."¦¦¦¦¦...........¦¦"¦...........¦¦........................"I ¦ ¦ Dopisi. ¦ • %...........................................................* Cvetlični dan za Koroško se je primeroma dobro obnesel. Nastopili so to pot naši najmlajši narodni delavci, ki so prodajali cvetke od hiše do hiše. Niso bili povsod prijazno sprejeti, toda niso se dali oplašiti in nabrali lepo svoto 2418 K 20 v. Zahvalo izrekamo gdč. Rihtarjevi in g. Kauklerju, gdč. Bejolovi in* g. Senčarju, hčerkam g. dr. Brumena ter g. dr. Fermevca, gospodičnam Voduškovi, Smodičevi Gregorečevi, Engerer-jevi in Mojzerjevi, sinčkom g. Gorupa in Tobiasa ter malemu Janvidu. Veliki Okič. Nemška drznost. Slavno uredništvu „Ptujskega lista" v Ptuju. Kot pravdni zastopnik g. Karla Kasperja, uradnika mestne hranilnice v Ptuju, prosim, da z ozi-rom na dopis v štev. z dne 4. julija 1920, štev. 27 pod zaglavjem „Veliki Okič, Nemška drznost" priobčite v zakonitem roku in na zakoniti način sledeči Popravek. Ni res, da je moj klijent v nedeljo dne 20. junija 1910 povabil ptujske Nemce, da proslavijo Sonnwendt'eier. Ni res, da so javnost razburjali s tem, da so javno razobesili frank-furterco in tulili protidržavno „Wacht am Rhein." Res pa je, da se ta pesem ni pela in da je bila razobešena zastava Ptujskega mesta. Ni res, da se je petjo udeležencev navadnega izleta v vinograd mojega klijenta culo na peti hrib. Ni res, da je vsak gospodar (!) imel orožja. Res pa je, da je imel eden izmed udeležencev pri sebi revolver in tudi zakoniti orožni list. V Ptuju, dne 9. julija 1.1. Dr. A.Rrumen. Pripomba uredništva : Prosimo našega dopisnika, da nam odgovori na ta popravek. Opozarjamo pa že sedaj na protislovje, ko se trdif da ni povabil Ptujčanov, potem pa, da so bili to udeleženci navadnega izleta. Zadnji veliki deževni nalivi so občinske ceste posebno po bregih v Halozah in Slov. Goricah močno poškodovali. Po nekaterih cestah so napravljene cele struge, po drugih spet globoke jame, v katerih še sedaj voda stoji in napravlja cesto neprevozno. Občine, posebno župani naj store takoj potrebno, da se škoda popravi, da ne bodo pozneje nastale še večje poškodbe. Okrajni gradbeni urad za ptujski politični okraj je gotovo zelo nujno potreben. Saj imamo ceste in mostove v slabem stanju, dograditi bi bile nove ceste, regulirati je Pesnico, Dravo in Dravinjo in še druge potoke. K temu pa je treba gradbenih inže-nerjev, ki jih pa nimamo. Pet sodnih okrajev nima enega gradbenega inženerja. Zahtevamo, da deželna vlada da pregledati naše ceste, mostove in druge vodne gradbe, ter neregulirane reke in da takoj izpolni našo že večkrat stavljeno zahtevo, da se v Ptuju ustanovi okrajni gradbeni urad za ceste in regulacije. Vozni red na železnici je še vedno zimski. Povsod na drugih progah so pomnožili osebne vlake, samo na progi Pragersko-Kotoriba teka samo en osebni vlak. Zakaj se nam ne da vsaj gigerl, kakor smo imeli poprej, ki je vozil ob 11. uri dopoldan iz Ptuja in se vračal ob štirih nazaj. Sedaj so se že vendar razmere toliko zboljšale, da bi to bilo mogo-Se. Promet se vsak dan bolj množi, čas je drag, ljudstvo ima povsod dovolj dela, potem pa naj za kakšno malenkost, ki jo ima opraviti pri uradih, zamudi celi božji dan, ker nima drugega vlaka, kakor zgodaj ob pol 6. uri in zvečer nazaj ob 9. uri, tako da je zgubljen celi dan in še pol noči po vrhu. Na sadno drevje ob okrajnih cestah naj 3e pazi! Sad je sedaj prodan, in bo lastnik vsakogar, ki ga bo zasačil pri trganju in poškodovanju, ovadil kazenski sodniji radi tatvine. Šport. Dne 12. julija t. 1. sta priredila na igrišču v Ptuju nogometno tekmo športni klub Ptuj in vojaško moštvo. Igra je končala 5 : O v prid vojaškega mošta. (Polovični čas 3 :0). Igra je bila napeta in intereaantna, kateri so gledalci z navdušenjem sledili. SKP je v drugi polovici tekme vsled energične igre vojaškega moštva izgubil enega moža (branilec Rojko), kateri si je radi nekega nesrečnega padca levo roko zvinil. Iz tekme se lahko*posneina, da se SKP trudi gledalcem nuditi najboljše in je dosežen rezultat 5 :0, če se na stvarjenje obeh klubov natančneje ozira, zadovoljiv. Medtem ko je vojaško moštvo iz najboljših igralcev sestavljeno in že dalje časa obstoja, je SKP šele pred kratkim bil j ustanovljen in njegovo moštvo že 6 let ni J imelo prilike, ee v nogometni igri izvežbati, t pa je vendarle najlepši uspeh v tej kratki ] dobi vaj zaznamovati. Prihodnja igra SKP i s kakšnim tujim moštvom obeta do jeseni imeti še sijajne in interesantne uspehe. Poverjeni&tvo za socijalno skrbstvo vpraša-I mo, na kateri podlagi so se ukinili vsi pred-! piši glede bolniških blagajn. Saj so še stari j zakoni veljavni, vendar pa so okrajne bolni-j ške blagajne izginile in so sedaj samo po-j slovalnice. Mi, ki plačujemo prispevke, hoče-\ mo, da tudi imamo nekaj besedi pri tej. j Prej se je volil odbor, sedaj pa se dela, ka-, kor da bi plačevalce in delavce to sploh nič ' ne brigalo. Nastavljajo se uradniki od bog-! vekod, mi jih ne poznamo, oni pa nas ne, : še manj pa krajevnih razmer, kakor prejšnji Rože, mi pa naj to mirno trpimo. Zahteva-• mo od vlade, da razpiše volitve v okrajne j bolniške blagajne, da bomo v njih jsami odločevali ! V Št. Vidu pri Ptuju je prevzel dosedanji minoritski most čez Dravinjo okrajni zastop ptujski. Ta most se bode še letos popravil. Dosedaj se je pobirala mostovina, od sedaj naprej pa se mostovina opusti, zakar bodo vozniki okrajnemu zastopu gotovo hvaležni. Obrtni shod na Koroškem v Borovljah se torej gotovo vrši v nedeljo, dne 18. julija t. 1. kateremu se je priglasilo več stotin tovarišev obrtnikov iz Hrvatske, Srbije in Kranjske. Želeti bi bilo, da se temu shodu pridružijo v večjem številu tudi tovariši Mariborskega okoliša, to je Ptuj, Ormož, Radgona, Murska Sobota, Dravograd itd. Mariborski jjtovariši obrtniki se pridno priglašajo, tako, da bode naša Štajerska, Prekmurje in zgornja dravska dolina na shodu častno zastopana. Tudi obrtne gospe soproge so istotako sprejete. Polovična vožnja z izkaznico na južni in državni železnicije dosežena.Mariborski tovariši obrtniki odhajajo z vlakom v soboto ob 17. uri (5. uri zvečer) okoliške tovariše prosimo, da se temu vlaku priključijo. Iz zgornje dravske doline tovariši naj se peljejo čez Dravograd, tako da se priključijo temu našemu vlaku v Celju ob 19. uri (7. uri zvečer.) Izkaznico naj I si vsak piiskrbi pravočasno, ker brez iste je ; nemogoča polovična vožnja. Izkaznice in druga tozadevna pojasnila daje Franc Novak, brivec, Maribor, Aleksandrova ceeta štev. 22. Tovariši, obrtniki, udeležimo se zagotovo tega pomenbnega obrtnega shoda, pokažimo, da smo voljni skupno delati za prospeh obrtnega stana in sezidati močno obrtno organizacijo naše Jugoslavije ! Torej na svidenje ! Ogenj. Dne 2. t. m. v noči izbruhnil je v gospodarskem poslopju posestnice Marije Vrbančič ogenj. Zgorelo je omenjeno poslopje, gospodarsko orodje, slama in 2 voza žita. Škoda se ceni približno na 75.000 K. Zavarovano je bilo za 2400 K. Tudi sosednemu posestniku Ivanu Kunst-u je ta požar nekoliko škode povzi-očil. Vzrok požara se še ni mogel dognati. Obrtniki na Koroško! V nedeljo, dne 18. julija t. 1. priredita „Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Občeslovensko društvo v Celju" obrtni shod v Borovljah. Udeležencem je na progi južne železnice in državne železnice Karlovac-Ljubljana, dovoljena polovična vožnja in sicer proti izkaznici, ki jo dobe udeleženci pri včlanjenih zadrugah j in obrtnih društvih. Dnevni red je sledeči: Ob 5. uri zjutraj odhod iz Ljubljane, glavni i kolodvor, prihod v Borovlje ob 9. uri. Ob 10. zborovanje obrtnikov, ob 12. uri sprevod, po sprevodu obed v raznih gostilnah, v katerih bodo obrtniki razdeljeni po strokah, da se lahko tudi o svojih strokah pogovore. Ob 15. uri ljudska veselica z godbo in tambu-ranjem, petjem i. t. d.. Ob 21. uri odhod iz Borovelj. Na zborovanju obrtnikov bodo zelo važne to&ke na dnevnem redu in bodo poročali tovariši: Rebek, Urbančič, Zelenik in Franchetti. Potrebno je, da bode na shodu zastopana vsaka obrtna zadruga vsaj z enim zastopnikom. Opozarjnmo še, da si naj udeleženci po možnosti vzamejo s seboj nekaj jestvin, ker se je radi velikega navala v Borovljah bati pomanjkanja. Vzemite s seboj tudi kozarce, oziroma vrčke. Ta obrtniški izlet ne izvira le iz namena, tesno organizirati slovensko obrtništvo, marveč iz notranje potrebe obrtništva, da se seznani s koroškimi obrtniki, s katerimi doslej še nismo bili v stikih, in da si pridobimo tal jugoslovanski državni misli v onih krogih Koroške, med katerimi je nezaupanje do naše države najbolj cvetelo in da na ta način po možnosti pripomoremo k lepšemu uspehu se bližajočega glasovanja. Tovariši! Kliče nas narodna in stanovska dolžnost, kličejo nas naši koroški tovariši-obrtniki. Ne zamudite ugodne prilike, pokažite zavednost in moč slovenkega obrtništva nezavednemu delu jugoslovanskega Korotana.