSPODARSKIH VEJ
Največ sredstev bo vloženih v gospodarski organizaciji Cementarno in Strojno tovarno ter ee v obeh tudi pričakuje največji porast proizvodnje. Bistvenih sprememb v proizvodnji izdelkov ne bo. Pač pa se v industriji pričakuje močno povečanje produktivnosti dela.
V	kmetijstvu se bo narodni dohodek povečal za 24 odstotkov. sama proizvodnja v tej gospodarski veji se bo pa usmerila na pospeševanje živinoreje ia sadjarstva. Krepiti in pospeševati bo treba sistem kooperacije.
V	trgovinski dejavnosti bo treba še marsikaj rešiti. Potrebno bo zgraditi skladišča, modernizirati trgovske poslovalnic© in jih urediti s sodobno opravo. Sama trgovska mreža bo morala posvetiti večjo pozornost. da zadovolji potrošnike z večjo izbiro artiklov. V trgovini se predvideva dvig prometa za 40 odstotkov.
Važno področje je tudi gostinstvo. ki v trboveljski komuni ni na posebno zadovoljivi ravni. Potrebe po ustreznih gostinskih obratih so velike, vendar postavljenih zahtev ni mogoče izvršiti v petih letih, temveč se morajo razdeliti na daljšo dobo let. Nujno potrebno pa je, da Trbovlje dobe v naslednjih petih letih ustrezen hotel s prenočišči, nadalje da se uredi turistična postojanka na Kleku. Po dosedanjih kapacitetah v gostinstvu se predvideva porast prometa v petih letih za 25 odstotkov.
Perspektivni program predvideva znaten porast na podlagi predvidenih investicij v obrti v 5 letih za 90 odstotkov. Do sedaj je obrtna dejaynost nazadovala. Obrtne organizacije imajo pretesne prostore in zastarele stroje. Zato dosedanja obrtna dejavnost ne zadovoljuje vseh potreb občanov trboveljske komune. — Kar se tiče samega prometa. predvideva program, da se bo cestni potniški in tovorni promet v 5 letih povečal za 50 odstotkov. Ena Izmed važnih nalog v bližnjem petletnem razvoju bo ureditev lokalnega cestnega prometa na osnovi združitve vseh prevoznih sredstev v eno samo podjetje, ali pa da se temu podjetju preskrbe potrebna nova prevozna sredstva. V okviru novega združenega podjetja pa bi se ustanovila avto-servisna mehanična delavnica. Prav tako bi bilo treba predvideti gradnjo garaž za zasebne lastnike osebnih avtomobilov.
Perspektivni načrt gospodarskega razvoja pa predvideva tudi napredek v komunalni dejavnosti ki naj bi se v petih letih povečala za 40 odstotkov.
PRIMERNA NAGRADA ZA VEČJO PROIZVODNJO
Upravni odbor Strojne tovarne Trbovlje Je pred kratkim razpravljal o novem načinu obračunavanja dohodka, In sicer v tem smislu, da naj v bodoče odpade trimesečno obračunavanje oz, izplačevanje doseženega dohodka nad tarifnim pravilnikom. Ta dohodek se bo obračunaval in izplačeval mesečno za 100-odstoino doseganje plana takoj. V decembru bo podjetje izplačalo 19 odst. kolektivu nad tarifnim pravilnikom, če bo pa osebje plan do 29. novembra preseglo za 19 odstotkov, se mu bodo izplačali dohodki v višini 20 odstotkov nad tarifnim pravilnikom. — Ob četrtletjih bi se kolektivu izplačevala v bodoče le izostala razlika.
Med najvažnejšimi nalogami tej dejavnosti so oskrba prebi valstva ž zdravo pitno vodo kanalizacija regulacija potoka Trboveljščice, ureditev tržnice ter javne razsvetljave, prav ta ko gradnja zimskega kopališča Gospodarske naloge so velik': ter bodo o njih razpravljali še volivci na zborih volivcev. Ko bodo Se-ti zavzeli dokončno stališče do vseh navedenih vpra šanj. bo sprejem perspektivni program gospodarskega razvoja komune Trbovlje v letih 1961 do 1965.

■Prafr-1
TRBOVLJE SE VEDNO HITREJE RAZVIJAJO V MODERNO MESTO. NA SLIKI V SREDINI K—4 IN .STANOVANJSKE STAVBE STROJNE TOVARNE
HRASTN1ŠKE STANOVANJSKE S KUPN0ST1 IN NJIHOVI NAČRTI
Obširni načrti
'‘C*;,
Kr!« NA ZIDANI MOST. SESTAVNI DET. HRASTNISKE .MUNE, ki JE VAZNO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE
NOVA SLIKANICA V PRIHODNJI ŠTEVILKI
Vsi, ki še niste naročeni na Zasavski tednik, ga takoj naročite. V prihodnji številki pričnemo objavljati novo slikanico, in sicer od Mark Twainovih »Dogodivščin Toma Sawyera« zgodbo
»TOM ISCE ZAKLAD«
Po tej povesti je tudi posnet celovečerni film v barvah. ki ga bomo videli v kinu na sporedu meseca marca 1961.
Ne zamudite pričetka Izhajanja te nove slikanice, opozorite nanjo tudi ostale, ki še niso naročeni na naš list.	UREDNIŠTVO
Podobno kakor krajevni odbori. so tudi vse štiri stanovanjske skupnosti (Hrastnik-rudnik, Hrastnik-spodnji del. Radeče in Zidani most) na območju občinskega ljudskega odbora Hrastnik Izdelale perspektivne načrte razvoja za obdobje do 1965. leta.
V prvi vrsti velja poudariti, da So načrti hrastniških stanovanjskih skupno«; obširni in da skoro premalo predvidevajo lastno udeležbo državljanov z območij stanovanjskih skupnosti. To vprašanje se nehote vsiljuje ob upoštevanju dejstva, da so nekateri krajevni odbori pri delih navedi; tudi že lastno udeležbo v obliki krajevnega samoprispevka.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
HRASTNIK-RUDNIK
Stanovanjska skupnost Hrastnik-rudnik si bo prizadevala, da bo z usposobitvijo uslužnostnih servisov (obrata družbene prehrane. pralnice, likalnice, kr-painice. čistilnice In drugih) prišla do denarnih sredstev, ki jih ho potrebovala za nemoteno delo. Zlasti še predlagajo, da naj bi Se za potrebe stanovanjske skupnosti in organizacije SZiDL dodelila stavba, v kate ri je bila prej uprava rudnika.
V spodnjih prostorih te stavbe bi uredili mizarski, kleparski, vodovodno-inštalarerski in kiju čavničarski servis. Okrepili bi pa v tem času tudi vse ostale obrtne delavnice z območja te stanovanjske skupnosti. Predlagajo tudi. da bi se bliže naselju Log uredila nova trgovina kljub dograditvi Potrošniškega centra in da naj bi se v zgornjem Hrastniku uredila restavracija s kavarno In prenočišči.
Za potrebe članstva delavsko prosvetnega društva Svoboda 1 Hrastnik naj bi se adaptirali prostori konsuma in preuredili v klubske prostore. Cimprej na.) bi pa pričeli z gradnjo Kultur nega doma. saj bi bila predvidena ureditev klubskih prosto rov v konsumu le začasna rešitev.
Sicer predlagajo ureditev samega zgornjega Hrastnika; v blokih in stolpnicah, ki jih bo do gradili na tem območju, naj bi predvideli že prostore za vzgojo In zabavo otrok. Zgradi lo naj bi se javno kopališče, čimprej naj se dogradi šola na rodnega heroja Rajka; nadaljuje z ureditvijo otroškega igrišča na Logu in prostorov za otroški vrtec.
Menijo tudi. da bi bilo nujno potrebno postaviti nekje v Hrastniku bencinsko črpalko.
STANOVANJSKA
SKUPNOST
HRASTNIK-SPODNJI DEL
Tudi pri stanovanjski skupnosti Hrastnik-spodnji del Imajo precej načrtov. S končano rekonstrukcijo Steklarne in Tovarne kemičnih Izdelkov bosta delovna kolektiva obeh gospodarskih organizacij laže pomagala pri reševanju nekaterih komunalnih tn drugih problemov tega področja.
Potrebujejo novo poslopje za krojaško, šiviljsko in čevljarsko obrt. za brivnico in urarsko delavnico, in to najkasneje do 1964. leta. Računajo, da bodo že prihodnje leto uredili servis v okviru stanovanjske skupnosti in v njem zaposlili 7 ljudi. Prihodnje leto bi bilo treba urediti tudi dve pralnici, in sicer eno v starem delu kolonije, drugo pa v novem delu steklarske ko lonlje. V letih 1962 1963 bi oa bilo treba urediti likalnici tn krpalnlei.
V tej stanovanjski skupnosti imajo precej načrtov glede nadaljnjega razvoja trgovine in gostinstva. Predlagajo, na naj bi v novi steklarski koloniji za Savo zgradili stanovanjski blok ki bi Imel v pritličju prostore
za trgovino, prodajalno kruha in zelenjave ter mlekarno. Logarjevo hišo pa naj bi preuredili v sodoben gostinski obrat, ki bi oddajal tujske sobe.
V letih 1961—1965 bo na tem področju živahna stanovanjska izgradnja. Steklarna Hrastnik bo zgradila v tem času 150 novih stanovanj In v letih 1961 do 1962 samski dom za 100 samcev. Tovarna kemičnih izdelkov bo pa v istem obdobju zidala 80 novih stanovanj. Nadaljevali naj bi z deli pri urejanju ceste skozi Hrastnik. Tako predlagajo. da naj bi v letu 1961 uredili cesto od Steklarne do Tovarne kemičnih izdelkov; v letu 1962 od mostu do steklarskega naselja. v letu 1963 pa od Tovarne kemičnih izdelkov do Knjigarne. Uredila naj bi se tudi cesta k hišam nad železniško postajo (do konca 1961. leta. predračunska vrednost 2,800.000 din). Prostor med železniško postajo in gostilno Logar naj bi se pa preuredil v park. V spodnjem delu
klarne in Tovarne kemičnih izdelkov (za 120 abonentov).
STANOVANJSKA SKUPNOST RADEČE
Na področju stanovanjske skupnosti Radeče bodo skušali urejevati nekatere stvari s pomočjo krajevnega samoprispevka.
Zaradi precej razvitega šuš-marstva predlagajo ustanovitev šivalnice in krojaške delavnice in delavnice za popravilo čevljev; niso pa pozabili na servisno mehanično delavnico in bencinsko črpalko. Vzporedno s tem bo nujno specializirati trgovine. opremiti lokale in sodobno urediti gostinske lokale.
Precej del je na področju družbenega standarda. Predlagajo. da naj bi se vsa razpoložljiva sredstva angažirala za stanovanjsko izgradnjo. Skončala naj bi se zaključna dela pri asfaltiranju ceste in napravila površinska prevleka ceste že na
kamo regulirati potok Sopoto in združiti vse sile in prizadevanja pri graditvi nove šoto (predračun 120 milijonov din); načrti za šolo bodo skončani do konca meseca novembra; v letu 1961 naj bi pa pričeli z deli.
STANOVANJSKA SKUPNOST ZIDANI MOST
V	Zidanem mostu je v teku rekonstrukcija tamošnje Cementarne. S povečanjem obrata trboveljske Cementarne bo treba urediti vrsto komunalnih vprašanj.
Zgraditi bi bilo treha novo pekarno, ustanoviti v okviru stanovanjske skupnosti uslužnostne obrate (zlasti še krojaško in šiviljsko delavnico); za potrebe trgovine zgraditi nov paviljon, v katerem naj bi bili tudi prostori za mesnico, prodajalno kruha in prodajalno zelenjave.
V	kraju b; bilo treba zgraditi vsaj 30 novih stanovanj; pred-
Vest iz »Zlatoroga«
Rekonstrukcija tovarne Zlatorog v Mariboru 6e bliža h koncu. Malokdo, kfi je v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tovarni Zlatorog, je vedel, da se tu pripravlja montaža dveh popolnoma novih strojnih naprav za najsodob -nejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako. postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih metod dela, stvarnost, kar na samo velika pridobitev za kolektiv, temveč tudi za potrošnika.
Prvi del rekonstrukcije bo zaključen z montažo Mazzonijevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. Ze v kratkem bo stekla poizkusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah.
Naše gospodinje bo vsekakor zanimalo, kaj bo tu novega 'in kakšna bo razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mala. Da bi bilo to lažje razumljivo, na(j na kratko omenimo sedanji, povsod na svetu že zastareli način proizvodnje, po katerem so tovarna Zlatorog kakor tudi vse druge tovarne mila proizvajale pralna mila do sedaj. Kuhana milna masa je bila primitivno hlajena in nato oblikovana v razne oblike. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces lahko imenujemo to zaradi tega, ker je predstavljalo sušenje oblikovanega mila eno od važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje samo je bilo dolgotrajno in podvrženo atmosferskim razmeram, kot so temperatura, vlaga itd. Po dosedanem načinu proizvodnje je bil > milo na tržišču Cesto vlažno in prozorno, če pa se je sušilo dalj časa, je postalo celo deformirano.
V novem modernem načinu proizvodnje •. se te nevšečnosti odpadejo, ker poteka vse delo, n. pr. oblikovanj^ in sušenje, v strojnih napravah. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto, s točno določenim odstotkom vlage, ne bo več spreminjalo oblike, niti
se ne bo v shrambi vlažilo. Razumljivo, da bodo navedene spremembe v proizvodnji zelo vplivale na izboljšanje kvalitete mfla, kar bodo lahko potrošniki kmalu z največ-
ai zadovoljstvom ugotovili.
Poleg navedenega še ena novost, ki je seveda zelo tesno povezana z obrazloženo spremembo v proizvodnja mila. Proizvodnja po starem zaradd sušenja na zraku ni zadovoljevala znatnega povečanja kapacitet, zaradi česar se je često dogajalo, da trgovska mreža ni bila redno založena z nekaterimi vrstami mila. Druga slaba stran, ki je izvirala iz omejenih proizvodnih zmogljivosti, je bila ta, da je milo moralo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni, kar je imelo škodljivo posledico, da je prihaialo milo na trg prevlažno. Vse to bo y bodoče opravljeno. Milo bo prihajalo iz strojnih naprav popolnoma Sposobno za trg in uporabo, ker , se bo celoten proizvodni proces, kot smo omenili, odvijal V strejih.
Razumljivo, da se bodo proizvodne zmogljivosti neprimerno povečale in da bo tako tovarna Zlatorog lahko zadovoljila potrebe tržišča.
Da bi na koncu lahko vsaj delno ocenili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja z novimi napravami, naj omenimo še to, da je največja tovarna na svetu THE ANDREW JERGENS COMPANY LTD v Ameriki montirala Mazzonijeve naprave za prodvodnjo mirt. Poleg tega delujejo uspešno že več let take naprave v vrsti tovarn v zahodnih državah in drugod v svetu, kar dokazuje ogromne prednosti, ki jih imajo modeme naprave za proizvodnjo kvalitetnih pralnih mil.
Tako bo tovarna Zlatorog lahko v kratkem v celoti zadovoljila želje potrošnikov in proizvajala enako kvalitetna mila, kot so na zahodnem trgu.
Hrastnika nai bi prav tako čimprej uredili sektorsko ambulanto. v kateri nai b; bila tudi zobna ambulanta.
V perspektivnem načrtu stanovanjske skupnosti Hrastnik-spodnji del je tudi precej novogradenj s področja kulture in športa. Predlagajo, da naj bi se v tem delu Hrastnika gradila nova šola, dela naj bi bila kon čana že do 1965. leta. do konca 1961. leta bi bilo pa treba pripraviti načrte. Stanovanjska skupnost predvideva ureditev Jtirih otroških igrišč v letih 1961—1962. Načrt tudi predvideva. da bo Steklarna uredila do konca 1963. leta stadion za Sa vo (z Igrišči za nogomet, roko met. košarko In odbojko, lahko 'atletsko stezo in tribuno). Ze v letu 1961 nai bi zgradili godbeni dom in klubske prostore.
Računajo že, da naj bi 1962 leta uredili obrar družbene prehrane (z adaptacijo prostorov, kjer je sedaj menca Steklarne, godbenega lokala in prostorov sindikalne podružnice h rastni ške Steklarne) za potrebe Ste-
po-mlad 1961 (veljala bo okrog 5 milijonov din). Vzporedno je pa treba prediti okolico ceste in javne nasade, lastniki hiš naj bi pa uredili fasade stavb.
Uredila naj bi se tudi cestna razsvetljava (za njo je že izde lan predračun ln načrti, ureditev bi stala 8 milijonov din). Delovni kolektiv Elektro-Trbov-lje je pripravljen brezplačno izvršiti vsa dela; treba bo z.bratl le okrog 6,5 milijona din — morda z uvedbo krajevnega samoprispevka. Uredili bodo tudi mrliške veže (predračun: 2 milijona din), za kar imajo zbranih že 800.000 din. Računajo pa še na ureditev javnega kopališča v domu Partiz-ana (predračun: 2 milijona din). Kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Iz Hrastnika je za to že dal 1 tono cementa. ko’ektiv rade.ike Papirnice je pa pripravljen iz vršiti vsa inštalacijska dela.
Vzporedno z gradnjo šole nai bi se uredili tudi prostori za otroški vrtec. V Radečah bi bilo nujno dograditi športni stadion prekriti streho nn domu Svobo de. urediti nove prostore za le-
lagajo pa. da naj bi tudi železnic« gradila stanovanja v Zidanem mostu in ne s$mo v Radečah. Zgraditi bi bilo treba vodovod (saj je večina hiš brez tekoče pitne vode), olepšati kraj. asfaltirati cesto skozi Zidani most in urediti razsvetljavo. Pri teh delih bi pomagali tudi domačini.
Specialistična železniška ambulanta nai bi se preimenovala v splošno ambulanto, da bi lahko njene usluge uporabljal; tudi domačini. V tej ambulanti naj bi se pa uredila tudi zobna ambulanta.
V Zidanem mostu naj bi se uredilo otroško igrišče, odprl naj bi se tudi 6 razred osnovne šole (da ne bi bilo treba otrokom obiskovati pouk v Radečah); zgraditi bi bilo treba tudi most preko Savinje (po rekonstrukcij! ceste), da otrokom ne b' b!!o treba hoditi ob narasli vod; po že'jfrnici v Zidani most v Selo V najkrajšem Času naj bi se na v krr’U uredil tudi otroški vr-tec.	M.
SPOSOBNO ZA ZAHTEVNA DELA | $*«£ci
• V
«am ptsejo
V	NAŠEM NAJSTAREJŠEM RUDARSKEM BAZENU
V	TRBOVLJAH JE OSNOVANO POSLOVNO ZDRUŽENJE »RUDIS« — RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST, KATEREGA ČLANI SO PODJETJA, KI ZAVZEMAJO VIDNO MESTO V NAŠEM RUDARSTVU IN SE MEDSEBOJNO DOPOLNJUJEJO
Investicijsko vlaganje v rudarstvu je namreč v tehničnem in ekonomskem pogledu zelo zapletena gospodarska dejavnost, ki zahteva tako od r vesti tor ja kakor od projektanta in izvajalca del določene izkušnje na tem področju. Zapletenost dejavnosti se kaže zlasti v tem, da je pri projektiranju in izvajanju del potrebno sodelovanje tehnologov, rudarjev, gradbenikov, strojnikov in ekonomistov. Pri dosedanjem načinu reševanja teh problemov so več ali manj na-s' opala posamezna pod j etj a povsem samostojno, in to je imelo za posledico bodisi neskladnost investicijskih programov s končno izgradnjo, bodisi zanemarjanje posameznih rešitev, ki so bistvene važnosti za pravilno funkcioniranje projektiranja, ter končno v ne mali meri tudi zavlačevanj 3 spuščanja v pogon, kar je seveda imelo odsev v ekonomiki investitorja in ekonomiki družbe.
Izhajajoč iz izkušenj dosedanjega načina investicijske Izgradnje, so se pri investitorjih pojavile težnje, da en sam
izvajalec prevzame v celoti izgradnjo določenih olbjektov, ne glede na različni značaj dela, in da ta izvajalec preda investitorju objekt po dovršeni gradnji s ključem, sodeluje v poskusnem obratovanju ter končno, da izvajalec nudi in-vesidtorj u vso tehnično in ekonomsko pomoč pri rrganizira-nju proizvodnje. S tem bi se dosegla postavitev projektiranih kapacitet v določenem roku in okviru predvidenih .finančnih sredstev, enotnost izvedbe in sinhroniziran ja naprav ter izmenjava tehničnih izkušenj v splošno korist.
Čeprav so take zahteve investitorjev upravičene, je bilo to doslej neizvedljivo, ker nismo imeli gospodarskih organizacij, ki bi lahko prevzemale taka kompleksna dela.
To so imele pred očmi gospodarske organizacije: Rudnik rjavega premoga Trbovlje —Hrastnik, Strojna tovarna Trbovlje m Investicijski biro Trbovlje, ko so se odločile, dl ustanove poslovno združenje RUDIS, h kateremu sta'pozneje pristopila še Elektrosignal Ljubljana im Rudnik rjavega
premoga Zagorje s svojim obratom »Varnost*.
S svojim dosedanjim delom in izkušnjami so te gospodarske organizacije vsaka zase že pokazale, da so sposobne prevzeti najbolj zahtevna dela v rudarstvu.
Tako predstavlja RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TR-BOVLJE-HRASTNIK s svojimi bogatimi izkušnjami na področju uvajanja sodobnih od-kopnih metod in izvajanju jamskih gradbenih del vodilno tovrstno podjetje v Jugoslaviji. Tak položaj si je v nemali meri pridobil Rudnik zaradi svoje bogate rudarske tradicije in nenehnim zasledovanjem tehničnega napredka v rudarstvu in stalnim večanjem izkušenj svojega kadra. Vse to je Rudniku TH omogočilo, da je v letu 1952 organiziral Rudarski gradbeni obrat RGO, kj danes na teritoriju celotne države izvaja vse vrste jamskih gradbenih del in s svojimi strokovnjaki daje investitorjem strokovno pomoč v organizaciji in racionalizaciji proizvodnje.
Strojna tovarna Trbovlje bazira svoj proizvodni program pretežno na opremi rudnikov, t. j. strojni opremi separacij, klasirnie, izvoznih strojev in transportnih naprav.
. V svojem institutu za separacije opravlja to podjetje montanskotehnološke študije, in je do danes narejenih 47, 14 jih je pa še v delu. V svo-
jem projektivnem oddelku projektira rudarske naprave.
Investicijski biro Trbovlje lahko s svojimi dosedanjimi izkustvi in s svojimi strokovnjaki prevzema vsa dela v zvezi z idejnimi in glavnimi projekti ter investicijskimi elaborati za investitorje v rudarstvu.
ELEKTROSIGNAL Ljubljana že dolgo časa sodeluje s Strojno tovarno Trbovlje in doseženi so že vidni uspehi v mehanizaciji in avtomatizacij: v rudarstvu, ki so enakovredni uspehom znanih tujih podjetij.
Rudnik rjavega premoga ZAGORJE je organiziral obrat VARNOST, ki izdeluje električno varnostno opremo za metanske rudnike in za nafto no in kemično industrijo. Tako ima v svojem programu izdelovanje kompletnih lamparn, ventilatorjev, električnih vrtalnih strojev, žaganj ače od 10 Amp. dalje, pripravlja pa tudi izdelavo suhih transformatorjev s silikonsko instalacijo.
Podjetje je doseglo že lepe uspehe ter obdeluje s svojim programom eno izmed najvažnejših vprašanj: varnost v naših rudnikih in daje strokovne nasvete po vprašanjih Sb in Se opreme.
Lahko pričakujemo, da bo novo združenje izpolnilo veliko praznino v naši investicijski izgradnji in bomo tako dosegli velik, željno pričakovani gospodarski in tehnični uspeh.
IZ ŠENTGOTARDf
OD §HEDE DO §IREDE
Rojstv
BREŽICE: Jožefa Cizi, Piršen-b rg 30 — sina, Antonija Podvin-s .i, Pavlova vas 42 — sina, Marija Klakodair, Hraetina 36 — hčerko, Zofi;a Vovk, Velika Dolina 2i — hčerko, Antonija Franko, Žejno l — hčerko, Alojzija Papež. Videm-Krško — sina, Marija Urbanč, Mrtvice 37 — sina, Nada Krecam, Anže 23 — sina, Bariča Medved, Videm-Krško — hčerko, Arvkica ZlbufcvUč. Prudniice 5 — sina.
HRASTNIK: Rojstev ni bilo.
TRBOVLJE: Anica Tomelj, Trto tj e — sina, vida Trotovšek, Tr-b .vije — hčerko, Pavla Drnovšek, Trbovlje — Sinaj Cecilija Coip, rodkum — hčerko, Frančiška Baš Colniše — sina, Štefanija Soten-šek, Partizanski vrh — sina, Ana Kršlin, Hrastnik — hčerko.
ZAGORJE:	Frančiška Bizjak,
Potoška vas 24 — simav
Porokr
BREŽICE; Porok ni bilo.
HRASTNIK: Porok ni bilo.
TRBOVLJE- Karl Širše, gradbeni tehnik iz Trbovelj in Justina Žagar, gospodinjska pomočnica iz Trbovelj. Franc Gunzek, rudar iz Hrastnika in Ana Mu--sme, delavka iz Trbovelj, Martin Strovs, kmečki delavec iz Trbovelj in Olga Juvan, kmečka delavka iz Cemšemiika. Stanislav Mak, zidar iz Trbovelj in Silva Zalokar, razvezana Krajne, gospodinjska pomočnica iz Trbovelj.
ZAGORJE: Porok ni bilo.
SMRTI
BREŽICE- Marija Rožman iz režic, stara 68 let, Eva Doičič Brdovca, stara 57 let, Viljem okalj iz Krške vasi 105, star mesece.
HRASTNIK: Smrti ni bilo. TRBOVLJE- Frančiška Skvarča, rjena Carl iz Zagorja, stara 65 rt.
ZAGORJE:- Leopold Ramšak, rugar iz Colniš. star 30 let.
RAZPIS
Komisija za sprejem in odpust uslužbencev pri Splošni bolnišnici Trbovlje razpisuje novo delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
Pogoji: nepopolna srednja šola (z znanjem strojepisja in administracije ter skladiščne kartoteke) ali trgovski pomočnik (z znanjem strojepisja, administracije in skladiščne kartoteke).
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vsa navodila daje uprava Splošne bolnišnice Trbovlje.
OBVESTILA
Delavski dom Trbovlje
V četrtek, 17. novembra 1960 bo gostovalo v Delavskem domu v Trbovljah Slovensko ljud. gledališče iz Celja z igro Ber-tholda Brechta: »Galileo Gali-lei-«.
Predstava ob 16. uri bo za mladinski, ob 20. uri pa za večerni abonma. Nekaj vstopnic za obe predstavi bo v prodaji pri blagajni Del. doma. Vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti, da si splošno priznano delo zanesljivo ogledajo!
Uprava Del. doma
MALI OGLASI
Štedilnik, dobro ohranjen, dve in pol plošče, z bakrenim kotličkom, prodam po zelo nizki ceni. Jože Kostevc, Zagorje, Kidričeva 16.
Naprodaj je motorno kolo TOMOS-PUCH, 250 ccm, nov, plinski štedilnik — pečka in nova kuhinjska oprema. — Sešlar, Trbovlje, Partizanska 18. •
V torek ob 20. uri sem izgubil na poti od Dimnika do Fri-ca verigo za motor, zračnico in gumirane hlače. Proti nagradi vrniti Dragu Valentu, šoferju pri Elektro Trbovlje.
ZAHVALE
Ob težki izgubi mojega dragega moža
IVANA KRŽANA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence. Zahvaljujem se sosedom, ki so mi bili v pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoča žena Marija ter ostalo sorodstvo. •
Prav iskreno se zahvaljujem celotnemu kolektivu Zdravstvenega doma, še posebno pa zdravniku dr. Francu Sadarju in zdravnici dr. Ani Kostevc-Collauti za vso skrb in nego, ki sem je bil deležen za časa bivanja v Zdravstvenem domu Zagorje.
TONE FLISEK, Dolenja vas 25, Zagorje
Prejšnjo nedeljo je bil v Sentgotardu prvi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu. Udeležilo se ga Je precejšnje število mater ln en oče. Tovarišica upraviteljica Barovičeva je pred starše nanizala kup problemov, ki tarejo učiteljski zbor in šolo. Pereče je izostajanje od pouka, posebno v višjih razredih, ko mislijo starši, da otrok za grunt ali kramp že dovolj zna, in Imajo raje, da otrok doma dela, kot
pa da odhaja redno v šolo. Tovarišica Gaber-škova je pa poudarila, da marsikje otroke preveč zaposlujejo, otroka pa pustijo h knjigi potem, ko je ves utrujen od kmečkega dela.
Matere so Izrazile, naj bi bilo v bodoče več roditeljskih sestankov, obenem so obljubile, da se bodo za svoje šolarje bolj zanimale in s* pri učiteljicah večkrat oglasile.
S TROJA*
Pretekli mesec je prišla v reorganizacijo kmetijska delovna zadruga na Trojanah. Gostilna pri Konšku bo odslej samostojen gostinski obrat pod upravo domžalske komune, ekonomija s pi-
tališčem telet se pa priključi kmetijski zadrugi na Trojanah. Z novim letom bo pa verjetno ukinjena tudi samostojnost te zadruge, ker se bo združila z zadrugo iz Lukovice.	n. r.
IZ KOPRIVNICI
Prosvetno društvo »Anton Aškerc« je v nedeljo, 30. p. m. priredilo družaben večer. Prireditev je bila res lepa, v prisrčnem tovariškem sožitju. Zapeli so pevci, zaigrali tamburaši in harmonikarji. Mladina, predvsem člani društva, se je družabnega večera udeležila v precejšnjem številu in tudi starejši so se pridružili. Pogovorili smo se tudi o delu v bodoči sezoni in da v društvo pritegnemo čim več mladine. •
Ob tej priliki smo se tudi poslovili od agilnega društvenega delavca tov. Avgusta Buha, ki je sodeloval v društvu od začetka. Sodeloval je vedno v odboru, nekaj časa je bil celo predsednik društva. Bil je pevovodja, vodil je tam-buraški zbor in sodeloval v dramski sekciji, često nastopal v glavnih vlogah. Delal je mar-
ljivo in ni iskal pohvale in časti.
— Rad sem sodeloval z vami, — se je izrazil ob slovesu — in ker me neka nedokončana dela silijo, da bom še kratek čas med vami, bom še ta čas sodeloval z vami in vas obiskal tudi pozneje.
Ob tej priložnosti mu je društvo poklonilo skromno darilo, ki ga bo v drugem kraju, spominjalo na leta njegovega plodnega delovanja v našem kraju. — V našem društvenem delu ho z njegovim odhodom nastala občutna vrzel, za katero ne vemo, kako jo bomo zapolnili.
Želimo mu mnogo sreče in uspehov na novem delovnem mestu, v naših srcih bosta Pa živela spomin in hvaležnost nanj, predvsem na njegovo delo.
.Z ZAGORJA OB SAVI
PROSTORE KINA »TRIGLAV« PREUREJAJO
Pred časom smo že poročali, da bodo preuredili prostore kina »Triglav«, ki je s 1. avgustom orenehal z delom. Sedaj gredo h kraju dela na preureditvi teh prostorov za Pletilski obrat tovarne konfekcije in pletenin »Sava« Zagorje ob Savi. V ta obrat se bodo preselile pletilje iz zagorskega strojnega pletilstva in pletilskega obrata tovarne »Sava«.
V	prostore Strojnega pletilstva se bo vselilo zagorsko Celjarstvo; v prostore Čevljarstva se bo pa preselila poslovalnica kmetijske zadruge, ki je imela doslej svoje prostore v stavbi na Cesti 9. avgusta (ki jih sedaj preurejajo v samopostrežno trgovino).
»ČETRTKOV VEČER« V SOBOTO ZVEČER V ZAGORJU
V	soboto zvečer je bila v veliki dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi prireditev »Četrtkov večer«, ki so ga pripravili ansambli
in solisti narodne glasbe s triom Rudija Bardor-ferja. Kot običajno so tudi tokrat Zagorjani v precejšnjem številu obiskali to prireditev.
KDAJ BODO ZACELI PREUREJATI TRGOVINO -RUDNIK« V TOPLICAH V SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO?
Poročali smo, da bo Zagorje ob Savi najkasneje do konca februarja prihodnjega leta dobilo tri moderno urejene samopostrežne trgovine. V Kisovcu nad Zagorjem že urejajo tako trgovino v okviru potrošniškega centra; pred časom so pričeli preurejati prodajne prostore kmetijske zadruge na Cesti 9. avgusta v Zagorju. Dela opravlja zagorsko Gradbeno podjetje in dobro napredujejo.
Tretjo samopostrežno trgovino bodo v Zagorju uredili še v prostorih poslovalnice trgovskega podjetja Potrošnja »Rudnik« v Toplicah. Poslovalnica je že nekaj časa zaprta, vendar z deli pri preureditvi trgovine še niso pričeli.
VAŽNO OBVESTILO BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA gg
Prihodnja številka Zasavskega tednika bo izšla na 16 stra- §H neh in bo dvojna številka. Gradivo v tej številki bo že za jjg praznik 29. novembra in za obhajanje 100-Ietnice obstoja gg Steklarne Hrastnik. Na praznik republike 29. novembra. Za- gg savski tednik ne bo izšel, pač pa spet 7. decembra. — V kol-portaži bo ostala dvojna številka 48/49 — 20 dinarjev.
Uredništvo in uprava Zasavskega tednika
Jeseničani gostujejo v Trbovljah
DPD Svoboda »Tone Čufar« Jesenice VEČER IZPOD OČAKA TRIGLAVA Vsebina večera:
Gore in kraji Gorenjske v barvnih diapozitivih, ki jih spremljajo: narodne pesmi, gorenjski plesi, recitacije In glasba.
PROGRAM IZVAJAJO:
1.	Jože Varl z barvnimi diapozitivi
2.	Ansambel narodnih plesov
3.	Komorni pevski zbor
4.	Instrumentalni trio
5.	Recitatorji gledališča »Tone Čufar«
Scenarij za večer »Izpod očaka Triglava« Je pripravil Jože Varl. — Sodeluje 30 do 35 članov DPD Svobode »Tone Čufar«, Jesenice.
GOSTOVANJE
bo v soboto, 19. novembra 1960, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah
ob 18.00 uri za mladino — ob 20.00 url za odrasle
Cene vstopnic: za mladino 30 din - za odrasle 100, 80 ln 60 din. Prodaja vstopnic od 17. novembra dalje, dnevno od 18 do 20. ure in na dan prireditve od 17. ure dalje pri blagajni v Delavsk—-i
domu.
Na ta večer, ki vas bo prijetno razvedril, vljudno vabltr DPD SVOBODA »TONE ČUFAR«, JESENICE DPD »SVOBODA-CENTER«, TRBOVLJE
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi tehničnih ovir je odpadlo v današnji številki nadaljevanje podlistka »Na dnu Pariza«.	Uredništvo
Sto let Steklarne Hrastnik
V POČASTITEV 100-LETNICE STEKLARNE HRASTNIK predvajamo naslednje domače filme:
16.	XI. 1960 jugoslovanski film »VETER JE VSTAL OB ZORI«, — Režija: Radoš Novakovič.
V	glavni vlogi: Radmila Radovanovič - Andric, Stevan Stukelja, Anton Vrdoljak, Dora Calenič, Branko Pleša, Lju-biša Jovanovič, Hermina Pirinič, Dragomir Felba.
17.	XI. 1960 jugoslovanski film »SAMO LJUDJE«. — Režija: Branko Bauer.
V	glavni vlogi: Tamara Miletič, Milorad Margetič, Nikša Stefanini, Olivera Markovič, Stcpan JurčflVič, Nela Eržišnik.
18.	do 19. XI. 1960 slovenski film »VESELICA«. - Režija: Jože Babič.
V	glavni vlogi: Miha Baloh, Mira Sardoč, Nika Juvan-Kalanova, Ivica Zupančič, Andrej Kurent, Lojze Rozman.
20. XI. 1960 jugoslovanski film »Krvava SRAJCA«. — Režija: Žorž Skrigin.
V	glavni vlogi: Milivoje Zivanovič, Marija Crnobori, Baša Plavovič, Ana Nikolič, Vaša Pantelič. Dušan Bulajič, Mira Nikolič.
IZ TRBOVELJ
FILMSKO
GLEDALIŠČE V SVOBODI TRBOVLJE II
Prihodnzi mesec bo tudi v Svobodi Trbovlje H pričelo delovati filmsko gledališče, ki bo po enkrat mesečno ob četrtkih predvajalo najboljše, sicer že igrane filme. Vsak kinoobisko-valec bo dobil pri stopnici filmski list, ki bo
pred pričetkom filma prebran, po končanem predvajanju bo pa sledil razgovor o filmu. TRETJA UPRIZORITEV »MISS AGATE-« Gledališče Svobode-Center iz Trbovelj je P° uspeli uprizoritvi »Miss Agate« v nedeljo p& 17. uri že tretjikrat dalo to igro. S komedije namerava to gledališče gostovati še v domu Svobode-Zasavje in v domu Svobode Trbovlje U*
IZ RADEČ
Letna konferenca SZDL. Letna konferenca SZDL v Radečah je bila dobro obiskana, na drugi strani pa ni razveseljivo, ker ni bilo skoraj nobene razprave. Poznano je, da ljudje mnogo govore o komunalni dejavnosti, o društveni aktivnosti in podobno. — Novoizvoljeni odbor bo imel za osnovno nalogo aktivizirati članstvo za reševanje vseh krajevnih in ostalih problemov, tako da bo SZDL dejansko torišče vsega dela.
Priprave za letno konferenco mladine. —
Mestni komite LMS v Radečah je že pričel s pripravami na letno konferenco, ki bo po vsej
verjetnosti v soboto. Konference po aktivih s° bile v celoti izvršene in so lepo uspele, tako da je pričakovati, da bo tudi letna konferenca dejanski prikaz dela in problemov mladih ljudi na vsem radeškem področju.
Uspešno delo večerne politične šole. 2e dva meseca z uspehom dela v Radečah večerna po* litična šola. ki jo obiskuje 20 slušateljev. Trenutno predelujejo vprašanja politične ekonomije, in kakor izjavljajo odgovorni tovariši, s o obiskovalci šole disciplinirani in z zanimanjem poslušajo predavanja.	U*
IZ JAGNJEN1CE
ŽIVAHNA AKTIVNOST V JAGNJENICI
Na konferenci osnovne organizacije ZK na Jagnjenici pred nekaj dnevi je bilo opaziti, da' so tamkajšnji komunisti skupno z vsemi drugimi aktivisti v vasi pripravljeni reševati vsa vprašanja v svojem okolišu. V živahni razpravi so predvsem govorili o komunalni dejavnosti v kraju in o skupnem reševanju tega vprašanja. Nadalje so kritično ocenili delo društev v vasi. ki se s svojo aktivnostjo ne morejo pohvaliti. Zlasti je žalostno — kakor je ugotovila konferenca - da je popolnoma zamrlo delo Ljudske mladine in delo prosvetnega društva. Komunisti so slklenill, da morajo v bližnji bodočnosti te družbene enote ponovno zaživeti.
Pohvaliti Je treba, da so konferenci prisostvovali tudi vsi predstavniki krajevnega odbora, odbora SZDL ter ostali, in da so bila mnenja vseh navzočih enotna. Treba pa bo, kakor je bilo posebno poudarjeno, zahtevati od slehernega člana popolno aktivnost, ker bo le na ta način mogoče doseči zaželeno.
KONFERENCA SZDL
Več kot 80 članov SZDL in predstavnike^ občinskega odbora Je prejšnjo nedeljo prisostvovalo lepo uspeli konferenci krajevne orga-nizacije Jagnjenice. Po izčrpnem poročilu s0 člani v razpravi prinesli obilo mnenj ln z°l° konstruktivne predloge za nadaljnje delo. Pri" organizacijo SZDL stoji mnogo nalog, pr*’ gotovo pa Je ena Izmed najvažnejših, pravilu0 koordinirati delo med posameznimi vasmi tega področja. Sredstva, ki bodo dana na razpolag0’ naj se kar se da koristno uporabijo za celota0 področje. Pri bodočem delu bo treba predvsep1 gledati na novoustanovljene sekcije, tako 04 bodo te že takoj v začetku zaživele polno žiV" 1 j en je.
Na konferenci so člani zahtevali Izključite-neke članice, ki po mnenju ljudi v kraju more biti v Socialistični zvezi, ker s svojih* delom kvari ugled te organizacije ln ustvari* razprtije med člani.	U£
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV UGANKE IZ 45. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne besedne uganke, ki jo je priobčil Aeroklub Trbovlje v 45. številki našega lista v počastitev 50-letnice letalstva, se glasi:
Vodoravno: 2. padalec, 3. lep, 6. Celje, 7. Bled. — Navpično: 1. JAT, 4. ALC, 5. Lesce.
Žreb je prisodil kot nagrado za rešitev uganke lepo letalsko knjigo Nataški POLJANEC, učenki 3. razreda osnovne šole Ledina, pošta Ljubljana. - Knjigo ji bo Aeroklub Trbovlje poslal po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO
S
2
A
<
S
>
i
u
Z
129. — Odpravili so se. Vsak v svojo smer. Tom jo je mahal tako kot dostikrat, ko je skrivoma prisluškoval pogovoru tetke PolIy in gospe Harperjeve. Le da se tokrat ni ustavil pri vratih, marveč je kar smuknil skozi okno, česar Je bil že vajen. Malce je še poda je Sid trdno zaspal in že se znašel v svoji postelji, v kateri ni že pet noči. Sid ni ničesar opazil, prav tako ni povzročil dvoma niti pri sosedih...
čakal,
je
spal
130. — Ko je zjutraj sonce pokukalo skozi okno Sidove in Tomove sobe. Je prišla tetka Polly zbudit Slda. In kako je bila presenečena, ne, kako se je bila prestrašila, ko je zagledala v postelji Toma. Le-ta pa je skozi rahlo priprte veke gledal, kakšen učinek bo povzročil njegov povratek. Ko je opazil dve debeli solzi sreče na licih tetke Polly, je vstal in jo nežno objel, rekoč: »Tetka, saj nisem mislil tako hudo. Le majhno pustolovščino smo hoteli doživeti!«
131. — Tetka Polly ni vedela, ali naj se smeje ali naj joče. Ni vedela, ali naj Toma pošteno naklesti za neslano potegavščino ali... »Tom,« Je zaihtela skozi solze, »zakaj si tak? Zakaj počenjaš take neumnosti? Mar ne veš, kakšne skrbi povzročaš svoji tetki?« — Tom je molčal. Kesal se je za trdno obljubil, da ne bo več kaj takega napravit. Tetka Polly pa bržkone ni bila enakih m isli...
132. — Toda Tom se je prav zares poboljšal. Glejte ga, kako urno hiti v šolo, kajti tudi to Je obljubil, da ne bo več učitelju nagajal in da mu ne bo delal sivih las. Učil se bo in pazljiv bo v šoli.
Kaj ga še tako vleče v šolo? Tega skoraj ne bi smeli povedati. Toda naj; bo: Tom Je prepričan, da Je Becky *e pozabila tiste njegove besede o Aniy I,awrenco,vl In da mu seduj resnično verjame, da Jo ima rad. On jo i,ma io TMikmi... Konec
80-191 kliče 02
81-802, POSTAJA LM ZAGORJE*
V	četrtek, io. novembra, se J' v gozdu nad rojstno hišo v C«*, nišah nad Zagorjem ob sa'_ smrtno ponesrečil 30-letnl strug1" Leopold Ramšak tz Colniš štev. *;
Omenjenega dne Je r.eop01 Ramšak skupaj z očetom A*01 zom napravljal drva. Pri žasa.„iJ vrha podrte bukve se Je zad®£ del debla zasukal tako nesrečo, da Je bukev pokopala pod se" # Ramšaka In ga valila po briri približno še 15 metrov n avto Pri tem Je dobil hude poško« ^ tako da Je že po nekaj min" umrl.
02, POSTAJA LM TRBOVlJ®^
V	torek, 8. novembra, se le v
18,30 pripetila v Trbovljab	t
Ostenku, pred križiščem m* Podmeja — Trbovlje prosto „j. nesreča. Motorist Vinko
šek Iz ostenka Je vozli	"a
tornem kolesu znamke	n	Tf.
evidenčna številka S-21539 *n'.n|K* bovelj v smeri Ostenk sopo* ^e. Ivana Razpotnika. Kakih trov pred križiščem Je m° ij^l Iz še neznaimga vzroka	*ap
v desni breg tako. da se je ^ torno kolo prevrnilo na ces* te. pri tem Je bil Ivan Razpotn«;" e-
že telesno poškodovan im " reJ čl je motorist odpeljal ** ag9> proti domu, ne da bi P°n ib ponesrečenemu Razpotnik Se da hi naznanil promet«0 srečo postaji ljudske ml e K
V četrtek, i«. novembra, pri
pripetila ob 13.15 prometna sreča v Trbovljah na jesu ccSt* reda pred hišo na Obrtniški fte štev. 6. Avtobus evldenč"
Vilke S-4354 je upravljal v*el StuscJ, pred njim i® P® Mto. verjetnosti pešec Dragu«" asta> Janovič iz Podkraja P" sto. rr ku nepravilno prečkaj c«- pjrP* fice Je bil poškodovan 1" ljan v ambulanto.	,£j,
81-602, POSTAJA LM	#•£
V	nedeljo, 13. nove^pu
pripetila na dnevnem k e „» nlka Trbovlje—Hrastnik
tu Hrastnik huda oW teiet< da. Pri miniranju »e l pri«" |« lesno poškodoval Kf“,c doi"*efl rojen 29. januarja !»«•
Hrastnika štev. SV. ,rlk,Vjl1ai'’t so ga prepeljali v .KndB bolnišnico, kjer je *« P f»s"’ umrl. vzrok n»sreče v to pišemo, še ni znan.
82, POPTAJA l.M l !TT,lAl>irf ri1, 81-982. POSTAJA LM , p,dsk* l«# Na območju p-ista^ ’1
.....-m«	i» r« ti ure v
„£«06118 poslušajte vsak dan ob
»•is, e.oft, 7.00, 8.oo, lo.ao, 13.00,
"•00, 17.00 ln 19.30 v radijskem raevnlku ter ob 22.00. -Kmetijske
nasvete« vsak delavnik ob 13.15. J™13!0 “Naši poslušalci čestitajo “Pozdravljajo« ob ponedeljkih, če-r“pi ln sobotah ob 14.35, ob ne-™iiah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo t»obro jutro, dragi poslušalci« '?®£ter glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
Sreda, 16. novembra:
8.05 Mladina poje - 8.30 Orke-J^alne miniature - 9.15 Igramo za vas (zabavna glasba) - 10.15 Od
arije do arije - 11.00 Kltml velikih mest - 11.30 Za cicibane - 12.00 Štirje fantje špilajo ... - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 14.35 Lahka medigra - 14.40 O, Podjuna .. . - 16.00 Koncert po željah poslušalcev - 17.15 Sestanek v sredo - 17.30 Zabavni zbori - 17.45 Jazz na koncertnem odru - 18.00 Kulturna kronika - 18.45 Pozdrav t. gora (zabavna glasba) - 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd -20.30 Matija Bravničar: Hlapec Jernej.
Četrtek, 17. novembra:
8.05 Glasba ob delu - 8.35 Poje Ljubljanski oktet - 9.25 Dva naša
solista pred mikrofonom - 10.15 Popevke in ritmi - 10.40 Pet minut za ndvo pesmico in pozdravi mladim risarjem - 11.00 Melodije Iz Španije - 11.20 F. Chopin: Koncert za klavir in orkester St. 1 v e-molu - 12.00 Vaški kvintet s pevci
-	13.30 Slptarske pesmi in plesi -13.45 Veliki zabavni orkestri - 15.40 Iz svetovne književnosti; J. Con-woy: Rudarjeva vdova - 16.00 Pevka Majda Sepe - 16.15 Pesnikova ljubezen In življenje. IV. - 17.15 45 minut turizma In melodij - 18.00 Iz Puccinijeve Tosce - 18.30 Zabavni orkester Eddle Barclay -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov.
Petek, 18. novembra:
8.05 Stanko Premrl: Simfonietta
-	8.30 Od Beograda do Moskve (zabavna glasba) - 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.35 Zabavni orkester Raphaele - 11.00 Dvospevi iz ruskih oper — 11.40 Cez
kontinente (spored zabavne glasbe) - 12.00 Zadovoljni Kranjci - 12.25 Operetni zvoki - 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Pet pevcev — pet popevk — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo -Pojte z nami... - 14.35 Poje sopranistka Zinka Kunc - 18.00 Petkovo glasbeno popoldne - 17.25 Vrtimo ploščo za ploščo (zabavna glasba) - 18.15 Orkester Tony Leut-wiler - 18.30 Tako pojo in Igrajo tuji narodi - III. Pesmi ln plesi iz Francije - 20.00 Domače popevke - 20.30 Veliki skladatelji -
21.15	Oddala o morju in pomorščakih.
Sobota, 19. novembra:
8.05 Glasba ob delu - 8.30 Skladbe za harfo in 'violončelo - 9.25 Ali vam ugaja? (zabavna glasba) -
10.15	Odmevi z baletnega odra -11.00 Po svetu jazza - II. oddaja -11.30 Pionirski tednik - 12.00 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v.
Milka Skobemeta — 12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.30 Z naših hribov ln dolin - 13.50 Odlomki iz \Vagnerjevih oper - 14.20 Šport in športniki — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Zvočni kalejdoskop -17.15 Po kinu se dobimo - 17.4-5 Emil Adamič: Tri turkestanske lju-bavne pesmi — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.13 Glasba za razvedrilo - 18.43 Okno v svet - 20.00 N’mau čez izaro ... Koroške narodne pesmi.
Nedelja, 20. novembra:
8.00 Mladinska radijska Igra -Milankov-Nlkolič: Lov za izginulimi oblaki - 8.45 Iz albuma francoskih, belgijskih in švedskih pesmi za mladino - 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 S« pomnite tovariši... - 10.30 , Bla-goje Bersa: Sončne poljane - 10.45 Spoznavajnmo svet in domovino! (posnetki j. o. od 17. nov.) - 11.43 Pevec Dušan Jakšič - 13.45 Koncert pri vas doma — 15.30 Kar radi
poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna - Mark Twaln: Gospa ln nevihta - 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne - 17.10 Peli so jih mati moja ... - 18.46 Zadovoljni Kranjci s pevci — 20.05 Izberite melodijo tedna! (zabavnoglasbena oddaja z nagradami) - 20.50 Godala v ritmu.
Ponedeljek, 21. novembra:
8.03 Gustave Charpentler: Vtis: iz Italije - 8.40 Popevke na tekočem traku - 9.00 Naš podlistek -Dušan Matič: Carmen - 9.20 Od arije do arije - 10.15 Plesni zvok) velikih mest - 11.00 Po svetu jazza (ponovitev) - 11.30 Za otroke -12.00 Narodni pevci ob spremljavi harmonike — 12.25 Naši delovni ljudje se oglašajo s pozdravi ln čestitkami k dnevu republike 29. novembru - 13.50 Zvočni kaleido-skop - 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — VII — 15.40 Naši popotniki na tujem - 17.15 Šoferjem
AKTIVA
KMETIJSKA ZADRUGA z o j. MLiNŠE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
PASIV A
Postavka	Znesek	ZaPostavka	Znesek
3	(v 000 din)	(r	(v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Vin osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	4.400	i. Sklad osnovnih sredstev	4.598
*• Denarna sredstva osnovnih		8. Drugi viri osnovnih sredstev	2.270
sredstev	1.081	B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porab*		i Sklad skupne porabe	1.503
j- Sredstva skupne porabe *• D&narna sredstva sHcupne porabe	11.491 236	* Drugi viri sredstev skupne oorabe	9.325
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
*• ®kupna obratna sredstva	2.881	4. Sklao obratnih sredstev	536
D. Izločena sredstva		4 Drugi viri obratnih sredstev	2.800
^narna sredstva rezervnega		n. Rezervni sklad In drugi skladi	1.039
t	ln drugih skladov '• benama sredstva aerazporeje-	954	I Rezervni sklad m drugi sklad-	
		4 viri nerazporejenih sredstev	1
“ta sredstev	1	E. Viri sredstev v obračunu	
E. Sredstva v obračunu		ln druga pasiva	
in druga aktiva :• Kupci m druge terjatve *■ bruga aktiva		9. Kratkoročni krediti za obratna	3.070
	4.682	sredstva	
	7.529	i0. Dobavitelji ln druge obveznosti	5.434
		11. Druga pasiva	3.258
Skupaj:	53.838	Skupaj:	33.838
Vodja računovodstva: Macerl Lojzka
Predsednik uoravnega odbora: Zupančič Andrej
Direktor. Klopčič Rudi
AKTIVA
TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA«, ZAGORJE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
PASIVA
2ap
St,
Postavka
A. Osnovna sredstva ir ^novna sredstva *■ Deuarna sredstva osnovnih
sredstev
K. Sredstva skupne porabe
4 5.redstva skupne porabe *• °eaama sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva *• ®taipna obratna sredstva
D.	Izločena sredstva
*• Panama sredstva rezervnega . Sklada m drugih skladov • Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
E. Sredstva v obračunu ln druga aktiva a JJvpci in druge terjatve ■ Druga aktiva
Skupaj:
Znesek (v 000 din)	Zap	Postavka št	Znesek (v 000 din)
4,304	A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev	10.390
	2. Drugi viri osnovnih sredstev	
3,786	B. Viri sredstev skupne porabe	
	3. Sklad skupne porabe	592
	4. Drugi viri sredstev skupne	
292	porabe	
57,672	C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev	2,833
	8. Drug) viri obratnih sredstev	44,343
3,034	D, Reervnl sklad tn drugi skladi 7. Rezervni sklad ta drugi skladi	3,283
	8. Vili nerazporejenih sredstev	—
—	E. Viri sredstev v obračunu	
4,40.4	ta druga pasiva 9 Kratkoročni kredit) za obratna sredstva	
397	10. Dobavitelji in druge obveznosti	21,456
	11. Druga pasiva	—
73,899	Skupaj:	73,889
Vodja računovodstva: Lllilja Danica
Predsednik upravnega odbora: Repovž Slavko
Direktor: Ule Tone
Podjetje je planirani blagovni promet za leto 1950 preseglo za 23.99 odstotkov. Povprečno je bilo zaposlenih 61 oseb.
AKTIVA
AVTOPREVOZNiŠKO PODJETJE TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
PASIVA
Zap
št
Postavka
A. Osnovna sredstva l. Osnovna sredstva *. Denarna sredstva osnovnih sred-
B. Sredstva skupne porabe i Sredstv, skupne porabe *• usn»ma sredstva skupne porabe
C.	Obratna sredstva *• Skupna obratna sredstva
D.	Izločena sredstva *’ J??11?™8 sredstva rezervnega
sklada in drugih skladov
•	Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
®. Sredstva v obračunu tn druga aktiva
•	Kupci m druge terjatve
•	Drug» aktiva
Skupaj:
Dpomba; Podatki se vpišejo iz glavnih stolpcev obrazca it. ti
Vodja računovodstva: Koncilja Milka
Predsednik upravnega odbora: Balog Ivan
Direktor: Kosec Stane
AKtiva
Zap
St.
OBRTNEGA PODJETJA »METALIJA«, TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
PASIVA
Postavka
A. Osnovna sredstva • Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev
B* Sredstva skupne porabe t §.rei5atva *kupne porabe j^narna sredstva skupne pora
C. Obratna sredstva staipna obratna sredstva , D. Izločena sredstva
Denarna sredstva rezervnega t, Sra<5a ln drugih skladov
enarna sredstva nerazporeje-sredstev
®rea*tva v obračunu in druga ^	aktiva
t. Si®01 ta druge terjatve Uruea aktiva
Skupaj
Znesek (v 000 dta)
20,632
229
346
36,617
942
17,450
76,208
zap.
št.
Postavka
A. Viri osnovnih sredstev
: Sklad osnovnih sredstev t Drugi vtrl osnovnih sredstev
B. Viri sredstev skupne porabe i Sklad skupne porabe t Drug) viri sredstev skupne porabe
C. Viri obratnih sredstev 4. Sklad obratnih sredstev 1 Drugi viri obratnih sredstev o. Rezervni sklad in drugi skladi i Rezervni sklad tn drugi skladi 8. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
i. Kratkoročni krediti za obratna sredstva
10.	Dobavitelji in druge obveznosti
11.	Druga oaslva
Skupaj:
Znesek (v 000 din)
16,003
4,846
5,700
»42
10,737
25,629
7,283
4,668
76,208
Računovodja: Brečko Ivan
Predsednik u. o.: Lesak Jože
Direktor: Janez Zalaznik
AKTrv
KMETIJSKA ZADRUGA z o. |. RADEČE
BILANCA na dan Sl. dec. 1958
Ho&lei VUJ*
ZrieseU	Zap	Postavke	Znesek
{v 000 dmj	»t		(V ooo dim
•■Situ
I _ A, Osnovna sredstva L iwlvn" sredstva ,r»dgtea ,racl*tv* osnovnih
*• S**' Sred,tva skupne porabe L t^tva skupne porabe
arna sredstva skupne porab« C. Obratna sredstva tana obratna sredstva I, ^ D. Izločena sredstva
*	*k3»rtrna sredstva rezervnega *• Ben?a ln drugih skladov
Slh	sredstva oerazpore)«-
sredstev
®- Sredstva » obračunu
*	Ku *n rtru*a aktiva
*	hr,^’ 'n druge terjatve
aktiva
Skupaj
4.206
3,325
377
8.768
2.204
96
8.459 3,HO
30.554
A. Viri osnovntb sredstev i. Sklad osnovnih sredstev ! Drugi vin osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe ) Sklad skupne porabe * Drug! viri sredstev skupna oorabe
C. Viri obratnih sredstev a. Sklad Obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih sredstev n Rezervni sklad in drugi sklad) i Rezervni sklad in drug! sklad t Viri nerazporejenih sredstev e viri sredstev v obračunu tu druga pasiva
i Kratkoročni krediti za obratna sredstvi
o Dobavnem m inige obveznost
'I Druca oas*va
Skupaj
fckli
"SSssrfe.
Predsednik u. o.: Vodenav Ivan
Direktor; Kramžer Franc
AKTIVA
»GOSTINSTVO«, ZAGORJE OB SAVI
BILANCA ua dan 31. dcc. 1959
na pot! - 18.00 Športni tednik -18.15 Slavni umetniki - 20.00 GiM-beni variete.
Tordk, 22. novembra:
8.05 Glasba ob delu - 8.30 Operni lnierinezzl - 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani - 10.15 Izberite melodijo teona! (ponovitev večerne oddaje z 20. nov. 1960) - 11.00 Preludiji ln variacije za klavir - 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11.40 Radi jih poslušate (zabavna glasba) - 12.00 Trlo Avgusta Stanka — 12.25 Pet pevcev - pet popevk - 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja - 13.30 Mladi slovenski operni pevci pojo priljubljene arije - 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Ernest, Petrin: Iz Kanade v partizane - 14.35 Iz filmov ln glasbenih revij - 15.40 Listi iz domače književnosti - Erih Ko*: Sneg, sneg - 16.00 Lepe melodije
—	Čestitke in pozdravi za dan republike — 18.15 Glasbena medigra
-	18.20 Kotiček za mlade ljubi-
telje glsabe (ponovitev) 20.30 Radijska igra - Stefan Bekeffy: Pes; ki mu je bilo gospod Bozzl im« (prva izvedba) - 21.45 Veliki zabavni orkestri.	w
PASIVA
			
Zap.	Postavka	Znesek	Zap.	Postavka	Znesek
Št.	(v 000 din)	št.	(v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
i. Osnovna sredstva	9,470	1. Sklad osnovnih sredstev	12,880
2. Denarna sredstva osnovnih	3,401	2. Drugi viri osnovnih sredstev	
sredstev^		B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe		3. Sklad skupne porabe	
3. Sredstva skupne porabe		4. Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porabe		porabe	
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
5. Skupna obratna sredstva	12,926	5. Sklad obratnih sredstev	2,920
D. Izločena sredstva		6. Drugi viri obratnih sredstev	3,055
6. Denarna sredstva rezervnega	213	D. Rezervni sklad in drugi skladi	
sklada ln drugih skladov		7. Rezervni sklad ln drugi skladi	326
7. Denarna sredstva nerazporeje-		8. Viri nerazporejenih sredstev	2,938
nih sredstev	171	E. Viri sredstev v obračunu	
E. Sredstva v obračunu		in druga pasiva	
in druga aktiva		9. Kratkoročni krediti za obratna	
8. Kupci in druge terjatve	2,015	sredstva	
9. Druga aktiva		10. Dobavitelji ln druge obveznosti	6.086
		11. Druga pasiva	
Skupaj:	18,206	Skupaj:	28.205
Vodja računovodstva: Mana Komlanc
Predsednik upravnega odbora: Frane Baloh
GOSTIŠČE ELEKTRARNE TRBOVLJE
Direktor: Viktor Pavlič
AKTIVA	BILANCA na dan 31. dec. 1959		PASIVA
Zap.	Postavica	Znesek	Zap.	Postavka	Znesek
št.	(v 000 din)	št.	(v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
I. Osnovna sredstva	..	1^ Sklad osnovnih sredstev	
2. Denarna sredstva osnovnih		2. Drugi viri osnovnih sredstev	—
sredstev	—	B. Viri sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne porabe		3. Sklad skupne porabe	
3. Sredstva skupne porabe	—	4. Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porabe	—	porabe	—
C. Obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
5. Skupna obratna sredstva	i_as6	5. Sklad obratnih sredstev	_
D. Izločena sredstva		6. Drugi viri obratnih sredstev	—
8. Denarna sredstva rezervnega		D. Rezervni sklad in drugi skladi	
sklada in drugih skladov	—	7. Rezervni sklad in drugi skladi	
T. Denarna sredstva nerazporeje-		8. Viri nerazporejenih sredstev	—
nih sredstev	—	E. Viri sredstev v obračunu	
E. Sredstva v obračunu		in druga pasiva	
in druga aktiva		9. Kratkoročni krediti za obratna	
8. Kupci in druge terjatve	295	sredstva		
9. Druga aktiva	12	10. Dobavitelji in druge obveznosti	1.445
		11. Druga pasiva	148
Skupaj:	1.593	Skupaj:	1,593
Opomba: Podatki se vpišejo iz glavnih stolpcev obrazca št. 1. Vodja računovodstva:	Predsednik upravnega odbora:
Franc Grošelc
Mirko Razbergar
Direktor: Peter Koe
Znesek	Zap,	Postavka	Znesek
(v 000 din)	št.	(v 000 din)
	A. Viri osnovnih sredstev	42,304 42.092
77.903 6,309	i. Sklad osnovnih sredstev 4. Drugi viri osnovnih sredstev	
	8 Viri sredstev skupne pOTabe	
	i Sklad skupne porabe	
—	t Drugi viri sredstev skupne po	.
1	rabe	
	C. Vir) obratnih sredstev	
1L9S6	s Sklad obratnih sredstev l Drug) viri obratnih sredštev	2,584 4,000
	o. Rezervni sklad ta drugi skladi	
251	j Rezervni sklad ln drugi sklad’	251
	t Viri nerazporejenih sredstev	
—	B. Viri sredstev v obračunu	
	ta druga pasiva	
	4. Kratkoročni krediti za obratna	
10,257	sredstva	2,462
1,753	io Dobavitelji ln druge obveznosti	12,824
	U. Druga pasiva	1,922
106,440	Skupaj:	108,440
Gostišče Elektrarne Trbovlje Je v letu 1959 doseglo zadovoljiv poslovni ln finančni uspeh. Dosežena prodaja Je večja kot v preteklih letih. Povprečno je bilo zaposlenih 5 gostinskih delavcev.
AKTIVA
krojaštvo in Šiviljstvo, Trbovlje
BILANCA na dan 31. dec. 1939
PASIVA
Vodja računovodstva: Bricelj Anica
Pasiva
aktiva
Predsednik upravnega odbora: Jurečič Ciril
»DALMATINSKA KLET«, TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
Direktor: Skoberne Anton
PASIVA
Računovodja: Rajka Šetinc
9,473
232
418
362
933
10,970
2,223
447
4,871
627
30,554
Je v letu 1939 dosegla 62,179.340 dinarjev povrneta. Povprečno ,e zaposlovala 9 delavcev uzbencov pun prometa je bil dosežen.
AKTIVA
Predsednik u. o.: Fani Obaha
TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK«. TRBOVLJE
BILANCA na dan 31. dec. 1959
Direktor: Dušan Crnkovič
pasiva
a. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 1 Denarna sredatvs osnovnih sredstev
B. Sredstva skupne porabe
3.	sredstva skupne porabe
4.	Denarna sredstva skupne porabe
C. Obratna sredstva s Skupna obratne sredstva O. Izločena sredstva s Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov 1. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
B. Sredstva v obračun« tn druga aktiva 9. Kupci in druge terjatve «. Druga aktiva
Skupaj:
1,074
795
16,302
1,045
7,679
1,411
36,504
A vin osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev t Drug) viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe I Sklad skupne porabe I Drugi vin sredstev skupne porabe
C. Vin obranih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 4 Drugi viri obratnih sredstev o Rezervni sklad m drogi sklao 1 Rezervni sklad In drogi sklad l Vin nerazporejenih sredstev B. \*:ri sredstev v obračunu ta druga pasiva
4 Kratkoročn- krediti zs obrair,, sredstv,
,0 Dobai-teih m druge obveznost U Druga oas va
Skupaj
KINO
Zap.	Postavka	Znesek	Zap.	Postavka	Znesek
št.	(v ooo din)	št.	(v 000 din)
A. Osnovna sredstva		A. Viri osnovnih sredstev	
l. Osnovna sredstva	3,950	l. Sklad osnovnih sredstev	1,537
2. investicije v teku	452	2. Invest. posojilo za osnovna	290
3. Izločena sredstva ln druga in-		sredstva	
vest. sredstva	295	3. Razni skladi	840
B. Sredstva skupne porabe		B. Viri sredstev skupne porabe	
4. Denarna sredstva skupne porabe		4. Drugi viri sredstev skupne	
C. Obratna sredstva	3,084	porabe	
5. Skupna obratna sredstva		C. Viri obratnih sredstev	
D. Izločena sredstva		3. Sklad obratnih sredstev	
8. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporeje-		D. Rezervni sklad in drugi skladi 8. Bank®—kredit za obr. sr. 7. Sklad obratnih sredst.	1,785 2,395
nih sredstev		8. Viri nerazporejenih sredstev	
E. Sredstva v obračunu		E. Viri sredstev v obračunu	
ln druga aktiva		9. Kratkoročni krediti za obratna	
B. Kupci ln druge terjatve	56d	sredstva	
9. Druga aktiva	4,307	10. Dobavitelji in druge obveznosti	821
		11. Druga pasiva	3,781
Skupaj:	12,149	Skupaj:	12,149
Zap	Postavka It.	Znesek (v ooo dim	Zap	Postavk«	Znesek (v 000 din)
A. osnovna sredstva		A Viri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	1,938	i. Sklad osnovnih sredstev	3,240
2. Denarna sredstva osnovnih		t. Drugi viri osnovnih sredstev	
sredstev	670	B. Vin sredstev skupne porabe	
B. Sredstva skupne poraba		i Sklad skupne porabe	Ml
3. Sredstva skupne porabe		i Drugi viri sredstev skupne	
4. Denarna sredstva skupne porab*	ia	oorabe	
C. Obratna sredstva		C. Vin obratnih sredstev	
9. Skupna obratna aredatva		> Sklad obratnih sredstev	599
D, izločena sredstva		i. Drugi viri obratnih sredstev	
». Denarna sredstva rezervnega		i»- Rezervni sklad ta drugi skladi	
sklada m drugih skladov	55	i Rezervni sklad ln drugi sklad	
1. Denarna sredstvi nerazporeje-		< Viri nerazporejenih sredstev	26
nih sredstev		B Vin sredstev v obračunu	
E. Sredstva v obračana		in druga pasiva	
tn druga aktiva		i Kratkoročni krediti t« obratu«	
9. Kupol m druge terjatve	45	sredstva	888
9. Druga aktiva	4,147	0 Dobavitelj; :n druge obveznost	811
		1 Druga P8S-V8	1,036
Skupaj:	6,784	Skupaj	6,764
Zap	postavka	Znesek	■ Zap	P«.)*t a Vk*	£ne»»*K
It		(v 000 din) |	St		iv ooo d:n-
1.863
60
Kino Delavski dom v Trbovljah: 16. in 17. novembra poljski fiim »Pepel in diamant«; 18. do 21. novembra; jugoslovanski ci-nem. film »Vojna«; 22. do 24. novembra: ital. film »Zapeljivec«.
Kino »Svoboda-Trbovlje II«;
16.	novembra: mehiški barvni film »Serenada v Mehiki«; 18. do 21. novembra: amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«; v nedeljo, 20. novembra: matineja »Gospodar Balantrea«; 22. ln 23. novembra: amer. barvni film »Iskalci«.
Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 16. novembra: jugoslov. film »Veter je vstal ob zori«; 16. in
17.	novembra:	franc. VV film
»Velika družina«; 17. novembra: jugoslov. film »Samo ljudje«;
18.	in 19. novembra: slovenski film »Veselica«; 19, novembra: ital. barvni CS film »Škandal na plaži«; 20. novembra: jugoslov. film »Krvava srajca«; 20. novembra, nemški barvni film »Jazz, ljubezen in pesem«; 21. novembra: ital. barvni CS film »Škandal na plaži«; 23. In 24. novembra: amer. barvni CS film »Vozovi na Zahod«.
KINO »SVOBODA-ZASAVJE«
V TRBOVLJAH: 26.-28. nov-jug. barvni film »VELIKA SINJA CESTA«; 3.—5. decembra jug. film »VOLČJA NOC«. Predstave: v soboto in nedeljo ob 17. in 19.15, v ponedeljek samo ob 17., za mladino pa v nedeljo ob 15. uri.
Televizija
Četrtek
Zagreb
9.00 TV v šoli
Ljubljana
18.00	»Jerrijev načrt« — otroški film
18.10 Družinska oddaja — “Kuhar - kostanj«
18.30	Tisoč milj oddaljen alibi - TV film o Interpolu
19.00	S poti med kontinenti in oceani III.
19.30	TV obzornik
Beograd
20.00	TV dnevnik
Ljubljana
20.20 TV kiosk
20.30	Spoznavaj mh svet in domovino — QUIZ
21.30	Predstavljamo vam violinista Dejana Bravničarja
PETEK
Beograd	1
19.30	Družinska oddaja
20.00	TV dnevnik 20.15 Odmevi s festivala
“Opatija 1960« — prenos
SOBOTA Ljubija--
18.00	»Izlet« — prenos i* Maribora — (otroška igra)
Beograd
20.00	TV dnevnik Zagreb
20.15	TV reklame
20.30	»Pravda za oslovo senco« — zabavna oddaja
21.30	»Nevarnost je moj poklic« — film
NEDELJA Ljubljana
9.30 Kmetijska oddaja “Perutninarsko središče« — Neverke
10.00	»Boj« - TV film iz serije Lassie
18.30	»Plesna šola« —
Beograd
20.00	Sedem dni...
20.30	“Kaj se imenuje zora« — Francoski film
PONEDELJEK Zagreb
19.00	TV pregled
19.15	TV pošta
19.30	Glasbeni film Beograd
20.00	TV dnevnik
20.15	Tedenski športni pregled
20.30	TV drama:	“Veliki
polnočni misterij« — A Obrenovič.
39,225
31,504
Računovodja: Ulaga Motika
Predsednik u. o.: Kosmoe Marija
Direktor: Bolrj-Jč Masjja
POGUM
Mož )e prižel pozno domov. Žena ga sprejme: — Koj, ti se mi maž priti ob tej url pred oči?
On; — No, torej lahko vidii kako pogumnega moža Si po. rotila!
AMIMI^OST
PO 44 LETIH JE
==1^:-::= RAZGLEDNICA PRISPELA NA NASLOV
LETALA PROTI POŽAROM
V kanadski pokrajini Vancouver, kjer so vsako leto katastrofalni požari na ogromnih gozdnih področjih, so sedaj uvedli dežurno službo »protipožarnih« letal, ki so v bistvu leteči rezervoarji vode. Na alarmni znak, ki ga oddajajo kontrolne postaje na velikih gozdnih področjih, vzleti letalo Iz baze proti morski obali. V eni minuti včrpajo njegove črpalke v rezervoar 28 tisoč litrov vede. Letalo nato ponovno vzleti in v štirih sekundah izlije vso to vodno gmoto na
SEKIRA V KAMNOLOMU
Ko je nekega dne šel Ilija Bobič, logar iz Mlake v Liki skozi star kamnolom, je opazil neko iz kamna štrlečo sekiro. Ker se mu je zdela čudna, jo je previdno izdrl ter jo vzel s seboj domov. Pozneje so arheološki strokovnjaki ugotovili, da gre za sekiro še iz starogrških časov. Takrat so namreč v teh krajih sekali les za gradnjo svojega brodovja. Nekdo od drvarjev je verjetno sekiro tu pozabil in skozi dve tisočletji je skorajda zarasla v kamen.
je operacija ponovno od-se ponovno
kraj požara. Ko zaključena, letalo leti po vodo in vrača nad področje v ognju. Tako lahko gasilsko letalo v eni sami uri izlije na ogroženo področje 120 tisoč litrov vode, s čimer potopi področje ene četrtine hektara 8 mm pod vodo.
SPOMENIK NAŠEMU PRVEMU PILOTU
Naš prvi pilot Edvard Rusjan je poletel 25. novembra 1909 in se je smrtno ponesrečil. Ta datum smatramo kot začetek našega letalstva, ki je do danes toliko napredovalo, da sodi v vrste razvitih letalstev. V tem mesecu bo poteklo natanko 50 let od nesrečne smrti pokojnega Edvarda Rusjana. Edvard Rusjan je bil tudi naš prvi letalski konstruktor.
ZOOLOŠKI VRT V SAHARi
V Saharski puščavi so nedavno odprli zanimiv zoološki vrt. Namenjen jo proučevanju vseh vrst živali, ki živijo izključno v puščavah. Razen plazilcev, sesalcev, glodalcev in ptic iz Sahare so v tem vrtu tudi živali iz drugih puščav na svetu. Med redkimi primerki tega vrta je tudi puščavska miš, ki v vsem svojem življenju sploh ne pije vode. Na velikem področju zemljišča so tudi razne rastline. ki uspevajo samo na puščavskem pesku in ki jih botaniki 'še posebej proučujejo.
da bi odkrili najprimernejšo vrsto za ponovno ozelenitev neplodnega peska Sahare i.n izboljšali suho klimo. Ta nenavadni vrt se stalno obogatuje z novimi primerki pustimjske flore >n favne.
Spet eden izmed tistih »neverjetnih« dogodkov, ki se od časa do časa ponavljajo:	raz-
glednica, odposlana leta 1916 je včeraj dospela na naslov. In n! bila odposlana niti na Luno niti na Mars, temveč samo iz Firenc v Matero. Bilo je torej leta 1916, ko je neki prijatelj poslal iz Firenc pozdrave Etto-ru Del Salvatoreju v Matero. In včeraj je razglednica prispela. kar pa je bilo vendar nekoliko prepozno, ker je Del Salvatore pred približno osmimi leti umrl. Da je razglednica precej stara, je opazil poštni uslužbenec, ki je ugotovil, da je pošiljka s stotinkami pač premalo frankirana. Najbrž je še najprej obstal ob s lik j tedanjega monarha, ki je bil v tistih letih znatno mlajši kot v času. ko se je odpovedal prestolu.
»SODOBNO GOSPODINJSTVO«« ŠTEV. 7—8
Nova dvojna številka »Sodobnega gospodinjstva« prinaša uvodoma »slikovno reportažo iz velike pralnice na Jesenicah. Nadalje prinaša revija recepturo za pranje v 50-kilogramskem pralnem »stroju H3MO, poročilo o uspešnem delovanju stanovanjske skupnosti »Koroška vrata« v Mariboru, urnik poslovanja škofjeloške stanovanjske skupnosti in njenih (servisov ter razgovor s predsednikom	pripravljalnega
odbora stanovanjske skupnosti »Vodovodni stolp« v Kranju.
Zanimiv Je prispevek z načrtom za kmečko hišo, iz katerega je razvidna tudi notranja razporeditev prostorov.
Članek o določanju višine deleža najemnine v enem stanovanju je namenjen sostanovalcem.
Posebno pozornevt bo gotovo zbudil članek o načinu gradnje stanovanj za delavke Mariborske tekstilne tovarne, ki gradi komfortna stanovanja za tiste delavke — matere, ki morajo same skrbeti za svoje otroke.
Poročilo s posvetovanja o servisni dejavno»sti v ljubljanskem okraju daje jasnejšo podobo o težavah, s katerimi se morajo še vedno boriti servisni obrati, zlasti pralnice, in daje obenem tudi predloge za reševanje teh težav.
Že dalj časa opažamo v trgovinah naših papirnic stenske tapete, zato je članek z navodili za lepljenje zelo dobrodošel. Enako velja za članek o vrstah oblog za tla, njihovih lastnostih in o vzdrževanju takih oblog.
V Času, ko rastlinske maščobe vse bolj izpodrivajo iz naše prehrane svinjsko mast, bodo bralci z zanimanjem prebrali članek o lastnostih ene izmed vsestransko uporabnih vrst maščob — margarine.
S področja sodobne prehrane objavlja revija še vrsto člankov in navodil. Tako najdemo v njej članke o škodljivosti pogretih jedi, o vzrokih pomanjkanja teka pri otrocih, o škodljivosti pitja vode po sadju, o uporabnosti krompirjeve mešanice »Kroka« z vrsto receptov (izdelek Kolinske tovarne hranil v Ljubljani), o konzerviranju na električnem štedilniku in o uporabnosti konzerv v sodobni ljudski prehrani.
Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2.
PRIZOR IZ NOVEGA. SLOVENSKEGA FILMA »VESELICA-«, KI GA IGRA KINO SVOBODE HRASTNIK n V POČASTITEV 100-LETNICE STEKLARNE HRASTNIK
ZEMLJA SE VRTI VEDNO BOLJ POČASI
Med mednarodnim geofizikalnim letom so učenjaki na raznih delih sveta merili spre-
NAJVEČJI RADAR NA SVETU
Na otoku Puerto Rico gradijo po naročilu newyorške univerze radarsko napravo, ki bo stala okrog pet in pol milijona dolarjev. Računa se, da bo nepremična antena V obliki skodelice — katere premer bo imel 300 metrov, površina pa 70 tisoč kvadratnih metrov —
čakujejo, da bodo na ta način prišli do novih zaključkov o atmosferi in površini Marsa In Jupitra, in dobili tudi podatke o doslej še nepoznanem trajanju dneva na Veneri.
membe v hitrosti vrtenja našega planeta okrog lastne osi. S pomočjo podatkov, ki so jih dali umetni sateliti, so lahko potrdili že znano dejstvo, da se Zemlja vrti vedno bolj počasi in da čas. v katerem se enkrat zavrti okrog sebe, to je dolžina dneva, postaja vse daljša. Čeprav znaša to zaviranje v njenem vrtenju samo delček sekunde na leto, je v zadnjih deset tisoč letih zneslo celi dve url.
PRIZNANJE JUGOSLOVANSKEMU KIRURGU
Dimitrija Juzbašiča za svojega dopisnega člana. Dr. Juzbašič je že dopisni član Mednarodnega kolegija v Washingtonu ter društva kirurgov v Lyonu in v Rimu. Zadnja leta je imel nekaj predavanj na strokovnih sestankih kirurgov v Zahodni Nemčiji, nedavno pa je dokončal pisanje dveh velikih poglavij iz kirurgije kot sestavna dela velikega kirurškega priročnika. katerega avtorji so priznani kirurgi iz Zah. Nemčije in drugih evropskih držav.
ČLOVEK Z TISOČ • OBRAZI - JAMES CAGNEY, KI IGRA V TEM FILMU, PONOVNO GA BOMO VIDELI V FILMU »PODAJ ROKO HUDIČU«, KI BO NA SPOREDU SE TA MESEC V KINU SVOBODE TRBOVLJE II
20 LET ČAKA NA VLAK
Čudno strast ima šestdesetletni upokojenec iz Vladlčinega liana Mika Mihajlovič. Polnih dvajset let vsak dan pričaka na železniški postaji vse potniške in brzovlake, ki imajo postanek v Hanu. Hkrati pa tudi počaka, da odpeljejo naprej. Domačinom se zdi nemogoče, da bi prispel na postajo vlak, ki ga Mika ne bi pričakal.
Na vprašanje prijateljev, zakaj to počenja, Mika odgovarja: »V Hanu nimamo nobenega posebnega razvedrila. Tako vsaj gledam pisano množico ljudi, ki prihajajo in odhajajo iz našega kraja,-
V tej številki revije so objavljeni rezultati komisije, ki je pregledovala in ocenjevala ženske bluze — izdelke konfekcije ter naletela pri svojem delu na vrsto pomanjkljivosti v izdelovanju te vrste oblačil.
dovršena na jesen prihodnjega leta. Strokovnjaki upajo, da bodo lahko s pomočjo te radarske naprave lovili odmeve z Venere, Marsa in Jupitra. Pri-
Društvo za kirurgijo v Miin-chenu je Izbralo predstojnika kirurške klinike medicinske fakultete v Zagrebu prof. dr.
SLOVENSKA CONSKA LIGA
■ NEPRIČAKOVAN — A ZASLUŽEN PORAZ RUDARJA
IH	SLOVAN : RUDAR 4:1 (2:0)
V 8. kolu je Rudar gostoval v Ljubljani, kjer Je kot favorit nastopil proti domačemu Slovanu. H= Najbrž je bilo malo nogometnih navijačev in == tudi strokovnjakov, ki bi v tem srečanju da-jali prednost Slovanu, saj so le-ti. po zadnjih = * * * * * tekmah sodeč, imeli samo prednost domačega == igrišča — in nič več. Rudarjeva ena j stori ca je pa == s svojo igro temeljito vplivala na razvoj dogodiš; kov na igrišču in tako povsem zasluženo do-živela visok poraz. Zgodilo se je takole:
Nekaj minut sta se oba nasprotnika trudila, toda domači so zaradi požrtvovalne igre vse"bolj = resneje ogrožali Rudarjeva vrata. Nič ni po-== magal »renomč«-, niti ne sorazmerno visoko mesto na lestvici, kajti neborbeni Trboveljčani = so zaigrali tako, kot da bodo točke kar same od sebe pripisane ni im in ne tistemu, ki bo = na tekmi dosegel več golov. Zato tudi ni prav ?==? nič čudno, da so se gledalci čudili, kako ie === mogel Rudar s tako igro dobiti toliko točk, Ze =5 v prejšnji številki smo opozorili na šibko točko = Rudarja, toda igralci so verjetno navedena dej-stva smatrali za neresna in se menda tako vži-= veli v vlogo »boljšega-« na tekmi s »-slabšim-«. === da »-slabšim« ni bilo pretežko doseči učinkovite zmage in obeh dragocenih točk Tako o tej = tekmi res ne bi pisali več kot samo kratek ko-mentar, ki ga je lepo podal gledalec s te tekme ==•	- Slovan jf» imel na igrišču v dresih 11 Dožrtvo-
== valnih igralcev, Rudar pa 11 v drese oblečenih - gledalcev.
Edini gol za Rudaria je dosegel Suljagič.
V predtekmi so mladinci Rudarja izgubili s Slovanom 2:1.
§g REPUBLIŠKA ROKOMETNA LTGA
MLADOST : RUDAR 17:9 (8:3)
Zadnje kolo jesenskega dela v rokometni ligi == sicer ni bilo popolno, saj sta bili na sporedu samo dve tekmi, (oda kljub temu je bil okrnjen §= spored zelo zanimiv, saj sta obe srečanji Mla-= d ost : Rudar in Slovan : Odred odločali o jesen-skem prvaku. Kaže. da je tekmovalni komisiji = RZS po vseh mogočih in nemogočih »mahina-= cljah- navsezadnje le uspelo oslabiti in demo-raliziratl nekdaj (še pred dobrim mesecem) naj-š= močnejšo ekipo - Rudarja iz Trbovelj, in tako == je naslov republiškega prvaka v zadnjih minutah »srečno« osvojil Odred iz Ljubljane, za kar nji-= hovim »botrom« najiskreneje čestitamo.
Zadnja tekma v Kranju oslabljenemu Ru-—darju ni prinesla želenega uspeha. Morala v = moštvu je padla ln zaradi tega domačim ni bilo == težko osvojiti obeh točk. Rudar je s tem zapravil šsjj prvo mesto in tudi nastop v hrvatski zimski =§= rokometni ligi. Tekma je bila povprečna, sodnik == Milič iz Ljubljane le sodil zelo dobro, gole so = dosegli Ačkun 5, Žagar 3 in Pavlič 1 za Ru-= darja. za domače pa Petrič 7, Poljka 4, Juvan 4, Solelšek in Vagaja po 1.
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA
PRVI PORAZ RUDARJA IZ HRASTNIKA
GRAFICAR (Ljubljana) : RUDAR (Hrastnik) ==a	1:0 (0:0)
== Nogometaši nrastniškega Rudarja so v ne-== deljo gostovali v Ljubljani. Tekma je bila od-= igrana na igrišču Grafičarja pred okoli 400 == gledalci, od teh je bilo okoli 200 navijačev iz Hrastnika.
Tekma se je začela z obojestranskimi na-padi. Vendar imajo Rudarjeve! več od igre. V ==	15. minuti strelja Zorčič iz obrata na vrata Gra-
== fičarja, vendar je vratar na mestu. Hrastničani j= naipadajo še naprej, vendar je na mestu odlična = obramba domačih z Jovanovičem na čelu.
Ze takoj v začetku drugega dela igre pre-——- vzamejo pobudo gostje, kljub vsemu prizade-eeh:	vanju pa ne morejo prodreti v kazenski prostor
===== domačih. V 15. minuti je v kazenskem prostoru == Grafita »ja dvakrat grobo zrušen napadalec Ru-= darja Zorčič, vendar sodnik Betetto iz Ljubil Ijane ne dosodi ničesar.
V	80. minuli Je napravil Arnšek od Rudarja == brez potrebe prekršek. Prosti strel s kakih 30 šgg metrov Izvede Jovanovič. Vratar Rudarja je === žogo izboksal na glavo srednjemu napadalcu,
ki jo je takoj podal Fakiču, ta jo je pa usmeril =j v vrata. Tako je prišel v 81. minuti v vodstvo === Grafičar. Gostje poskušajo rezultat vsaj izena-eee čiti, vendar brezuspešno.
V	tipični prvenstveni tekmi, v kateri se Je == odlikovala zlasti odlična obramba Grafičarja, -= napad Rudarja pa ni bil ravno najbolje uglašen, §== so nogometaši hrastniškega Rudarja izgubili == prvi dve točki v prvenstvenem tekmovanju — ljubljanske nogometne podzveze.
V	predtekmi so igrali mladinci obeh klubov === neodločeno 1:1.
= V nedeljo gostujejo nogometaši hrastniškega ===== Rudarja v Polju proti domačemu Paplrničarju.
g TOČKA ZA BRATSTVO V DUPLICI
DUPLICA : BRATSTVO (HRASTNIK) 2:2
SPET DVE TOČKI ZA ZAGORSKEGA PROLETARCA
PROLETAREC : KOČEVJE 2:1 (2:0)
Vse kaže, da so nogometaši zagorskega Prjf letarca v zadnjem času uredili svoje vrste. zmagi nad »Lilijo« v Litiji so v nedeljo dodali k izkupičku prvenstvenega tekmovanja še dye točki v tekmi s Kočevjem na zagorskem igrišcjL Igrišče je bilo bolj malo primerno za igro in tako nogometaši niso mogli pokazati nič dru* gega kot borbenost. Pridati pa velja, da so bili domači vseskozi v napadu, razen zadnjih « minut, ko so prejeli tudi edini gol. — napadalci so imeli ves čas tekme vrsto priložnosti, da bi povišali rezultat, jih pa na blatnejn igrišču niso izkoristili. Za domače sta bila uspešna Blažič (v 3. min.) in Alunovič (v lj min.) iz 11-metrovke, za goste pa Radosavljevič (v 75. min.). Pred okoli 200 gledalci je tekmo dobro sodil sodnik Savine iz Ljubljane.
V nedeljo gostujejo nogometaši zagorskega Proletarca v Kamniku.
USPEŠNI MLADINCI ZAGORSKEGA PROLETARCA
PROLETAREC : KOČEVJE 4:3 (3:1)
Mladinci zagorskega Proletarca uspešno tekmujejo v prvenstvenem tekmovanju, ki ga j* organizirala Ljubljanska nogometna podzveza. * dosedanjih tekmah še niso izgubili tekme. V nedeljo so na domačem igrišču zasluženo premagali mladince iz Kočevja. Za Proletarca so biU uspešni Gune (v 15. in 44. minuti), Zupan (v 24. min.) in Izlakar (v 27. min.). Mladinci Proletarca so v tem tekmovanju resni kandidati za osvojitev enega od najboljših mest.
KOŠARKA V ZAGORJU
Košarkarji Industrijske šole in Svobode Kisovca so se doslej že dvakrat pomerili med seboj, v prvem srečanju je moštvo IRS beležilo visoko zmago nad Svobodo, in sicer 76:18» v povratni tekmi so pa bili uspešni košarkarji IRŠ z rezultatom 45:11.
ODLIČEN START ZASAVSKIH KEGLJAČEV
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da so na izbirnem tekmovanju za okrajno prven* stvo in za vstop v republiško ligo Rudarjevi kegljači zasedli odlično prvo mesto. Zelo dober rezultat so pa dosegli tudi člani zagorskega Pr®-letarca, ki so se tako tudi uvrstili v republiško ligo.
Podrobnosti bomo poročali v prihodnji številki.	f
USPEL NASTOP BOKSARJEV TRBOVELJSKEGA PARTIZANA
Sekcija Partizana bi morala v nedeljo nastopiti v konkurenci mladinskih ekip za prvenstvo Slovenije, kjer razen Partizana (Trbovlje) sodelujejo še Maribor, Odred in Proletarec (Zagorje). Ekipa Maribora bi morala nastopiti v Trbovljah, pa je nastop zadnji hip odložil3* tako da se bosta ekipi srečali prihodnjo nedelje* Partizan je pa kot nadomestilo poslal v ringe pare, sestavljene Iz mladincev in članov, so nastopili v 10 kategorijah in pri tem pri-kazali lep in učinkovit boks. Razen teh sta nastopila tudi dva para pionirjev v ekshibicijski borbi. Tako so gledalci, ki jih je bilo okrog 200, lahko ugotovili lep napredek mladih boksaj jev. Mladi ekipi Partizana pa želimo v nastopi® v tej težki konkurenci mnogo uspeha. - Mariborski boksarji bodo nastopili v Trbovljah v nedeljo.
ORIENTACIJSKI POHOD V TRBOVLJAH — 27. NOVEMBRA OB 9. UBl
Občinski zveza za telesno vzgojo razpisuj® za dan 27. novembra 1960 ORIENTACIJSKI HOD. Pravico do tekmovanja imajo ekipe vse® športnih in telesnovzgojnlh društev, vse šol®* pripadniki predvojaške vzgoje, člani vseh družbenih organizacij, sindikalnih podružnic, Z0, ZROP, itd. Vsaka ekipa šteje 3 člane, proga z® pohod pa bo za mladince in člane dolga okrog 6500 m, za mladinke in članice pa okrog 5500 i®*
Tekmovanje bo potekalo takole: vsaka ekip® prejme na startu opis naloge in orientacijo te* karton, kamer bo komisija na kontrolnih P0-stajah vpisovala pravilno oz. nepravilno orie®' tiranje, točke in drugo. Vsaka ekipa bo pa ®® kontrolnih postajah dobila še posebna vprašanj® iz spoznavanja terena, kultur, določevanja ari* muta in podobno ter bo morala tako preko t®* žavnostnih stopenj po orientaciji čimprej seči cilj.
Na cilju sme biti razdalja med prvim, drugim in tretjim članom ekipe največ po 10 Komisija bo za končno razvrstitev ekip upo^^JT vala čas in pozitivne oz. negativne točke, dobljene pri reševanju nalog.
Tekmovalci bodo pred tekmovanjem na startu še posebej seznanjeni o vseh podrobnosti^*

ObETU - stavba Družbenih organizacij, Trg »; volucije 11, ali pa na Obč. odb. SZDL, TrbovlJ Trg revolucije 11. Zmagovalci bodo prejeli o plome in praktična darila.

SVEN ElVESTID:	PoVGSt
o sivi rokavici

* #
Samomor je čisto izključen. Tudi je nemogoče, da je mož pobegnil. Izginiti je moral samo na tak način, da ga je kdo umoril. Oderuh Jaerven po mojem mišljenju zanseljivo ni več živ.«
Molče in pazljivo je bil šef poslušal Kragovo poročilo.
Zdaj pa zdaj je malo pokimal, da bi pokazal, da soglaša z detektivovimi izvajanji.
Krag je nato pripovedoval o oglasu, ki ga je dal v dnevnik.
»V današnji večerni izdaji je bil oglas prvič tiskan,« je rekel. »Najbrž 1 ga je prizadeta oseba že brala, in če ima čisto vest, se bo, mislim, kmalu ©glasila.«
Komaj je bil Krag izpregovoril te besede, je zazvonil telefon.
Klic je prišel iz dnevnikove uprave.
»Gospod, ki ste ga iskali z oglasom, se je oglasil,« je naznanila uiprava lista.
King je poklical stražnika in ga prosil, naj poišče tistega gospoda, ki se je oglasil na časniško notico in navedel v svojem pismu svoj naslov.
Potekla je ura, preden je tujec prišel. Krag ga je po vdovinem oipisu spoznal.
Bil je velik, koščen mož, ki je štel kakšnih štirideset let. Bil' je elegantno oblečen.
Krag se mu je oprostil zaradi nadlegovanja, češ da je zelo važno, ako mu bo mogel kaj povedati o obisku agenta Jaervena dvanajstega tega meseca.
Mož se je spočetka malo jezil, da mu policija povzroča poti. Kmalu je postal dobre volje in je dal zaprošena pojasnila.
Dvanajstega tega meseca, da je prišel v denarno stisko. Šlo je samo za majhen znesek. Zaradi tega je skenil, obrniti se na Jaervena. Oderuh mu je v podobnih okoliščinah že ponovno pomagal iz zadrege, čeprav je sicer zahteval nesramno visoke Obresti.
»Šel sem torej k njemu,« je nadaljeval, »in potrkal na njegova vrata, toda ni mi hotel odpreti.«
»Ali morda ni hil doma?«
»Zanesljivo je bil doma. Slišal sem čisto razločno, da je stopal po sobi sem in tja. Stresel sem vrata, pa mi tudi ni odprl. Sklonil sem se, da bi pogledal skozi luknjico v ključavnici.«
»Torej ni tičal ključ v njej?«
»Ne.«
»Ali ste kaj videli?«
»Da videl sem Jaervena. Cisto razločno sem ga videl. Stal je pri oknu.«
»Ali je imel glavo obrnjeno proti vam?«
»Ne, kazal mi je hrbet.«
»Kako dolgo ste. ga videli tako stati?«
»Samo sekundo.«
»Ali ga niste dalj časa opazovali?«
»Da, hotel sem, toda on je z roko zakril luknjo v ključavnici.«
»Rekli ste pravkar, da je stal pri oknu.«
»Res je bilo tako. Toda menda je opazil, da sem ga gledal, kajti prišel je zadensko proti vratom iin položil roko na ključavnico.«
»Zadensiko? Ali se vam ni zdelo to čudno?«
Mož ga je osuplo pogledal.
»Da, zdaj, ko ste me na to opozorili, se tudi meni zdi to zelo čudno.«
Krag je nekaj zapisal v svojo zapisnico.
»Vi ste Jaervena videli že prej?« ga je vprašal.
»Seveda. Spoznal sem ga takoj. Ze ponošena stara obleka je zadostovala za dokaz, da je bil res on.«
»Kako dolgo ste stali pred vrati?«
»Četrt ure, potem sem šel. Zelo sem se jezil, ker me ni sprejel. No, na srečo sem dobil denar potem drugje. Ali želite še kakšna pojasnila od mene?«
»Ne. Hvala lepa!«
Tujec je šel, očitno začuden zaradi mnogih nenavadnih vprašani, na katera je detektiv hotel imeti odgovor.
Absjorn Krag je sedel nekaj časa in gledal predse. Bil je zelo zamišljen. Zdajci je pogledal svojega šefa in v njegovih očeh se je zasvetilo Znamenje, da mu je šinila v glavo dobra misel.
Vzel je zapisnico spet iz žepa. listal po njej in primerjal različna dejstva in datume.
Bil je videti skoro nekoliko vročičen, nemiren, kar se mu je zgodilo zmeraj, kadar se je domislil kaj dobrega.
Takoj nato se je spet pomiril.
Z enim zamahom je zaprl zapisnico in vstal.
»Zdaj je čas, da se lotim dela,« je rekel. »Zgodil se je zločin in opravka bomo imeli z nevarnim in pretkanim hudodelcem.*
»Ali ste že našli kakšno oporo?« Je vprašal šef z zanimanjem.
»Mislim, da. Pravkar začenjam nekaj sumiti, čeprav še nimam čvrste podlage. Videli bomo, če bo obveljalo moje staro nazlranje, da se pri hudodelstvu, pa naj je bilo izvršeno še tako mojstrsko, naposled najde
majhna okolnost, na podlagi katere prej ali slej sledi razkritje. Potrebi
pogoj je seveda, da se stvari loti pravi mož ...«
Krag je bil očitno zelo dobre volje.
Kakor vsi resnično dobri detektivi, je tudi Krag imel slabe trenutke,
v katerih je čutil nepremagljivo željo po tem, da bi pohvalil sv<>1 bistroumnost.
»Kaj nameravate storiti?« je vprašal šef.
»Še enkrat se nameravam vrniti v Jaervenove stanovanje in ga ten^ ljito preiskati,« je odgovoril Krag. »Morda najdem kakšno oporo.«
Sef je prikimal in detektiv ga je zapustil.
Ko se je nekaj ur pozneje spet vrnil v pisarno, je izraz na njeg»ve obrazu pričal, da ni našel ničesar.
»Videl sem samo veliko množico papirja,« je poročal šefu. se, da ni po Jaervenu spraševalo še več ljudi, odkar je bil izginil. Zas?'^ sem si imena vseh, s katerimi je imel oderuh posle. Je prav zanl!;:„ seznam. Pa vse to mi nič ne pomaga. Samo še nekaj moram storiv’
sej«
»In kaj je to?«
»V njegovo blagajno moram vlomiti. Naročil sem, nai jo prin«®^ semkaj. Osem mož jo pravkar prenaša v sitražni lokal. Bilo bi Pr umestno, če bi vlomljenju prisostvovalo nekaj sodnih uradnikov.« ^ Sef je poklical po telefonu nekaj uradnikov. Ko so ti prispeli, s«,a. vsi napotili v veliki stražni prostor, kamor so medtem že postavil' j gajno. Poklicali so tudi ključavničarja, ki je prinesel s seboj orodja, potrebnega za razbitje blagajne. Ključavničar se je lotil 0 pa ga je moral kmalu opustiti.	*e
»To je najtrdnejša blagajna, kar sem jih videl doslej,« je rekel-", pravilno sodim, jo bo treba razstreliti s dinamitom. Ne pojde drug" ^ Asbjorn Krag Je nekaj naroč-il enemu Izmed postreščkov in ta takoj napotil v smeri proti Krogovl zasebni pisarni.	. ^
Kmalu se je vrnil in imel v roki kovček, prevlečen s črnim L'SI1j<]jU' Detektiv je kovček odprl in njegovo vsebino zdeval na mizo. Se*, čavničar in uradniki so ga gledal Iz naraščajočim začudenjem. ^ V kovčku je bilo vlomilsko orodje, izredno fino Izdelano. v*f gile ščeče svetlo in ostro brušeno. Kakor da bi bili kirurški inštrumentu a so vmes majhne, ostre pile, fini svedri, močna »svinjska noga* l'n
Največji Inštrumenti so bili pol od navadne šivanke.
metra dolgi, najmanjši pa ne
S«
Krag je vzel nekaj tega orodja in se spravil nad blagajno. 5*' je, kako se je zabodel sveder v trdo jeki« in kako je žaga * sl'Kt!atc'" glasom prerezala kovino, da se je drobna, bela žagovinn vsula P° jprt*’ blagajne. Samo še zamah s »svinjsko nogo« in blagajno je bila ■
Sef Je izgubil govor od osuplosti. AsbjOrn Krag pa 1e mimo, medtem ko mu je lahen nasmešek zaigral okrog ust:
»Le veselite se, gospodje, da sem no \*nši strani!«
(Dalle