li lettga sveta. Koncert »Glasbene Matice«.* -~ Prvi se^oiiski koncert »Gilasbene M a t i c e« je vzbudil splošno pozomost. Da so vse Matične priredibe prisljubljeine, }e uin-eivno, ker nam podaj.ago glasbena umetaiost v visoki meri in nam zlasti v dana&ijih časih nudijo užitek ter nas idealno dvi«ajo iz vsakidaiijosti. Nedeltjski koncert je pa gotovo dosegel med vsemi, 'kar jih }e Matica tekom vojne priredila uspeh, kakršnega se tudi priTediteljica sama ni nadejala. 2e sam vzpored — četudi nekotliko predoJg, vendar pa skrbino in izbrano sestatvljen — je iitnel veliiko privlačno moč. Matica nam je predstavila poleg zbora kar tri solistinie. Qdč. Ciriila Medivedova, koncertna m Gpema pevka Lz Gorice je topot nastapila drugič pred Ijublj. občinsfcvom. Name je napravila neprimemo lepši vtis kot zadnj,lč v dežehieon gledališču. Naistapila je doffnače, prikupjjjivo in si je že s tem pridobila sjmpatije poslušalcav. Pela je par opernih arij, ki me niso^posebno zanimale Ln nekaj slovenskih pesmic. SpomMijam se, da se je Medvedovi spev iz opere Mignon posrecU in da sta zilasti Pavčičeva kratka ki izredno Ijubka »Pesem« s karakterL&tičniim žgalenjeun ptičke v nežai klaivirsiki spremljavi ter še boJj znana I p a v č e v a »C i g a n k a M a r i j a« našli v solistinji vrlo Lnterpretinjo. Ggč. Medvedova ima mehko pobarvan, v nižini in srednji legi lepo doneč glas, ki je v višini šibek, ne prodre m se ne da pevki raz,viti tako, kot bi satna rada in kot bi jo rado slišalo občiiii&tvo. Kar mi pa pri JVtedvedovi jako imponira je brezihibna, raiz.lo5na izgovardava besedila m jako čuvstveno prednašanje. Na umetniškii poti ji želim ninogo sreče! — Odč. Delica Buča.r, rojena Ljubljančanka se nam je prezentirala kot pianistinja. Naipram klaiviirsikim tockani so ljudje brez potrebe skrajno mrzli. v tem slučaju pa so bili lahko po p r a v i c i. Dobra tehnika, trenirame rake tn figi podobna kita na gjavi meni še ne sežejo v srce! Pa ttidi dnigiim niso. — Vse drugačno je pa prednašaTije gdčne. Dane K o b 1 e r j e v e, naše priznane pianistke. Ni sodelovala kot solistka marveč kot spremljevalka, toda ves čas seni čutil, da sedi pri klavuiiu človek z umetniško du- šo. Decenfcno in distkretno je spreniljala gdč. Medvedo<vo, še ninogo lepše žeaiski zbor v Lajovčevih pesniih. No sedaj smo pa tam! Kodiko zabavljanja sa moraili preslišati ti duševni otroci našega mojstra! Ln vendar vse po krivici! Če se ne motim, so se rodili še začasa sldadateljeveiga bivania na Dunaau, ker so uglasbeni na nemške oziroima ruske tekste, poslovenjeaie po Otan Zupan čiču. 2e precej čaisa j:ih je g. ravnatelj Hubad želel spraviti na oder m v nedeljo smo jih poslušali. Naše oibčinstvo je žal še danes tako maio muzjiikalno naobražcno, da je ostalo ob izvajanju teh Lajovčavih biisercv hladno, skoro mrzK). Ne čudim se temu. Pravtako se je godrlo pred leti pnvim LajovčevLm saniospevom, ki jim danes dastojno izvatiaTiLm navdušeno ploska. Omeiijam le »Šerenado« in »P e se m o t ik a 1 c u«, dve slovenski samospevski točki, skladbi pax exeilence, ki se z njima lahko pokažemo pred vsakiini ioroin. ln tako upajnio, pride enkrat tudi čas, ko bodo Lajovčevi dvo- in troglasni ženski zboiri; ki jih dioi s-veža inveincija, tapla in čuvstvena melodika, nad vse pa razkošna moderna hantionika v po<pokioma samostojni, orig-inalni Mavireki spremIjavi — našli zasluženo um&vanje ki priznanje. Kaiko globok muzikalen zanos pre- veva zlasti »Pesem primorke«, kako iskreno občutema je pesem »Ne povem vam zakaj«! Škoda le, da še ženskd zbor »Glasbene Matice« — štei je okoli 100 pevk — ni mogeil doceda pogjlobiti v te sikladbe, ki zahtevajo v rasnici i z š o 1 a n in predvsem i z b r a n pevtsiki materijal. Moi-da je bilo premalo časa za naštudiranje, ki je gotovo dalo zasLužnemii g. raviiateliiu Hubadu mino«ro več truda kot vsi ostali zbori. Kljub temu so bile Lajovčeve pestmi vsaj zame najlepša toička celega kancerta. Občinstvo je pa seveda zaičelo uživati šele pri imtoških in mesanih zjborih. Nastopi mošiki zibor in zapoje izrazito, eksaktno in z uprav fantovško vorvo Adamičevega »Vasovalc a«, ki poslušalce naravmost podžge. Narvduišeno ploskanje, ki ne neha prej, dokler zbar skladbe ne ponovi. Sledi dr. Schwabov »V e černamorj u«, večenne ubranosti polna skladba. Kar kriči po flnem prednaAarviu, po iskanju dinamišik'ih lepot, nians. Moški zbor jo kra&no prednaša m si zasiluži viharno odobravamje. Šeie sedaj sem se zbudil iz zajčudenja. V četrtem letu svetovne vojne, v času ko vsak,os:ar tarejo najrazličnejše akrbi, obLsikujeoo prej nam nepojmljive nadloge. stoji na pevskeim odru moški zbor »Glas- bene Matice«, broječ caz 60 pavcav in izvaja skJadbe sigurno, natančno, skaro bi rakal koit v mirnih časih. Vidiim stare častitljive pevce, poleg njiili mladino. Vsi pa pojo navdušeno, da se olovaku srce smeje. Cast vsam Matičmiim pevcem, čast pa tudi njih vod(ji! Pr-oti konou konceTta ie absolviiral mešani zbor »Gilasbenc Matice« šest skladb Bmila Adamiča, dr. Antona S c h w a b a in Stattika Premrla, vse točno to vastno kot je bilo od nakdaj pod taktiko g. ravnatelja Hubada. Kaj naj j-ačam o kratkih Adarndčevili pesmiicali? Iz tiste srečne dobe so, ko je A d a m i č , kamiiiiški učitelj pisal svoje pnve zbore, takrat ko še ni srikal višjih glasbanih naukov na konsarvatoriju. Nič tujcga, priučenega nhnajo na sebi, vse je domače, dasi ne banalino, tnarveč uinetniške vradnosti. Papu!larn.i bodo ti zbori prej ali slej, zato ker je v njili Adannič udariil na narodno struno. Izmad vseh pasmic mi je pustiia najboljši vtisk: »K o bi r o s i c a b i 1 a«, kratak, Ijubko zasinovan in p.roti ikonou dra-matično pobarvan zborček. Izražane so v njem tri stopnjujoče želje, na koncu re« si®naciija. »T a k o p a s i d a<\ e č t i, i z g u b 1 j e n a z a y e č n o m i...« Scnpran- ski uniisono in harimoniično zaniimiiiv komec moškega zboira sta učinkoivala iimemitno. Priprosto sikladbico »Fantu« je Ada.mič svajčas paklooi Žirovaiikoveimi zboru v Št. Vidu nad Ljubljan.o. Hud-ih zahteiv nru gotovo ni stavil. Matičen zbor jo je podal eleigantno. .V »Ptički« sem močno cbčutil hunnor glasbano dobno zadetega Kcttejevega besedila. Prvi iin zadnji del sta jugoS(lo'varaskega značaja. Poslušalcam je bi'la jako všeč dr. Sohwiaborva »Zrava Marija«, metodijoizeti napo! cerkven, napol poisiveten zbor. Za dohršen deJ uspeha rma zasluigo gdč. M i 1 a P o č i v a 1 n i k o v a, ki je prisnčno pela solo partifo. Stanka 'Premnla »Loig za 1 o g s e sik ri v a« ni iinel niikake priivlačne sile, temveč efek-ta pa je doživela »Zdravica«. Moigoče ne toliko radi skronnine uglaisbitve same, kot radi dr. Fr. Prešernovega te!ksta. Koga danas ne bi navdušiila kitiea: Kcmu najpraj vasalo zdravico bratje omo zapet? Bog našo naim daželo, Bog živii ve's slovenski svet! Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! In pa zadnja, svojčas konfiscirana: Ziive naj vsi narodi, k\ hrepene dočakat dan, da kodcr soiln-ce liodi prepiT bo iz svata pregman, ko rojak prost bo vsak, ne v>rag, le sosed bo mejak. Po navdušeno zapeti pesitni, se tudi navdušenje občinstva ni Iiotelo poleči, ploskanije je dobilo — d e im o n s t r a t i v e n z n a č a j. Pevstki zbor »Glasbene MiatJoe« si- je s tem odlianim fcoincertcni pridabil novih lavorik. Gre nm za unnetniški nžitek iskrena zahvala, neumoirnemu g. raivnatelju Hubadu pa odkritostiono pmnanje! Naj prvemu koinceTtu kirnalu slede drugi! Zorko Prelovec. NB. Poročito o Backhausovera ikcmcartu in o gastoivanju Češikega k v a r t e t a prioibčimo iprihodnjtč. — Koncert »Glasbene Matice« so z naziniainjšaniiin usiiehom ponovrli v sredo 21. novaniibra t. 1.