252
Politični pregled.
Državni zbor. — V seji poslanske zbornice dne 18. julija t. 1. se je razprava o valutnih predlogah nadaljevala. Pri členu XI prvega zakona, s katerim se določa, da je kovati denarje tudi iz srebra, nikelja in bronovine poudarja posl. dr. Fuss, da bakrenega denarja ne bo nihče pogrešal. Finančni minister dr. Steinbach pojasni pogodbo skleneno z neko tovarno, ki bo dajala nikelj in pravi, da je pogodba ugodna. Posl. Tausche predlaga, da naj se drobiža po 2 vinarja le samo toliko izda, kolikor ga je potrebno,
sicer pa samo komade po vinarji. Finančni minister dr. Steinbach obljubuje, da bo gledal na to, da pride vinar v ono veljavo v prometu, kakor jo mora imeti za reveža. Pri členu XV je posl. Polzhofer predlagal, da naj se komadi po 10 vinarjev malo povečajo. Predlog ni obveljal. Pri členu XXIV sta poslanca Slavi k in dr. Kaizl sprožila daljšo debato, katere so se vdeležili posl. Treuinfels, Lueger, Suess, Beer, Menger, poročevalec Szczepanowski, ter finančni minister dr Steinbach. Člen namreč pran, da bode odtlej, ko bo novi denar prišel v veljavo, smel vsakdo takoj plačevati v zlatu Poslanci Slavik, Kaizl, Lueger in Suess so trdili, da bomo morali vse dolgove plačevati v zlatu, poslanci Treuinfels, Beer, Menger in poročevalec S z c z e-pano\vski in finančni minister pa so trdili, da bo le oni plačal v zlatu, kateri bo hotel, kajti srebrni denar itak ostane še nadalje v prometu. Na to bil je vsprejet celi prvi zakon, ki določuje kovanje novega denarja. Na vrsto prišel je na to drugi zakon glede nove valute, to je zakon, ki določuje novo denarno pogodbo in denarno razmerje med našo in ogersko državo. Pri prvem članu govorila sta F o r m a n e k in D i p a u 1 i na kratko, posl. Weber pa je na dolgo razpravljal politične obnošaje na Moravskem, kjer se češkema naroda godi krivica. Podpredsednik dr Kathrein opominjal je poslanca trikrat, da naj govori stvarno, a ta ga je zavračal, rekoč: Vprašajte zbornico in pa s trditvami, da mu je podpredsednik Chinmeckv obljubil, da sme pri prvem članu govoriti, kar koli hoče. AVeber oglasen bil je namreč že dvakrat poprej k besedi, a prišlo ni do tega, da bi bil govoril, kajti Chlumeckv vedoč, da bode \Veber kako pikro povedal, je stvar zavil tako, da \Veber ni govoril. Glede I člana k drugemu zakonu mu je pa rekel, da lahko govori, kar hoče, to je, da govori lahko splošno. Chluineckv skušal je to obljubo ovreči, a Weber je kot duhovnik pod prisego zagotavljal, da se mu je to obljubilo. Mej govorom posl. AVebra in mej polemiko s Cluineckim čw]o se je od strani dražili poslancev opravičeno začudenje glede čudnega postopanja zborničnega predsedstva. Posl. Pfeifer, dokazuje da je razmerje strošk)v mej Avstrijo in Ogersko, določeno na 70: 30, krivično in da bi bilo edino pravičao razmerje 54 3 : 45 7. Govornik je to nadrobno dokazoval in svaril vlado pred tem korakom, ki bo gotovo na škodo naših narodov. Govornika se je pritrjevalo. Tudi posl. Hofmann- Wellenhof in Schneider sta proti razmerju 70: 30.
V  seji dne 19. julija se je razprava nadaljevala. Posl. F (i r n k r a n z in dr. F o r m a n e k se odločno protivita kvoti 70 : 30 in prav dobro dokazujeta nepravično razdelitev stroškov na obe državi. Posl. dr. Jaques kot glavni govornik „za" hoče vse nasprotne trditve vreči in priporoča vladno predlogo ; posl. dr. Lueger kot glavni govornik „ p r o t iu pa odločno pobija vladno predlogo in očita vladi, zakaj tako streže Ogrom in to na svojo škodo. Ko je govoril še poročevalec, vsprejeia je zbornica ta člen s 153 proti 98 glasom. Avstrija bo torej nosila 70 °/0 stroškov pri uravnavi valute, Ogerska pa le 30%. Pri petem zakonu, s katerim se pooblašča vlada najeti posojilo v znesku 1831/2 milijonov goldinarjev, vname se daljša debata. Posl. dr. Vašatv smatra sedanjo vlado za skrajno sovražnico Slovanov in meni, da bi se valuta najbolj uravnala, ako bi se pametno gospodarilo in po nepotrebnem toliko za vojsko ne izdalo. Proti govoril je še posl. Kaiser, za pa posl. Treuinfels in Gomperz. Posl. dr. Gregorčič in tovariši interpelujejo vlado zaradi pačenja slovenskih krajevnih imen na Primorskem.
V   seji dne 20. julija se je razprava nadaljevala. Dobro govoril je proti dovolitvi posojila in sploh proti valuti posl. dr. Herold. Očital je vladi, da dela vse na ljubo le Nemcem in da zatira Slovane. Finančni minister dr. Steinbach izjavlja,   da  kot cesarski uradnik priporoča predloge, ker meni,
253
da so koristne za vso dižavo. Govorili so še posl. dr. Menger, Dipauli, Treuinfels, poročevalec, ter posl. dr. Vašatv. Pri glasovanji se ta Člen vsprejme s 177 proti 97 glasom in tako dovoli vladi posojilo 183 ^ gld. Predlog posl. Pfeiferja, da je posojilo amortizovati se odkloni. Na to vsprejeli so se po kratki debati še ostali zakoni in se tako rešile vse valutne predloge.
V seji dne 2 1. julija bilo je na vrsti v<č interpelacij in peticij, na to se je pa vršilo tretje čitanje valutnih predlog, Zakon, s katerim se vpelje kronska veljava, vsprejme se s 174 proti 87 glasom, pogodba z Ogersko pa s 158 proti 108 glasom. Ostali zakoni vsprejmo se z veliko večino. Na to vršile so se volitve v delegacijo. Za Kranjsko izvoljen je bil g. Kušar za delegata, g. K lun za namestnika; za Goriško gosp. dr. Gregorčič za delegata, g. grof Alfred C o r o n i n i za namestnika; za Istro gosp Spinčič za delegata, gosp. dr. Laginja za namestnika; za Dalmacijo gosp dr. Klaic za delegata, za namestnika gosp. Bulat Pri volitvi za Istro odločilo je srečkanje. Po dovršeni volitvi zaključil je podpredsednik Chlimieekv zasedanje.
Mladočehi. — Koncem zasedanja državnega zbora so mladočeški poslanci na Dunaju priredili banket. Tega banketa sta se udeležila tudi isterska poslanca dr. Laginja in Spinčič. V raznih govorih so se bahali s tem, da so dosegli, da bode naslov češkega kralja omenjan na denarji, in da se že veleposestniki na nje ozirajo, kar se je pokazalo pri volitvi v delegacijo. Iz teh govorov vidimo, s kom hočejo slepiti volilce na volilnih shodih. Žal, da Staročehi niso tako spretni v agitacijah, kakor Mladočehi ker sicer bi jim ne bilo težko v pravi luči prebivalstvu pokazati teh pridobitev.
Delegacije. — Pri volitvah v delegacije se štajerski Nemci zopet niso ozirali na Slovence Na Češkem so se sporazumeli veleposestniki. Mladočehi in Nemci, da so v delegacije odposlali š'iri Nemce, štiri Mladočehe in dva veleposestnika Da se je to sporazumljenje doseglo, morali so Mladočehi popustiti Vašatvjevo kandidaturo. Na Moravskem sta voljena dva Nemca in jeden Ceh tudi vsled sporazumljenja.
Mladočehi in vnanja politika. — Mladočehi pa še nekateri drugi politiki priporočajo vedno zvtzo z Ensijo kot ugodno za Avstrijo. Ti politiki pa ne pomislijo, da se taka zveza sploh doseči ne da. Da bi pa tako beračili za rusko zvezo kakor sedaj Francozi, bi pa bilo poniževalno za Avstrijo. Znano je, da je dolgo bila na Dunaji v višjih krogih stranka, ki ie bila za zvezo z Eusijo, ali se je preverila, da je nemogoča taka zveza. Nalašč so grofa Kalnokvja, ki je bil dolgo let v Peterburgu za veleposlanika, naredili za ministra vnanjih stvarij, da bi pogladil pot taki zvezi, ali bil je ves njegov trud zastonj. Nedavno smo čitali v nekem ruskem listu, da Mladočehi, če res simpatizujejo z Eusijo, morajo gledati, da oslabe Avstrijo. Z velikim veseljem so pozdravili v Eusiji skoro vsi listi vest, da so v delegacije voljeni štirje Mladočehi. Kaj menite, da pa kateri teh listov se izjavlja za zvezo z Avstrijo. Prav nobeden ne. Vsi so proti taki zvezi, temveč vesele se le zaradi tega, da bodo Mladočehi vse sile napeli, da kolikor je moč oslabe avstrijsko vnanjo politiko. Eusom ni na drugem, da bi oslabili našo državo, zatorej, vsak avstrijski politik, ki priporoča zvezo z Eusijo, le slepe miši lovi. V Eusiji ne poznajo avstrijskih Slovanov. Mislijo namreč, da le hrepenimo, kdaj da se pridružimo Eusiji. Da bi mi videli v Avstriji svojo zaščitnieo in hoteli ohraniti vsak svojo narodnost, tega se še v Eusiji, ki sploh naših notranjih političnih bojev dobro ne poznajo, niti misliti ne morejo. O nas imajo ravno tako napačne pojme, kakor so jih imeli o Bolgarih, misleč, da poslednji ne bodo znali ceniti narodne samostojnosti, temveč bodo le hrepeneli po zjedinjenju z Eusijo. Omeniti pa moramo, da se avstrijskim Slovanom ni bolje godilo, ko smo še bili v zvezi z Eusijo, kakor se sedaj.    Najhujše čase smo imeli bas
za tricarske zveze, zatorej tudi naše notranje razmere ne zahtevajo zveze z Eusi in kdor kjer koli s tega stališča obsoja našo vnanjo politiko, o tem le toliko lahko rečemo, da političnih razmer nič ne pozna.
Stranke v ministerstvu. — Poslednji čas se vedno jasneje kaže nesloga v ministerstvu. Gauč, Bacquehem, Kuen-burg so po svojih načelih popolnoma levičarji. Steinbach in Welsersheimb, se pa tudi bolj naklanjata na levo stran. Schonborn, Falkenhavn in Pražak so pa desničarji. Navadno jih podpira tudi Zaleski. Grof Taaffe se pa ne drži nobene stranke. Iz povedanega je razvidno, da v ministerstvu pre-vagujejo levičarji s svojim vplivom in Plenerju je lahko kaj doseči za Nemce. V začetku tega meseca je v ministerstvu bilo tako nasprotje, da so konservativni ministri že mislili izstopiti. Nasprotje se je toliko poravnalo, da do jeseni ostane še sedanja vlada, ali potem se bode najbrž nekoliko premenila, ali desnici gotovo ne v korist. Dobili bodemo morda levičarsko ministerstvo pod Taaffejevim predsedstvom. To bi se že bilo zgodilo, da levica toliko Plenerja ne sili v ministerstvo, tega se pa Taaffe brani. Tak neugoden prevrat bi se dal preprečiti jedino, če bi Mladočehi kmalu popustili svoje separatistične težnje in bi se obnovila nekdanja desnica.
Nemčija. — Bismarck, ki je zadnji čas dal toliko priložnosti o sebi govoriti in pisariti, biva sedaj v mestu Kissingen in videti mu je, da se mu ovacije dopadajo in po-všeči mu je vkljub mnogim neprijetnostim, katere je zadnji čas doživel, da se še vedno o njem govori. Pretečene dni prišlo je k njemu iz južnih krajev Nemčije do 5000 osob in se mu poklonilo. Bismarck je odgovoril deputaciji, da zmatra prirejeno mu ovacijo za delo, katero je on.izvršil, namreč za zedinjeno Nemčijo Eekel je tudi, da mu nekateri svetujejo, da naj molči in se ne vtika več v politiko, on pa tega ne stori. Konečno zaklical je cesarju in državi ,,hoehu. Pomenljivo pri tej ovaciji je to, da so se pričeli južni Nemci tako ogrevati za Bismarcka, česar prej nikoli niso storili. Gotovo je, da so to storili na kljub severnim Nemcem in cesarju, ki Bismarcka videti ne morejo. Ker baje tudi več južnonemških vladarjev simpatizuje z Bismarkom se je bati, da bi to na-sprotstvo mej severnimi in juŽDimi Nemci ne imelo še občutljivih posledic za Nemčijo.
Francija. — V Parizu anarhisti še vedno vznemirjajo prebivalstvo. Eavno pred par dnevi zasačili so ondi redarji dva nevarna tuja anarhista, ki sta prišla v Pariz, da bi maščevala smrt Eavachola. Ko jih je policija tirala na komisarijat, klicala sta: Živila anarhija! Slava Eavacholu! Neki tretji anarhist, rodom iz Belgije, je o pravem času pobegnil. — Z ozirom na vedno še rastočo nevarnost, ki preti od anarhistov, mislijo v Parizu že dlje časa na to, kako bi bilo redarstvo pomnožiti. Pariški prefekt je s poiazumno z vlado nasvetoval potrebne predloge in sklenilo se je te predloge vsprejeti tako, da mesto plača polovico, država pa drugo polovico stroškov za preustrojo mestnega redarstva. Občinski svet pa s tem ni zadovoljen, a ker vlada na to sili in hoče na vsak način od mesta določeno svoto imeti, nameravajo vsi občinski svetniki odložiti mandate.
Rusija. — Finančni minister Višnjegradski je šel v pokoj in priporočil carju, da naj njegovim naslednikom imenuje Witteja, prometnega ministra. Witte, ki se je tudi po priporočilu Višnjegradskega popel od navadnega železniškega uradnika do tako visoke stopinje je blag, a moder in vseskozi premeten mož. Eusi j a si obeta, da dobi dobrega finančnega ministra.*
Anglija. — Angleška zbornica sešla se bode v posvetovanje dne 4. avgusta. Konservativni listi na vse načine presojajo novo večino v zbornici.    Piše   se,   da mej liberalci niti
do   potrebnega sporazumljenja   ne   bode prišlo, da torej Gladki
254
stonu ne bo moč priti do krmila, Če pa pride, pa itak ne bode zamogel dolgo časa vladati, ker je mož že prestar in torej na duhu o-labljen.
Rumunija. — Eumunci že dlje časa sem sklicujejo shode na katerih ukrepajo, kako bi bilo moč svojim sobratom, Eumuncem bivajočim na Ogerskem pomoči in jih rešiti narodnega pogina. Bilo je že več burnih in v pravem pomenu besede prav demonstrativnih shodov, na katerih se je izražala nevolja zaradi zatiranja ogerskih Eumunov. Zdaj sklenilo se je celo na jesen sklicati shod, na katerem naj se sklene obrniti se do velevlastij, ki naj bi posredovale v prid ogerskih Ru-munov. Da bode Avstro-Ogerska v takem slučaju vedla in znala odgovarjati vsakemu, ki bi si jo upal potipati, to je več kakor gotovo, a vsekako žalostno je, če bi prišlo do tega, da bi tuje velevlasti jele o tem razpravljati, kako se v naši državi zatirajo narodnosti. Vsak dober državljan mora torej le želeti, da se narodnostne razmere na Ogerskem zboljšajo.