DEMOKRACIJA
Uredništvo in oprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Polt. <3ek. rafl. at. S-1S1S7
Leto II. - Štev. 7
Gorica - Trst, 13. februarja 1948
Izhaja vsak petek
Begunski problem
Kjer ni totalitarnih reži* mov in diktatur, ni politič« nih beguncev in begunskih problemov. XX. stoletje bo nosilo v zgodovini, ako ne bo v drugi polovici člove* sivo res vzpostavilo sploš* nega spoštovanja osnovnih človečanskih pravic in svo* bode misli, vere in vesti, madež političnega suženj: stva in tiranije. Stara Ev* ropa, zibelka kulture, si je stekla v tem žalostno pr* venstvo. Beg ljudstva iz lastne države, iz domovine je pričel v Rusiji pod bolj* ševiško diktaturo. Sledila je Italija z begom antifaši* stov izpod fašistične stra* hovlade. Nato je prišla Hit* lerjeva Nemčija, Francova Španija in po zadnji svetov* i ni vojni cela kopa komuni* stiičnih držav vzhodne Ev* I ropez.
Jugoslovanski politični; begunci so dvojne vrste, ta* j ki, ki se po končani vojni' niso hoteli vrniti pod Titov j režim, in taki, ki so izpod tega režima zbežali. Danes žive jugoslovanski begunci v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji, Turčiji, Afriki in v Ameriki. Vsem tem beguncem je fašikomu* nizem odvzel državljanstvo in premoženje ter jih pro* glasil za izdajalce in sov* ražnike domovine. V resni* ci so opi samo nasprotniki sedanjega režima, ki ne tr* pi ljudi, ki ne odobravajo in prenašajo terorističnih metod, katerih se poslužu* jejo samiodržci, da se obdr« že na vladi. Politične be« gunce je treba strogo ločiti od vojnih zločincev, ki so se pravočasno poskrili, da ne padejo v roke pravici.
Položaj beguncev
Združeni narodi so po* svetili beguncem posebno pažnjo in ustanovili /n/er* nacionalno begunsko orga* nizacijo, (I.R.O.), ki jih je vzela pod svojo zaščito. Njen namen je zaposlitev teh nesrečnežev za dobo, dokler jim ne bo omogočen svoboden povratek v do* movino, ne da bi se jim bilo treba bati za svoje življe* nje in prostost.
Večina jugoslovanskih beguncev živi v begunskih taboriščih brez dela in za* služka. Drugi, ki so zbežali
1.	1945. so našli zaposlitev v privatnih službah, pri za* vezniških in tudi v raznih uradih Z.V.U. na Svob. tr* žaškem ozemlju. Ali beg političnih beguncev iz Jugo* slavij e in v zadnjem času iz bivše cone B in ozemlja, ki je bilo 15. septembra 1947 priključeno Jugoslavi* ji, se še ni ustavil. Se vedno prihajajo nove vrste ljudi, vseh slojev in poklicev, ljudje iste narodnosti, vere in jezika, ki ne morejo pre* našati policijskega sistema, nadzorovanja in vohunje*
nja, ki je steber fašikomu* nistične diktature. To je tragedija Jugoslavije. Ti ljudje, ki so zapustili tam preko svoj dom, svoje so* rodnike, svoje delo in imo* vino, in tvegali svoje življe* nje na begu, v mrzlo tujino in negotovost, samo da re* šijo svojo prostost, zasluži* jo že iz človečanskih ozirov vso podporo in pomoč. Ako je človeštvo sočustvovalo, sprejemalo in podpiralo be* gunce izpod fašizma in na* cizma in Francovih falang, zakaj bi odklanjalo begun* ce sedaj, ko beže izpod faši* komiunizma? Zato je naša dolžnost, da politične be* gunce podpremo z besedo in dejanjem, vsak po svojih močeh.
Akcija za zaposlitev po* litičnih beguncev je usme* rila za enkrat njih odhod v Ameriko. Argentini ja jih sprejema, Kanada tudi in tudi Združene države bodo sprejele gotov kontingent. Nikdo si pa ne sme domiš* Ijati, da mu bo pot v Ame* riki postlana s cvetlicami. Trdo delo čaka tam, na* še begunce. Vesti, ki priha* j a jo niso rožnate. Delo in delo in zopet trdo delo.
Vesti, ki prihajajo iz Ar* gentine, so neugodne, po* sebno glede naobraženih ljudi, ki jim je vsled nežna* nja španščine zaprta pot do uradniških mest. To potne* ni nekaj let manualnega (ročnega) dela. Mladi bodo zdržali, ali bodo pa zdržali tudi starejši in bolehni ljudje?
Kdo naj se izseli
Kdor je tu brezposeln in živi v bedi ali v taboriščih, mu ne preostaja, kakor da gre v novi sv^t in poskuša srečo v Ameriki. Kdor je pa tu zaposlen in zasluži toliko, da lahko živi, nima nikakega resnega in trezne* ga vrzroka, da gre v nego* tovost. In vkljub temu se je polastila tudi zaposlenih beguncev prava panika in bežijo iz Evrope. Ameriške vojaške družine prihajajo iz Amerike v Trst, naši ljudje pa silijo v Ameriko iz strahu pred domnevno vojno. Kakšen kontrast v presojanju mednarodnega položaja in razmer! Gotova propaganda hoče očistiti Evropo beguncev in širi a* larmantne vesti. In mnogi begunci ji nasedajo, četudi jih ne goni v svet s Tirža* škega ozemlja niti pomanj* kanje, niti nevarnost za svojo osebno prostost.
Beg beguncev v večjem številu iz lastne domovine je za maloštevilen narod narodna tragedija. Še večja tragedija je razkropljenje beguncev po vsem svetu daleč od domovine. In tega dejstva se morajo zavedati begunci in oni, ki rešujejo begunski problem.
FURLANI
NAPREDUJEJO
Furlanski avtonomisti združeni v Furlanskem ljudskeiri gibanju (Movi* mento Popolare Friulano) in tisti okoli »Patrie dal Friul« so se sporazumeli, da bo ta list izhajal na šestih straneh. Vmesni dve strani sta tiskani v italijanščini in sta na razpolago Furlanske* mu ljudskemu gibanju kot takemu, ostale štiri strani pa bodo še nadalje tiskali v furlanščini. »Demokra* cija« in Slovenska demo* kratska zveza pozdravljata sporazum in prvo številko nove »Patrie dal Friul«, ki je ostala ravno tako zani* miva kot prejšnje, po vse* bini pa bolj pestra. »Patrie dal Friul« in Furlansko ljud* sko gibanje se vneto zavze* mata za avtonomijo s po* sebnim statutom. V nedeljo 15. februarja se bo vršil kongres Furlanskega ljud* skega gibanja v Vidmu. Razpravljali bodo tudi o zadržanju na bodočih vo* litvah. Priporočamo vsem Slovencem v Italiji glasilo
»Patrie dal Friul«, ki izhaja dvakrat na mjesec. Ker se tiska tudi v italijanščini, ga bodo lahko čitali vsi. Goto* vi smo, da ga bodo vsi ve* seli zaradi prijetnega pisa* nja in zanimive vsebine. Korakajmo složno s tistimi, ki so za svobodo in pravico in podpirajmo tudi njih tisk. Posamezna številka na šestih straneh stane 25 lir, letna naročnina pa 1.000 lir.
Na prvi strani »Patrie dal Friul« iz prve polovice februarja stoji v okviru sle* deče svarilo: »V Rimu upa* jo, da bodo Furlani pozabili na svojo avtonomijo. Mi pa pokažemo, da se lahko poz žvižgamo na volivne boje, toda ne na našo svobodo.«
In prof. Gianfranco DA* ronco je dal ponatisniti čla* nek »Furlanija Furlanom« v italijanščini, v katerem zaključuje takole: »Zaupa* mo v naše politične može. Naj nas oni ne razočarajo v tem upanju. Naj ne zane* marijo Furlanije. Naj nas ne prisilijo dvigniti lepe in sijajne zastave, vabljive bolj od vseh drugih: zastar. j vo vedno prerojujočega se \ furlanstva.«
Škandal v St. Moritzu
Predsednik narodnega odbora republikanske stranke Karol Reece je imel na nekem zborovanju govor o komunizmu. Poudaril je: »Komunizem je organiziran napad — ki ga vodi tuja velesila — proti lastnini, veri in vsem ustanovam naše oblike vladavine. Če bi kak ameriški državljan podpiral komunizem, bi to bilo pravo izdajstvo."
M o 11 o : ZVR1CH : Jugoslovan* ski dinar ne notira na borzi.
St. MORITZ: Jugoslo* vanski špoct R«- JKitira na olimpijadi. ŽUPANČIČ OTO: Se* žem v žep, v njem samo — govno.
Mednarodni športski svet je tekmoval na olimpijadi v St. Mo* ritzu v Švici. Šport ni samo krat* kočasje, zabava, razstava mode in teles. Pravi šport posega globoko v življenje naroda, in to ne samo z zdravstvenega, družabnega vidi* ka, marveč z vidika naroda kot celote, njegovih hofenj in sposob* nosti. Narodi so v športu iskali gotov simbol skupnosti in šport jim je bil vez, ki je včasih posta* la naravnost zgodovinska in usod* na. Spomnimo se samo starih Gr* kov. Posamezne republike, mesta, so se sicer klala med seboj. Toda na olimpijskih igrah je nastopil ves grški narod kot grški narod. In če je bil večni Homer simbol ciljev grškega naroda, vez, ki je družila vsakega Grka in narod v vprašanju, kaj je njegovo poli* tično, kulturno, družabno poslan* stvo v svetu, so bile olimpijske igre istotako jaka vez, nezlomlji* va popotna palica vsakega Grka in s tem grškega naroda v istem pravcu. Šport torej ni ničesar no* vega in je na drugi strani, pravil* no pojmovan, vseobča, oplemeni* tujoča zadeva vsega naroda.
Kaj je za posameznika nepo* sredni namen, da se bavi s Spor* tom, je odvisno od sistemov. Tyršev — Fiignerjev sistem n. pr. v telovadbi je kopičil bodisi v sokolstvu ali orlovstvu mišico na mišico na rokah, prsih, četudi je bila škodljiva posledica ta, da je srce tiktakalo kot ura budilka in je bil gornji del telesa razvit brez primere in harmonije s spodnjim delom, da ne pokličemo v spomin figure »Zvonarja Naše Gospe« v Parizu, kdor ga je videl v filmu. Vsi drugi kot francoski, celo nem= ški povojni sistem, pa so študi* rali, kako ohraniti človeka — športnika harmonično razvitega, a v glavnem mladega do najbolj odmaknjene dobe starosti. Odtod znanstveno raziskovanje vpliva na telo in dajanje čisto znanstve* no preizkušenih smernic, kako iz* vajati šport. Odtod posebne viso*
ke šole za telesno vzgojo z zna* čajem univerze! — V družabnem pogledu pa si je tak šport zastavil pot, da vzgoji osebnost, ter da se ta osebnost, če. že ne doseže, pa se vsaj dobršno približa tipu, ki ga označujemo v svetu z izrazom: gentleman.
V tej zvezi še to pripombo: Pu* stimo na strani kritiko sistemov bivšega jugoslovanskega sokol* stva in orlovstva. Eno dejstvo vendar »stoji, kot pribito«, nam* reč: kadarkoli so leteli Sokoli ali Orli na mednarodne prireditve, bodisi v slovanska ali druga pri* reditvena mesta, vedno so se čast* no odrezali. Odnesli so celo prva mesta, kar ni bil redek slučaj. Na vsak način pa se je vila jugoslo* vanska trobojnica ponosno v pr* vih vrstah in borza je čvrsto no* tirala. Ni nam znan niti en slu* čaj, ko bi si doma morali pokriti obraz z rokami, da v sramoti, ka* tero smo doživeli v tujini, ne gle* damo sorojaku v obraz s vpraša* njem, »kako je vendar kaj takega mogoče«. Mar bi bil, mar bi bil... raje doma ostal...
V komunistični Jugoslaviji na* ravno ni mesta za pravi šport. Osebnost se mora ubiti! Mesto nje — masovna čreda! Lik gentle* mana? Je nemogoč, ker ga že v nastajanju ubije tajna policija partije. Cilj — poslanstvo naroda med drugimi narodi? Ga ni in ga ne sme biti, ker je tudi fizkultura le masovno — razredno orodje partije. Poslcdice? — Porazne!!
Borza športa o mednarodnem tekmovanju v St. Moritzu v ko* munističnem tisku se je prve dni tolažila z lažjo. »Prim. dnevnik« je videl plasiranje komunističnih športnikov na mesta, kjer jih no* ben drugi v St. Moritzu ni videl. (Se ne čudimo. Videl je tudi '30.000 na novo pozidanih hiš, po* leg ogromnih novih tovarn, v Sta* lingradu, in to jz Trsta, trga Gol* doni, v Stalingradu torej, odko* der se je ravnokar vrnil noblovec, pisatelj Steinbech v Ameriko in kateri je na licu mesta videl pre* bivalstvo, ki se pojavlja še vedno samo iz bunkerjev; z uradnimi predstavniki pa je imel razgovor o tem, ali se sploh splača pozida* vati bivši Stalingrad?!) Toda tudi v Športu, zlasti pred mednarod* nim občinstvom, ne gre operirati z lažjo. Bridka resnica je, da smo
bili Jugoslovani predstavljeni na tej mednarodni prireditvi kot da nas ni! Žalostno, a resnično!
Češkoslovaška, ki se doma z vsemi štirimi otepa razgradnega komunizma, se lahko trka na pr* sa. Dostojno je namreč predstav* ljala svojo domovino. Mali, a svobodni Avstrijci so častno po* nesli ime Avstrije v mednarodni svet. Zanimivo pa je, da je tep* tana, a vsekakor velika Poljska, sicer dihala, a nič več kot dihala, da ni bedno izdihnila. ^Komuni* stična diktatura -— pa osebnost, človek plemenitih stremljenj, gentleman, sta dva pojma kot vo* da in ogenj!
Še eno tolažbo smo brali v ko* munističnem časopisju: da se je neki jugoslovanski smučar le pre* rinil nekam proti 40. mestu in da jih je bilo vendarle nekaj še za njim!
Oto Župančič, sedaj priložnost* ni pesnik, je spesnil odo na Edvarda Kardelja, ko se je ta vrnil z mednarodne mirovne kon* ference v Parizu, kjer je tako »slavno« rešil tržaško vprašanje. Tudi za ode na razne delovne ko* munistične brigade je imel snov, dasi ni videl shirane .mladine. Morda bo spesnil tudi odo na vračajoče se jugoslovanske šport* nike iz St. Moritza. Snov mu nu* dimo mi — z ozirom na gornjo tolažbo, da je bilo še nekaj smu* carjev za jugoslovanskim komuni* stom. Oče je imel sina, kateremu je šola smrdela. Z nejevoljo v šolo, z nejevoljo iz šole. Znanje — pod ničlo. Pa jo primaha ne* koč domov dobre volje. Kaj se je zgodilo? »Pohvaljen sem bil v šoli«. Vendar enkrat... In kaj je rekel učitelj, ko te je pohvalil? »Da je sosedov še bolj neumen od mene...«
Pa ko ste videli odhajati vlak s komunističnimi športniki proti St. Moritzu, je bilo gotovo mno* go vpitja: Tito — Tito — Tito — in- si je gotovo zamislil vsak pa* meten človek, ko je to videl, ustre* zen refren (ki ga lahko uporabite tudi v odi):	Kako si naš mali
Moric to stvar predstavlja... zgolj s Titom v svet!
Tržaški slovenski športniki! Ali ni čas, da se vsaj na Svobods nem tržaškem ozemlju otresemo vse ovirajoče komunistične dikta* ture? Premišljujte kot športniki!
Spekfator
Prepočasno izplačevanje
vojne odškodnine o Boriti
Od strani prizadetih strank smo prejeli že več pritožb, da ne morejo dose* či predujma na račun vojne odškodnine in da morajo čakati na finančni intendan* ci ure in ure, preden pridejo na vrsto za poizvedbe. V resnici gre delo za izplače* vanje predujmov preveč počasi in prizadeti se za* man trudijo, da bi prišli na vrsto. Sprejemanje strank samo dvakrat v tednu, ob torkih in petkih, in samo od 10 ure zjutraj do poldne, je glavni vzrok mnogih pri* tožb. Ministrstvo odredi iz* plačevanj e/voj ne odškod* nine, da pride na pomoč odškodovancem, finančna intendanca pa se za take potrebe prav malo zmeni. Nadejanv>tse in želimo, da se na finančni intendanci pobrigajo za hitrejše revše* vanje vojnoodškodninskih zadev in uredijo sprejema* nje strank večkrat na teden.
Od srede  do srede-
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Čato Democraticus
5jJWbpw*rjai Američani bo-do v kratkem poslali grški vladi novo skupino bojnih letal. — Združene države so poslale Romuniji ostro diplomatsko noto, ki obtožuje romunsko vlado, da se ne drži pogojev mirovne pogodbe in skuša uničiti še zadnje ostanke državljanskih svoboščin.
— Velika Britanija je izdala nove energične protiinflacijske ukrepe.
— Poročilo komisije za državni preračun Sovjetske zveze govori o velikih nedostatkih pri uresni-nlčenju programa za nove gradnje. — Romunija in Sovjetska zveza sta podpisali pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči.
— V Bolgariji so začeli razpravo proti pristašem Nikole Petkova.
— Angleži premišljujejo ali naj tudi oni objavijo tajne listine, ki se nanašajo na Stalinovo paktl-ranje s Hitlerjem. — Celokupna proizvodnja hrane v Evropi je po poročilu komisije Združenih narodov za 7% manjša kot pred vojno, prebivalstvo pa za 200 milijonov večje. — Perzija je odločno zavrnila sovjetske obdol-žitve glede delovanja ameriške misije v deželi. — Britanski delegat pri Združenih narodih May-hew je označil Sovjetsko zvezo kot imperialistično državo, ki na moč izkorišča dežele pod svojim vplivom. — Diplomatski odnošaji med Turčijo in Sovjetsko zvezo so se z odhodom turškega veleposlanika v Moskvi ponovno poslabšali.
6jfeb£uap|as Predsednik Truman se je izjavil za uvedbo obvezne vojaške službe v Združenih državah. — General Eisen-hover je izjavil, da odobrava načrt za evropsko obnovo z vidika ameriške narodne obrambe. V današnji bitki ideologij je v interesu Združenih držav, da okrepijo parode, ki se trudijo ohraniti svojo neodvisnost. Eisenho-ver je nadalje zahteva! povečanje ameriških okupacijskih čet za 100 tisoč mož. — Ameriška mornarica ima v načrtu zgraditev orjaških letalonosilk s tonazo 60 do 80 tisoč ton. — Američani so objavili dokazno listino, ki predočuje kako Sovjetska zveza že tri leta sem izvaja pritisk na Turčijo in ogroža morsko ožino v Dardanelih. Zato mora Turčija ostati v polni bojni pripravljenosti. — Češkoslovaški ministrski podpredsednik Fran-tlsek Tymes je izjavil, da bodo češkoslovaški socialni demokrati odločno nastopili proti komunističnim poizkusom ustanavljanja, nekake »narodne fronte“ po balkanskem vzorcu. — Pri avstrijskih sindikalnih volitvah je število komunističnih glasov nadalje močno nazadovalo. Komunisti so dobili namreč le 8.8% oddanih glasov, medtem ko je za socialiste glasovalo 71 %. — Grški nadškof Damasklnos je pozval Združene narode, naj vendar 2e kaj ukrenejo zoper zločinstva, ki jib počenjajo komunistične tolpe v Epiru.
TMehpuaria« Ameriška ml-sijonska revija poroča o preganjanju katoliške cerkve v severni Kitajski, kjer gospodarijo komunistične „ljudske oblasti". — Arabci so poslali Združenim narodom uradno poslanico, ki pravi, da ne bodo nikdar dovolili razdelitve Svete dežele. — Bivši madžarski ministrski predsednik, ki je zdaj begunec v Združenih državah je izjavil, da ni nikakega dvoma več, da le končni cilj, ki ga zasleduje Sovjetska zveza, svetovna komunistična nadvlada.
Na avstrijskih univerzah so bife volitve, kjer so dobile stranke sledeče glasove: ljudska stranka 71 %» socialisti 25%, komunisti 3.3%. — Anglija je poslala Bolgariji ostro noto, ki obtožuje bolgarsko vlado, da pomaga tihotapiti komunistične agitatorje v Palestino. — V Jugoslaviji bodo izvršili štetje prebivalstva dne 16. marca 1.1. — Končni izidi irskih volitev kažejo, da je De Valera izgubil absolutno večino v novem parlamentu. Dobil je 66 sedežev, ostalih 6 strank pa skupno 76 sedežev. — Komisija Združenih narodov za Korejo je izjavila, da ne more izvršiti svoje naloge zaradi negativnega zadržanja Sovjetov. — Vojaška dolžnost v raznih državah: Francija 12 mesecev, Anglija 12 mesecev, Združene države sploh še nimajo splošne vojaške dolžnosti, Sovjetska zveza 24 mesecev, Jugoslavija 24 mesecev, Madžarska 36 mesecev.
— Francoska vlada je odobrila zopetno otvoritev francosko-
Od srede   do srede,
španske meje. — Delovanja komunističnih tolp poročajo tudi v srednji In južni Grčiji. — V Rimu bo 25. februarja mednarodna konferenca o splošni evropski carinski zvezi. — Sodelovale bodo Francija, Italija, Velika Britanija, Nizozemska, Belgija in Luksfem-bourg. — Iz Washingtona poročajo, da uradi glavnih stanov Velike Britanije in Združenih držav še nadalje delujejo skupa, v polnem obsegu v ameriški pre stolnici. — Pariški list , Le Fi-garo« poroča o ponesrečenem poizkusu prve sovjetske atomske bombe v sibirskih gozdovih. V tej zvezi so izvršili veliko število aretacij zaradi domnevne sabotaže.
8. februarja; Študijsko po ročllo o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Francijo pravi, da ni nepremostljivih ovir za gospodarsko zvezo med obema državama. — Ameriški admiral Sherman je prevzel poveljstvo nad ameriško mornarico v Sre dozemlju. — Sovjeti trdijo, da so Američani uredili na Danskem velika letalska oporišča za težke bombnike in lovska letala. Danska vlada pa take vesti zanika. Komunistične tolpe v Mandžuriji so dosegle nekatere uspehe borbah blizu Mukdena. — Dva ameriška poslanca sta predložila kongresu poročilo o položaju v Perziji in priporočata nakazilo pomoči tej deželi enaki osnovi kot Grčiji In Turčiji. — Francoski list „Epoque“ zahteva razpust komunistične partije, ki je tuja stranka, katera priznava za edino pravo domovino nezmotljivo Sov jetsko zvezo. — V Združenih dr žavah se je izredno pocenilo meso, mast in moka.
9. februarja i Francoski sin dikalni voditelj Leon Jouhaux se je toplo zavzel za Marskallov načrt za katerega je dejal, da ga morajo podpreti vsi Francozi in ki pomeni obnovo in reorgani zacijo evropskega gospodarstva. Sporočili so, da bodo na podlagi mirovne pogodbe prejeli sovjeti 46 vojnih italijanskih ladij, Fran cija 43, Jugoslavija 17, Grčija in Albanija pa vsaka po dve. — Na Madžarskem so spet aretirali vrsto visokih častnikov in pet bivših poslancev „ stranke neodvisnih*. — Japonska vlada je podala ostavko. — Ameriški vojni minister Royall je odpotoval na področje Panamskega kanala, da dovrši pregled ameriških vojaških oporišč. — Komunisti bi radi združili vse preostale romunske stranke v enotno tako imenovano „ljudsko fronto", ki bi jo lažje nadzorovali.
JOjJtelMniarjas Predsednik gospodarskega sveta in francoski sindikalni voditelj Leon Jouhaux je poudaril potrebe po organiziranju vseevropskega gospodarstva, da bi bilo tako mogoče ustvariti Združene evropske države, ki bi se nato pridružile Združenim državam sveta. — Dne 21. junija bo v Milanu kongres socialističnih strank Anglije, Francije, Italije, Avstrije, Grčije, Španije in Poljske, na katerem bodo razpravljali o predlogih glede ustanovitve združene socialistične Evrope. — Bivši ameriški veleposlanik na Poljskem Arthur Bliss Lane je objavil knjigo, ki opisuje, kako je Roosevelt nasedel Stalinu pri pogajanjih za povojno ureditev sveta. Bliss Lane pravi, da Je bila Poljska prodana sovjetom v zameno za udeležbo Sovjetske zveze v vojni proti Japonski. — Ameriški vojni minister Royall pregleduje vojaške naprave na področju Panamskega kanala. — Kanada je poslala kitajski nacionalistični vladi 150 bombnikov na raketni pogon. Obenem z letali so poslali tudi skupino specialistov. — Največji ameriški časopis „New York Times" je priobčil toplo pisan članek o Češkoslovaški, ki izraža priznanje pogumnemu zadržanju češkoslovaških demokratov, ki se upirajo komunističnemu nasilju. — Položaj v Palestini se še nadalje zaostruje. Arabci nameravajo odpreti novo fronto južno od Sinajske puščave.
Volitve in slovenska manjšina v Italiji
Komunistična fronta in barantanje s Trstom
Volivni boj v Italiji po* staja z dneva v dan bolj za* nimiv in živahen. Komuni* sti po svoji navadi uporab* Ijajo vsa mogoča gesla in pripravljajo zdaj to, zdaj drugo presečenje, da draži* jo občutljivost volivcev. Po vsej Italiji so se vršili slo* vesni ustanovni shodi tako zvane »Ljudske fronte mi* ru«. Istočasno so poslali v Beograd poslanca Pajetto in vrgli v svet vest, da se je šel pogajat s Titom za od* stopitev Trsta Italiji. Neka* teri italijanski časopisi, na primer »Giornale di Trie* ste« so temu manevru na* sedli in vest vzeli zelo res* no, ne da bi niti za hip po* mislili, da je Tržaško svo* bodno ozemlje samostojna država, ki ne pripada niti Titu niti Togliattiju in da samostojne’tržaške državi* ce ne irtore nihče zasesti ali prodajati. Ona spada pod neposredno kontrolo Var* nestnega sveta Združenih Narodov.
Na drugi strani pa bi se moral ravno »Giornale di Trieste« spominjati znane* ga Tito*Togliattijevega ba* rata, ki je izpričal, kako se komunisti prav nič ne mc* nijo za »ljudsko voljo«, če gre v njihov strankarski račun.
Tudi goriška ‘komunistič* na demokratična fronta je slovesno pristopila k »Ljud* ski fronti miru«. Poslala je odposlance v Rim, da so oddali poverilnice. V nede* Ijo 8. februarja se je udele« žila sestanka v Gorici v
gledališču »Verdi«, kjer pa slovenski komunisti in nji* hovi podporniki niso igrali prav nobene vloge. Prof. Budal je prečital izjavo, da pristopajo k »ljudski fron* ti«, katero bodo pri volit* vah podprli s svojimi gla* sovi. Besedo so potem imeli le italijanski komunisti. V odbor so pa imenovali tudi dr. Lamberta Mermoljo, gospo Bogatajevo in nekega Kumarja iz Števerjana. Ko* munistična demokratična fronta v Gorici se ne meni za pravice slovenske manj* šine v Italiji in raje podpi* ra s slovenskimi glasovi ita* lijanske komuniste, nego zahteva priznanje in zajam* čenje naših narodnih pra* vic. Seveda bodo na voliv* nih shodih trobili, da bo Togliatti dal Slovencem vse, kadar bo zmagal. Ker pa zmagal ne bo, čakaj osel, da bo trava zrasla!
Opozarjamo vse Sloven* ce, naj taki politiki ne na* sedajo. Do volitev je še čas, zato naj vsakdo mirno počaka in premisli. Sloven* ska manjšina v Italiji terja svoje pravice, zato bo pod* pirala le tiste, ki ji bodo te pravice zagovarjali in za* jamčili. Komunisti se v skupščini v Rimu za nas ni* so potegnili, zato ne bomo mi zanje volili, zlasti ne, ker imamo prebridke izkuš* nje, kako je s komunisti, kadar pridejo na oblast. S svojo sebično politiko so nam prinesli samo gorje. Zato ne poj demo na led.
POLITIČNI OBZORNIK
češkoslovaška pred volitvami
II.	»abruarja i Londonski diplomatski krogi menijo, da bo Sovjetska zveza prestavila težllfie svojega diplomatskega delovanja In pri-tiska iz Vzhodne Evrope na 8rednii Vzhod. - Avstrijski notranji minister Belmer se je v nekem govoru pritožil nad sovjetskimi oblastmi, ki skuiajo nadzorovati vse gospodarsko. kulturno in seveda politično življenje v svojem zasedbenem področju. — Tudi sovjeti nameravajo objaviti tajne dokumente, ki se nanašajo na odnoiaje Nemčije z zahodnimi silami. — Na Madžarskem so zaprli 2 nadaljnja poslanca, ki nista po volil komunistom. - Ameriški zunanji minister Marshall je predal francoskemu In italijanskemu veleposlaniku noto, v kateri Izraza željo, naj bl obe državi nadaljevali z delom za ustanovitev car. zveze.
Po ustavi bi morale biti nove volitve pred 26. ma* jem 1948. Češkoslovaška na* rodna fronta, v kateri so* deluje vseh šest strank v državi, pa se v tem pogledu še ni sporazumela. Pri zad* njem tozadevnem razgovo* ru se je vnela debata o po* liciji, ki je po trditvah pred* stavnikov nekomunističnih strank samo strankarsko o* rod j e v rokah komunistič* nega notranjega ministra Vaclava Noseka.
Volivna kampanja poteka v sledečih obrisih: social* demokratsko glasilo »Pravo Lidu« je te dni objavilo čla* nek namestnika ministrske* ga predsednika Františeka Tymesa. Ministrski pod* predsednik v članku pou* darja, da bo socialistična stranka storila vse, da bo narodna fronta obstajala tudi po volitvah. Vendar dodaja: »Ce pa je kdo, ki misli na novo narodno fron* to po balkanskem vzorcu, bo imel proti sebi vse social* demokrate. Na Ceškoslova* škem bo socialistična obno* va lahko potekala mirno /ne da bi bilo treba zato ljud* stvu vzeti njegove človečan* ske svoboščine.«
Časopisi nadalje omenja* jo poskus za umor treh mi* nistrov lani septembra me* seca. Imen ova n i m mini* strom so bili poslali zavoje z razstrelivom!. Eden izmed določenih žrtev je bil pra* vosodni minister Prokop Dertina. Minister je vodil sam osebno preiskavo, ki je privedla do aretacije zarot* nikov in do odkritja orožja v mestu Olomuc. Izkazalo se je, da je bilo orožje last
krajevne komunistične par* tije. Zaradi tega je komuni* stični poslanec Djura Gos* nar odstopil ter so ga nato pod obtožbo zarotništva a* retirali.
Neki katoliški časopis je prinesel humoristično skico, v kateri prikazuje dva Ce* hoslovaka v zaskrbljenem premišljevanju. Eden izmed njiju vpraša : »Misliš, da nam bo uspelo izvedeti, kdo je poslal zavoje z razstreli* vom našim ministrom?« »To — mu odgovori drugi — bodo odločile volitve.«  «»--------------
Socialdemokratski posla* nec Kubat je imel v notranji komisiji ustavodajne zbor« niče govor, v katerem je obtožil komunističnega no* tranjega ministra, da si je zasužnjil policijo, v kateri ni prostora za nikogar dru« g e ga kot za komuniste in v kateri edinole komunisti napredujejo. Obtožil ga je nadalje, da prezira sklepe zbornice ter še nadalje vzdržuje urad za politične informacije, ki je postal znamenit zaradi svojega vo* hunskega delovanja proti nekomunističnim osebno* stim. Kubat je tudi izjavil, da notranje ministrstvo vzdržuje posebne obmejne policijske oddelke, katere vežbajo za vsak primer.
Govornik je vzkliknil : »Smo morda pred državnim udarom, pri katerem naj bi igrala najvažnejšo vlogo po* licija, ki jo ima v svojih ro* kah komunistična partija? Kaj pomeni vse to ? Ali imajo zakoni še kakšno ve« ljavo za notranjega mini* stra?«
»Socialna demokracija — je zaključil poslanec Kubat —ne more prevzeti nikake odgovornosti za vse to in bo storila vse, kar je v njeni moči, da to stanje preneha. Mi vemo, da lahko računa* mo na vse poštene in prave patriote.«
Čistke na Ogrskem
Osem visokih funkcionar* jev madžarskega obrambne* ga ministrstva so odpustili iz službe. Kaže, da bo temu ukrepu sledila podobna čistka tudi v industrijskem in justičnem ministrstvu. Kakor je znano, so pred dnevi napravili čistko tudi na zunanjem ministrstvu.
Po fiandiiijesi smrti
Nekateri člani indijske nacionalistične organizacije Subhas so izrazili mnenje, da prihaja Gandhijeva smrt kot nalašč voditelju indij« skih nacionalistov Čandru Boseju. Kot zrtano, se je Čandra Bose s svojimi pri* staši boril med vojno na strani Japoncev proti An* gležern in Američanom. V avgustu 1945 je nenadoma prišla vest o smrti Čandra Boseja, ki da se je ubil pri neki letalski nesreči. Izka* zalo pa se je kmalu, da to poročilo ni bilo resnično, ter da Čandra Bose živi v Sovjetski zvezi.
Med Turčijo in Sov. zvezo
V diplomatskih krogih javljajo, da bo turški vele* poslanik v Sovjetski zvezi Faik Akdur odšel v domo* vino z namenom, da se ne vrne nazaj v bližnji bodoč* nosti. Podčrtujejo, da ta korak ne predstavlja prelo* ma diplomatskih odnošajev med Rusijo in Turčijo, am* pak je le znak poslabšanja.
V Carigradu pa smatrajo, da je odhod turškega za* stopnika iz Moskve odgo* vor na odsotnost sovjetske* ga veleposlanika v Turčiji, ki traja vse od avgusta leta 1946.	 '
Svetovni gospodarski položaj
Gospodarski odsek Zdru* Ženih narodov je izdal po* ročilo, ki kaže, da je svet po gospodarski plati močno izgubil ravnotežje. Splošna primerjava položaja v letu 1947 z letom 1937 na prvi pogled ni tako slaba. Razli* ka se suče okoli 10%. Ve* like razlike opazimo šele, če si pogledamo podatke za posamezne države ali posa* mezne dele sveta. Za pov* prečnega človeka bo verjet* no najbolj presenetljiva u* gotovitev, da se je svetovno prebivalstvo v zadnjih de* setih letih pomnožilo za 10% kljub najbolj krvavi in v zgodovini naj večji sve* tovni vojni. Toda zgodovin* ska izkušnja ftam kaže, da se število rojstev po vsaki vojni močno dvigne. Vse* kakor drži dejstvo, da je danes na svetu za 10% člo* veških bitij več, kakor jih je bilo pred desetimi leti. Ce naj se obnovi življenj* ska raven iz leta 1937, je torej potrebna tudi za 10% višja proizvodnja. Drugo dejstvo, ki vsakomur takoj pade v oči, je veliko neso* razmerje med zahodno pol* oblo ter ostalim svetom. To velja zlasti za Združene države, ki so iizšle iz vojne z nepoškodovanimi indu* strijskimi ter gospodarski* mi napravami ter s silno povišano proizvodnjo. Po drugi strani sta pa Evropa in zlasti Nemčija globoko padli pod stopnjo proizvod*
nje iz leta 1937. Isto velja za nekatere dele Azije, zla* sti za Kitajsko in Japonsko. Posledica tega je. da Zdru* žene države prenašajo ve* čino bremena za kritje pri* manjkljaja v Evropi in v manjši meri tudi v Aziji. Evropa in Azija v sedanjih okoliščinah ne moreta p la* čevati tega, kar dobivata od Amerike, ker nimata ne dobrega denarja, ne pro* duktov, ki bi bili sprejem« ljivi za Združene države. Kako dolgo bodo mbgle Združene države v takšnih okoliščinah prenašati to breme, je veliko vprašanje ne le v čisto finančnem po* mcnu temveč tudi zato, ker bi utegnilo nadaljnje ne* ravnovesje spraviti iz rav* notežja tudi Združene dr* žave in njihovo gospodar* stvo, kar bi bilo katastrofal* no za vse. Najbolj nujno in potrebno je, da svet poveča pridelovanje živil, čeprav je za obnovo prav tako te* žavno tudi vprašanje teko* čega in pogonskega goriva, jekla in prevoznih sredstev.
Plevel ali žito
Podkomisija Združenih narodov za svobodo tiska in obveščanja je razprav* ljala o besedilu izjave, ka* tero bodo predložili komi* siji Združenih narodov za človečanske pravice. Sov* jetski član podkomisije Ja* kob Lomakin je zagovarjal stališče, da bi morali prepo* vedati vsak tisk fašističnega značaja, enako kot prepo* vedujejo vlade prodajo in razpečavanje strupenih je* di.
Ameriški delegat Zecha* riach Chafee, profesor pra* va na harvardski univerzi pa je zagovarjal svobodno ob j a vi jen je in čim obširnej*-še razpravljanje o vseh i* deoloških in političnih vpra* šanjih. Chafee je označil prej omenjeno izjavo sov* jetskega delegata za napač* no in je pristavil: »Strihnin je strihnin v vseh deželah sveta; kar se tiče svobode govora pa izgleda, da je to, kar je v eni državi strup, v drugi glavni in priljubljeni jedilni obrok.«
Profesor je nadalje izja* vil, da se je on sam boril proti predlogom, po katerih naj bi prepovedali določe* nim osebam poučevati na šolah Združenih držav. Po* udaril je težkoče za ugotav* ljanje splošnega kriterija, kot bi hotel to Lomakin in izjavil: »Ne moremo izja* viti v naprej, kaj je strup in kaj ni; mislimo pa, da
bodo človeška bitja, ako bodo mogla o tem razprav« Ijati, lahko ločila žito od plevela; ne vem pa, če se bo komunizem pokazal kot ži= to ali plevel. Tega ne vem/; želim pa, da se da ljudem čim večja možnost, da to ugotove.
Opazovalci v Grčiji
Iz Soluna poročajo, da je posebni odbor ZN za Bal* kan ustanovil dve novi opa* zovalni skupini v Grčiji s sedežem v Kilkisu in Edessi. Ena 'od obeh skupin je že pričela delovati v področju južno od grško*jugoslovan* ske meje.
Zaščita ljudi brez državljanstva
Združene države so predložile Združenim naro* dom, naj izdajo načrt kon* vencije za zaščito ljudi brez državljanstva ter naj preu* čijo začasne ukrepe, ki bi urejali to vprašanje, dokler konvencija ne bi bila kon* čana. Namestnik ameriške* ga zastopnika v gospodar* skem in socialnem svetu je v zvezi s tem izjavil, da je treba najti pota in sredstva, da bo vsaka teh oseb dobi« la kako državljanstvo.
Kurt von Schuschnigg
Bivši avstrijski kancler dr. Kurt von Schuschnigg je bil imenovan za profe* sorja na univerzi v St. Loui* su v Združenih državah. 51 letni Schuschnigg, ki je bil do leta 1945. ujetnik na* cistov, bo predaval o »Mo* derni demokratični državi«.
Socializem in kapitalizem
Sloviti profesor Albert Einstein je objavil odprto pismo, v katerem je pouda« ril: »Sovjetski znanstveniki so pretirano prikazali tek* mo med socializmom in ka« pitalizmom. Ne smemo za« grešiti zablode ter obsoditi kapitalizem zarad’ vsega današnjega političnega in civilnega zla ter misliti, da bi bilo s samimi n-astopom socializma enostavno od* stranjeno vse današnje po* litično in socialno zlo na svetu. Mislim, da sistem svobodne pobude sam ne bo mogel odstraniti brezpo* selnosti, ki bo postala še bolj kronična z napredkom tehnike, in da tudi ne bo mogel obdržati ravnotežja med proizvodnjo ter kupno zmožnostjo prebivalstva. »Na drugi strani pa tudi socializma ni mogoče imeti za rešitev vseh sedanjih socialnih vprašanj.«
D borbi za svobodo
Svobodna evropska zgo* dovina se ne bi mogla na* pisati, ne da bi omenili Češkoslovaške v borbi za svobodo, ki se je pričela še preden se je zaradi prve svetovne vojne zrušilo av* stro * ogrsko cesarstvo. Ta borba se je nadaljevala tu* di potem, ko so kronali v Berlinu »majhnega Avstrij* ca — Hitlerja«, ki se je po* lastil države. Borba se po* navija tudi danes, ko hoče Sovjetska zveza usiliti svo* jo voljo proti želji večine prebivalcev.
Cehi so že pred časom izgubili vsako upanje, da bi lahko vodili svojo neodvis* no zunanjo politiko, poseb* no pa od takrat, ko so v preteklem1 poletju sprejeli Marshallov načrt, kateremu so se pa miorali odreči na sovjetski pritisk. Takrat so ; izginila vsa upanja o svo*; bodi, toda v državi je še j vedno močna protikomuni*
stična fronta, čeprav so V vladi komunisti.
Kulturno delovanje Ce* hoslovakov predstavlja močno delavnost in se opi* ra na zahod. Dandanes je pa tudi ta svoboda v veliki nevarnosti. Sovjetska zve* za in Jugoslavija kritizirata in protestirata proti češko* slovaškemu tisku. Posledica bo ta, da bodo v kratkem predložili parlamentu osnu« tek zakona, ki bo vtesnil svobodo kritike. Zakon bo* do izvajali le proti drža* vam, ki imajo enake tiskov* ne zakone. Zato bodo če« škoslovaški novinarji in go« vorniki imeli prostost, da napadajo katero koli demo« kratično državo, razen Sov« jetske zveze in njenih sate« litov.
Ce bo navedeni protiljud* ski osnutek zakona sprejet, sc bo tudi na Ceškoslova* škem zrušil velik podpornik demokracije, to sta svobo« da besede in tiska.
Zemlja - kmet - narod
»Demokracija« od 23. januarja je prinesla članek pod tem na« slovom. Tudi jaz sem ga pazljivo prečital in ker me zadeva zanima iz socialnega vidika, hočem po« dati nekaj misli, ki naj bodo do« prinos za ugodno rešitev vpraša« nja.
Predvsem gre za to, da posta« ne kmet lastnik zemlje, ki jo ob« deluje. Da je treba tako zvani kolcnat odpraviti, mislim, da se v tem strinjamo vsi. V glavnem pa gre za to, da se odpravijo vse vrste izkoriščanja bodisi kolonov bodisi drugih zakupnikov in tudi že samostojnih kmetov lastnikov. Saj se koloni v ničemer ne raz« likuiejo od drugih vrst najemni« kov kat samo po imenu, ki jim je še ostalo na graščinah kakor na primer v Brdih na Goriškem. V glavnem pa poznamo danes pri nas le najemnike — polovičarje, najemnike na soudeležbo pri pri« delkih, najemnike neposredne ob« delovalce in najemnike za denar. Prve imenujemo polovičarje zato, ker izročajo gospodarju polovico vseh kmetijskih pridelkov, tako iz polja kakor iz hleva, svinjaka in kurnika. Drugi, najemniki na soudeležbo, dajejo gospodarju določene odstotke le nekaterih pridelkov, po večini vina in sadja. Tretji so tisti, ki imajo svojo la« stno zemljo, a si vzamejo še drugo v najem, ker jim pridelki na last« ni ne zadostujejo za prehrano družine. V četrto vrsto spadajo tisti najemniki, ki plačujejo na« jemnino v gotovini, v denarju.
Od vseh štirih vrst najemnikov je vrsta polovičarjev najbolj tež« ko	prizadeta,	zlasti	pri	malih
kmetijah in tam, kjer najemnik zadene na trdega gospodarja, ki zahteva strogo polovico vsega, tu« di kolčkov od fižola, koruznega stročja itd.
Toda mi razpravljamo zaenkrat o	lastnini in	članek od	23. ja«
nuarja nosi tudi geslo:	zemljo
kmetu. Vprašanje je le, ali misli« mo zemljo kot lastnino ali pa zemljo kot predmet ki ga je treba obdelovati. V načelu, se strinjam z zahtevo, da bodi zemlja last« nina tistega, ki jo obdeluje. To pa	zato, ker,	poleg	tega,	da je
kmetski stan, »stan reda«, menim, da	je kmetski stan	tudi	najpri«
pravnejši in najprimernejši za ostvaritev srečnega človeka, ki ga človeštvo zaman - išče in na razne načine ustvarja. Da doseže pravo srečo na zemlji, mora biti človek svoboden v gospodarskem oziru in tudi duševno. Košček zemlje s hišico, pa knjigo za izobrazbo in duševne potrebe. Ideal vseh idea« lov! V resnici se to tudi dogaja in število samostojnih kmetov, ki sami posedujejo in obdelujejo i toliko zemlje, kolikor je zmore« j jo, se v svetu od dne do dne ve« ča. To pomeni, da je zasebna la« stnina, v obsegu, ki zadošča po« trebam ene družine, zakon nara« ve in socialna nujnost. Ne sme pa po obsegu pasti pod gotovo mero, sicer pride kmet zopet na beraško palico.
Ali pa je taka, imenujmo jo »družinska kmetija«, edino pravi«
t_y(/apoleonske vojne je 1. 1815. zaključil dunajski kčngres, na ka« terem so zmagovite države (Av« strija, Rusija in Prusija) ustano« vile »Sveto zvezo« za ohranitev miru in reda v Evropi. »Sveti zvezi« iso se pozneje pridružile vse evropske države razen Angli« je in papeža. Mir in red je za voditelje »Svete zveze« pomenil ohranitev ali bolje obnovo stanja, kakršno je bilo pred francosko revolucijo oziroma pred napo« leonskimi vojnami, to se pravi: vzpostavo nadvlade plemstva, od« pravo vseh demokratičnih pnido« bitev, zlasti pa odpravo svobode govora, tiska in udeležbe ljud« stva pri vodstvu državnih poslov. Mir, red in zadovoljstvo med dr« žavljani pa se po mnenju vodil« nih državnikov tistih let najlaže doseže z absolutistično (danes bi rekli: totalitarno) vlado in z moč« no policijo. Državljan naj. dela in plačuje davke, sicer naj pa molči. Kako sc davčni denar porabi, o
čen in možen izhod iz zadrege, v kateri kmetski svet ponekod še životari? Najboljši strokovnjaki in poznavalci tega vprašanja pra« vijo, da sme posedovati tisti, ki zemljo obdeluje. Pri tem pa trdi« jo, da niso obdelovalci tisti, ki se s kmetijstvom neposredno ne ba« vijo, in samo zapravljajo, kar sta kmet — obdelovalec in zemlja pridelala v njegovi odsotnosti. Gre za veleposestnike, latifundi« ste in druge manjše delomrzneže, ki izžemajo kmeta in zemljo, da s časom postane tudi ona uboga in neplodna. Strokovnjaki pravi« jo, tudi, da sme posedovati tisti, ki zemljo obdeluje tako, da slu« ži družabnosti. Zemlja je gotovo skupna last vse človeške družbe, v kolikor mora nujno nuditi hra« no vsem ljudem. Družba pa uvi«
deva, da je delitev dela najboljši in najučinkovitejši način za ostva« ritev takega proizvajalnega reda, ki nudi človeštvu največ pridel« kov in izdelkov ter ga zadošča v njegovih potrebah. Tako družba uzakoni tak red, ki se je izkazal za najboljšega. Zasebna lastnina je po mnenju strokovnjakov in mislecev, torej, lahko tudi večje« ga obsega, poglavitno pa je, da ne izkorišča nikogar in, da služi socialnosti, človeški družbi. Vpra« šanje je, kako urediti razmere med gospodarjem, ki mora obšir* no kmetijo voditi in obdelovanje nadzirati in poljedelci, ki so na njegovi zemlji, jo kopljejo, orje« jo, gnojio, sejejo žito, sadijo trte, pripravljajo nove nasade, pobira« jo pridelke itd.
(Se nadaljuje)
Pismo rojaka iz Palestine
Po čudnem naključju zaleze tu« di med nas Slovence tu v daljno Palestino kaka številka »Demo« kracije«. Kako smo je veseli vsi! Saj se strinja po svoji vsebini po« vsem z našimi mislimi in željami. Vsi pač premišljujemo, kaj je bilo, kaj je in kaj bo z našim malim narodom če ga bo usoda tako kruto bičala.
Ko ob večernih urah prebiramo vaše vrstice, slutimo vašo skrb. Nič čudnega. Če pomislimo, kako smo primorski Slovenci bili dol« go vrsto let uklenjeni v verige modernega suženjstva in kako smo prehajali iz enega suženjstva v drugo, potem je res težko pisati vso to žalostno zgodbo.
Če se resnica razgali, v oči bo« de in zdravju škoduje, vendar bo prišel čas, ko bodo vsi naši brat« je tudi v domovini spoznali, da je prav v vaših vrsticah resnica in da sedanji časi, ki vejejo pre« ko domovine naše, niso nič dru« gega nego nadaljevanje krutosti, ki je še silnejša, kot je bila ona izza turških časov.
Že v svojih mladih letih sem se veliko zanimal za zgodovinske spise, zlasti za zgodovino in raz« voj našega slovenskega naroda. Kako težke in očitajoče so prav
danes, ob stoletnici, Prešernove besede:
»Viharjev jeznih mrzle
[domačije bile pokrajine naše so, kar 1	Samo
tvoj duh je zginil, kar nad
[tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter [brije.«
Zato se toliko bolj nestrpno vprašujemo, kdaj bo prišel med ; nas Slovence tisti napovedani čas j sloge in ljubezni, ki je glavni te« melj človeške družbe. Vedno ista pesem danes kakor pred pede« setimi leti, ko se je moral Gre« gorčič žalostiti radi enakih vzro« kov in zapeti:
»Kdaj srečno moje bo
[domov je, rešitve njemu le še ni, kaj mi razkrilo boš valovje, nad ja srce se in — boji?«
Kljub temu pa mi ne obupuje« mo. Držimo se pregovora, da ko« gar Bog tepe, tega Bog ljubi. Priti mora dan, ko bo sijalo sonce ve« selja in svobode nam vsem in da se bo to čimprej uresničilo, le po« gumno in z vzajemnimi močmi pobijajmo' zmoto in' se povrnimo v dejanju h krščanstvu, in njego« vim duhovnim vrednotam!
ZANIMIVOSTI
Deset ladij natovarja tovore ameriške pomoči inozemstvu
Deset ladij natovarja zdaj žito, moko, testenine in riž v skupni teži približ« no 61,094 ton. Ti tovori so del ameriškega programa podpor tujini ter jih bodo ladje pripeljale v pristani« šča Francije, Italije, Severne Afrike in Kitajske med 14. februarjem in 9. marcem. Kakor je razvidno iz načr« ta, ki ga je izdalo ameriško zunanje ministrstvo, je že devet od teh ladij zapusti« lo ameriška pristanišča, de«
seta pa odpluje 13. febru« arja. Zunanje ministrstvo je tudi objavilo, da so že pričeli natovarjati ladje s krompirjem za Italijo. Po« dobno nakladanje tovorov krompirja za Francijo pa bodo pričeli 13. februarja. Te pošiljke krompirja spa« dajo tudi v okvir ameriške« ga programa vmesnih pod« por tujini.
Ameriška potovanja v tujino
Po cenitvi ameriškega tr« govinskega ministrstva so Američani potrosili lani 690 milijonov dolarjev za potovanje v tujino. To je približno toliko, kot v do
sedaj naj višjem letu 1929 ter predstavlja povečanje za približno četrtino v pri« meru z letom 1946. Od zgor« nje vsote so potrosili 550 milijonov v drugih državah, 45 milijonov za prevoze z inozemskimi ladjami in le = tali, 95 milijonov dolarjev pa je odpadlo na ameriške prevoznike. Američani so ogromno večino tega de« nar j a potrosili v severni A« merilci in v Karaibih.
Okrasitev londonskih parkov
Nad sto vrtnarjev britan« skega delovnega ministrstva sadi zdaj cvetlice, ki bodo prihodnjo pomlad krasile londonske kraljevske par« ke. Med zimo so skrbno* go« jili čebulice v cvetličnjakih. Drugi vrtnarji pa gojijo rastline, ki bodo krasile parke med poletjem in je« senjo. Prihodnji mesec bo v Hyde Parku pričelo cve« teti 150.000 rdečih, rumenih in roza tulipanov. V parku sv. Jamesa bodo lahko ob« čudovali nadaljnjih 98.000 tulipanov, 40.000 pa v parku Buckinghamske palače.
»Miroljubne komunistične države11
Jugoslovanski komunistični poglavar Tito je govoril v Beogradu o zunanji in notranji politiki. Zatrjeval je, da Jugoslavija nima niti najmanjšega namena podvzeti kako nasilno akcijo proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Sicer je pa njegov govor kot navadno mrgolel psovk, zmerjanja in natolcevanja. Bridko se je tudi pritoževal nad obkoljevanjem »miroljubnih dežel z obročem, ki oznanja vojno “. Z miroljubnimi deželami je pa mislil seveda sedanjo komunistično Jugoslavijo in druge dežele vzhodne Evrope, ki drže pod orožjem milijonsko armado.
Poroke z inozemci
prepovedane
Vrhovni Sovjet je na ple« narni seji odobril odlok pre« zidija iz leta 1947, ki prepo« veduje sovjetskim državlja« nom zakonsko zvezo z ino« zemci.
*
V Monakovem bodo za« čeli razpravo proti Hitlerju in Braunovi, ker doslej še niso našli njenih trupel.
 «»—
Na j večja amleriška delav« ska organizacija A.F.L. se je izrekla za podporo Mar« shallovega načrta.
 «»----
V Franciji komunisti pre« tepajo člane nove delavske organizacije, ki je prelomila s komunisti.
 «»----
Otok Ceylon je postal neodvisen dominion v se« stavi britanske skupnosti.
 «»----
Ameriški trgovinski mi« nister Harriman je izjavil, da bo Marshallov načrt povzročil zaton komunistič« nega vpliva v Evropi.
Iz nacistično - komunistične kovačnice
23. AVGUST 1939: NEMČIJA IN SOVJETSKA ZVE-ZH PODPIŠETA NENAPADALNO POGODBO.
Zelo tajni zapis o razgovoru med Stalinom, Molotovom in Ribbentropom v Moskvi (23. avgust 1939):
Zunanji minister Reicha je omenil, da anti«ko« minternski pakt v bistvu ni naperjen proti Sovjetski zvezi, ampak proti zahodnim demokracijam... Herr Stalin je pripomnil, da je anti«kominternski pakt de« jansko v glavnem prestrašil londonski Citv in britan« ske male trgovce. Zunanji minister Reicha soglaša in navaja krilatico, ki kroži med Berlinčani: »Stalin se bo anti« kominternskemu paktu še priključil« ...
Herr Stalin je spontano predložil Fuehrerju nasled« njo napitnico: »Vem, kako zelo nemški narod ljubi svojega Fuehrerja; zaradi tega bi rad napil na njegovo zdravje« ... Herren Molotov in Stalin sta ponovno na« pila nenapadalni pogodbi, novemu obdobju nemško« sovjetskih ddnošajev in nemškemu narodu... Herr Stalin je naslovil na zunanjega ministra Reicha nasled« nje besede: »Sovjetska vlada jemlje novo pogodbo ze« lo resno. S častno besedo lahko zagotovi, da Sovjetska zveza svojega partnerja ne bo izdala.«
Tajni dodatni protokol k nemško«sovjetski ne« napadalni pogodbi, ki sta ga v Moskvi podpisala Ribbentrop in Molotov (23. avgust 1939) : •
V primeru ozemeljske in politične preureditve na področjih, ki pripadajo baltskim državam (Finska, Estonska, Latvija, Litva), naj predstvlja mejo vpliv« nosti področij Nemčije in Z.S.S.R. severna meja Lat« vije... Na Poljskem naj poteka meja vplivnoštnih področij Nemčije in Z.S.S.R. približno po črti rek Narew, Visla in San. Vprašanje, če koristi obeh strank ustvarjajo pogoje za ohranitev neodvisne poljske dr« žave in kakšne naj bi bile meje te države, se lahko dokončno odloči le v teku nadaljnjega političnega raz« voja... Z ozirom na jugo «vzhodno Evropo opozarja sovjetska stran na svoje interese v Besarabiji (severo« ■ vzhodna pokrajina Romunije).
1. SEPTEMBER 1939: VOJNA ! NACISTI NAPA« ^ DEJO POLJSKO. DVA DNI KASNEJE NAPOVE« STA BRITANIJA IN FRANCIJA VOJNO NEM* ČIJI.
Zelo nujna brzojavka Schulenburga (9. september 1939);
Ravnokar sem sprejel od Molotova naslednje te* lefonsko sporočilo: »Prejel sem vaše obvestilo o vko« rakanju nemških čet v Varšavo. Sporočite, prosim, vla« di nemškega Reicha moje čestitke in pozdrave.«
Zelo nujna, izredno tajna brzojavka Schulenburga, (10. september 1939):
Molotov je izjavil, da ima sovjetska vlada namen poslužiti se prilike nadaljnega napredovanja nemških čet in izjaviti, da Poljska razpada in da je za Sovjet« sko zvezo zaradi tega potrebno, da prihiti na pomoč Ukrajincem in Belorusom, (ki žive znotraj starih polj« skih meja).
Zelo nujna, izredno tajna brzojavka Ribbentropa Schulenburgu (15. september 1939):
Prosim, da Herr Molotovu takoj sporočite nasled« nje:... »Menimo, da bo sovjetska vlada posegla voja« ško in da misli zdaj začeti z operacijami. Pozdravlja« mo to. Sovjetska vlada nam tako olajšuje potrebo, da bi morali z zasledovanjem do sovjetske meje uničiti ostanke poljske vojske.«
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga (17. september 1939):
Stalin me je sprejel ob 2, uri ponoči... in izjavil, da bo Rdeča armada na vsej črti prekoračila sovjetsko (poljsko) mejo zjutraj ob 6. uri.
17. SEPTEMBER 1939 : RDEČA ARMADA NAPADE POLJSKO IN DOPOLNI NJENO UNIČENJE Zelo nujna, izredno tajna brzojavka Schulenburga (25. september 1939):
Stalin je izjavil... da se mu ne zdi prav, da bi pustili neodvisno poljsko vmesno državo. Predlagal je. naj bi vso lublinsko pokrajino in tisti del varšavske pokrajine, ki se razprostira do Buga, priključili našemu
tem naj odloča vlada, ki vse ve in ima vedno prav. V državne stvari naj se podložnik ne vtika. Za to imamo ministre in uradni« ke, ki so se tista leta rekrutirali iz plemstva. Da se podložnik ne naleze kakih prevratnih misli, je dobro, ako bere čim manj, naj« bolje nič. Če pa že ne more pre« stati brez knjig in časopisov, naj bere samo to, kar mu dovoli skrbna mati vlada, ki s cenzuro vestno bdi nad dušnim zdravjem nebogljenih podložnikov. Cenzura je hotela videti vsak tiskarniški izdelek. Brez nje sc niso smele natisniti niti posetnice niti tisko« vine za menice. Politične organi« zacije so škodljive, ker ljudi sa« mo odvajajo od koristnega dela. Zato proč z njimi. Volitve so pa sploh ena najbolj graje vrednih človeških ustanov. Le čemu me« šati brezumne podložnike z volit« vami, saj gre državni voz naprej tudi brez njih.
Takšna so bila politična načela
Pomlad	narodo
I. Pa* IMetternichiana
kneza Metternicha in njegovih tovarišev pri vodstvu »Svete zve« ze« in tedanje evropske politike, ki so več kot trideset let ’ ukle« pala Evropo v duhovne okove.
Slovehci smo takrat živeli v Avstriji, kjer je vladal knez Met« ternich. Ves čas od Napoleonske Ilirije do 1. 1848. je naš narod tla« čila težka pest dunajske policij« ske vlade. Nemška vlada je na« pravila vse, samo da bi se med naše ljudstvo ne zanesle misli o napredku in osvoboditvi izpod nemškega jarma. Kolikokrat so slovenski rodoljubi hoteli izda« jati časopis, a vedno jim je na« mero preprečila policija, ki ni da« la dovoljenja. Že 1. 1823. so ljub« ljanski bogoslovci izdajali med
seboj tajen dijaški list. Duša tega krožka je bil Prešernov sošolec in poznejši vipavski dekan Grabri« jan. Naslednje loto so trije du» hovniki (Cigler, Holzapfel, An« drioli) vložili prošnjo, da bi smeli izdajati časopis »Slavinja«, ki naj bi izhajala kot priloga ljubljan« skega nemškega lista »Illvrischcs Blatt«. Nameravani list naj bi bil čisto nepolitičen. Prinašal naj bi prispevke iz domače zgodovine, življenjepise slovenskih učenja« kov, življenjepise svetnikov, se« stavke o rastlinstvu, rudninstvu in rudarstvu, članke o slovanskih jezikih in literaturah in podobno blago. Danes je vsakomur jasno, da bi Avstrija ne bila razpadla niti en dan prej, ako bi tak časo«
pis izhajal tudi sto let. Morda bi se bila državna povezanost med avstrijskimi narodi le bolj utrdila. Metternichova policija pa ni bila tega mnenja. Videla je že, kako se maje držvna stavba v svojih temeljih, in lista ni dovolila.
Podobno usodo so doživeli tudi poznejši poskusi izdajanja slo« venskega časopisa. Je pač bilo vedno tako in tudi dandanes ni drugače, da se režimi, ki kričijo v svet, kako so trdni in močni, strahopetno oklepajo brutalne po« licijske sile, ker se bojijo zdrave« ga razvoja človeškega duha. Slo« vencem je moral pomagati sam nadvojvoda Janez, da jim je vla« da 1. 1843. dovolila kmetijske in rokodelske »Novice«.
Svobodoljubnim možem se tudi pri drugih avstrijskih narodih ni godilo bolje. Češki časnikar Karel Havliček Borovskv je bil konfi« niran na Tirolskem. Italijanski pesnik Silvio Pellico je mnogo let presedel v trdnjavski ječi. In
kranjski nemški pesnik grof An« ton Auersperg — Apastasius Griin, Prešernov učenec, (je svoje satirične pesmi »Sprehodi dunaj« skega poeta« izdal anonimno v Hamburgu. Ko je policija če* le« ta začela sumiti, kdo je avtor te pesniške zbirke, se je moral zago« varjati in je moral plačati globo. Da se mu ni zgodilo kaj hujšega, ga je rešilo samo visoko plemi« ško pokolenje.
»Pax Metternichiana«, pokopa« liški mir na grobovih svobode av« strijskih narodov, jc trajala več kot trideset let. Popoln mir sicer to ni bil, kajti zdaj pa zdaj je v kakem kotu Evrope švignil izpod pepela plamen upora. V Italiji je stalno vrelo; 1. 1830. jc bila revo« lucija v Franciji; v letih 1830. in 1831. je bil velik upor Poljakov proti Rusom, ki so ga Rusi v krvi zadušili; upirali so se Grki proti Turkom. Skoraj vsi ti upori pa so se končali žalostno.
(Nadaljevanje)
delu. V zameno naj bi mu opustili naše zahteve po Litvi... Ce pristanemo, bi Sovjetska zveza takoj na* čela reševanje problema baltskih držav v skladu s pro* tokolom z dne 23. avgusta ter prfcakuje v tem pogledu izdatno podporo nemške vlade.
Izjava nemške in sovjetske vlade, ki sta jo podala Ribbentrop in Molotov (28. september 1939) :
Po razdelitvi Poljske in dodelitvi Litve Sovjetski zvezi v skladu s Stalinovim predlogom zgoraj, obe vla* di medsebojno izražata svoje prepričanje, da bi kon* Čanje trenutnega vojnega stanja med Nemčijo na eni strani in Anglijo ter Francijo na drugi služilo resnič* nim koristim vseh ljudi... Ce pa bi napori obeh vlad ostali brez sadu, bo to dokazovalo, da sta za nadalje* vanje vojne odgovorni Anglija in Francija, zaradi če* sar se bosta Nemčija in Sovjetska zveza medsebojno posvetovali o potrebnih ukrepih.
Zaupno pismo Ribbentropa Molotovu (28. september 1939) ■:
Cast mi je potrditi prejem Vašega pisma, ki ugotavlja, »da je vlada Z.S.S.R. pripravljena z vsemi sred* stvi pospeševati trgovinske odnošaje in izmenjavo do* brin med Nemčijo in Z.S.S.R.«... Obratno bo tudi nemški Reich napravil korake v ta namen.
Zelo nujna, izredno tajna brzojavka Schulenburga Ribbentropu (30. marec 1940) :
Vsa naša opazovanja ... potrjujejo, da je sovjet* ska vlada odločena, da se v sedanji vojni zateče k nev* tralnosti in da se čimbolj izogne vsemu, kar bi jo mo* goče zapletlo v spor z zahodnimi velesilami. To je moral biti eden izmed glavnih razlogov, zakaj je sov*' jetska vlada prekinila vojno proti Finski.
9. APRIL 1940: NEMČIJA PREGAZI DANSKO IN NAPADE NORVEŠKO. ZAČETEK ZAVOJEV A* NJA ZAHODA.
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga (9. april 1940) :
(Po informacijah, ki jih je dobil o nemškem na* padu na Dansko in Norveško) je Molotov izjavil, da sovjetska vlada razume ukrepe, do katerih je bila Nem; čija prisiljena. Angleži... so popolnoma prezrli pra* vice nevtralnih narodov. Ob koncu je Molotov dobe* sedno rekel: »Želimo Nemčiji popoln uspeh pri njenih obrambnih ukrepih.«
Memorandum Schulenburga (11. april 1940) :
Ze nekaj časa opažamo pri sovjetski vladi določe* no spremembo, ki je za nas neugodna (kar se tiče vi* zumov, nemških sorojakov, pomorskih oporišč ter do* bav olja in žita). Sumim, da silno vpitje naših sovraž* nikov in njihovi ostri napadi na nevtralce —- posebno na Sovjetsko zvezo — in na nevtralnost v splošnem niso ostali brez vpliva na sovjetsko vlado, tako da se bojim, da bi jo antanta prisilila v veliko vojno, za ka* tero ni pripravljena. (Toda razgovor z Molotovom 9. aprila je odkril), da je sovjetska vlada ponovno popol* notna spremenila svoj obraz... Herr Molotov je bil poosebljena dobrohotnost, voljno je sprejel na znanje vse naše pritožbe in obljubil pomoč.. . Popolnoma za* prepaščen sem bil nad spremembo. Po mojem mnenju je za to spremembo samo ena razlika: naše skandinav* ske operacije so morale zelo olajšati sovjetsko vlado.
Zelo nujna brzojavka Schulenburga (18. junij 1940): Molotov ... je izrazil najtoplejše čestitke sovjetske vlade k čudovitemu uspehu nemške vojske. Za tem me je Molotov obvestil o sovjetski akciji (vojaške zasedbe) proti baltskim državam, Dodal je ... da je postalo nujno potrebno, da se napravi konec vsem spletkam, s kateri* mi sta Anglija in Francija poskušali sejati nesoglasje in nezaupanje med Nemčijo in Sovjetsko zvezo v baltskih državah.
(Se nadaljuje)
Vesti
S
Tržaškega
rečice Osp, za gradnjo nasipov, kopanje glavnega odvodnega jar* ka, ki je dolg približno 1 km ter stranskih jarkov v skupni dolžini 3 km. V kratkem času bodo za* čeli z deli po drugem načrtu, ki predvideva strošek 91 milijonov lir. Delo bo zaposlilo okrog 130 delavcev v prihodnjih desetih mesecih. Načrt predvideva 700 metrov glavnega in 4.000 metrov stranskih jarkov. Po končanem delu bodo morali občina in last* niki povrniti le osem odstotkov vseh stroškov. Tržaško prebival« stvo bo moglo uživati pridelke ro* dovitnega področja katerih zelo primanjkuje.
Obsodba atentatorja
Zavezniško vojaško sodišče pod predsedstvom majorja McColma i je obsodilo bivšega predsednika' krožka »Oberdan« na sedem let j zapora, ker je bil v posesti bom*: be, ker je dobavil bombo neki drugi osebi in ker je odvrgel roč* no bombo dne 21. decembra 1947. Oblasti so zasegle prostore krož* ka »Oberdan« in jih predale sta* novanjskemu uradu. Radi tega so pristaši krožka vdrli v prostore in izobesili italijansko zastavo. Pred krožkom so se začeli zbi* rati ljudje, ki jih je pa policija razgnala. Stražniki so odšli v kro* žek, našli pa so vrata zaprta in so jih morali vlomiti. V prostorih so našli 18 oseb, ki so jih zaradi ugotovitve osebnih podatkov are* tirali.
Vpis tujih dijakov„ na tržaško vseučilišče
ZVU je izdala odlok štev. 141, ki ureja vpis tujih dijakov na tr* žaško vseučilišče. Tuji dijaki se morejo vpisati na vseučilišče, če slednje prizna njihova spričevala za zadovoljiva in enakovredna onim, ki jih izdajajo višje sred* nje šole na anglo*ameriškem pod* ročju STO. V nasprotnem prime* ru bodo morali tuji dijaki ob za* četku akademskega leta polagati sprejemne izpite.
Šempolaj
Pretekli teden smo imeli pri nas sestanek krajevne organizacije SIAU. Na tem sestanku je imel daljši govor gospod tovariš Ado iz Nabrežine, ki je po svoji stari
navadi poveličeval Tita in njegov edinozveličavni režim, na drugi strani pa krepko udrihal po za* veznikih in njihovih reakcionar* nih hlapcih, ki nas samo izkori* ščajo. Mi, ki imamo svoje glave in svojo pamet, mu samo to po« vemo, da smo njegovega čvekanja prav do grla siti. Kakšen raj je tam na oni strani Sv. Lenarta, to mi prav dobro vemo; saj smo čisto blizu tako zvane »železne zavese«. Poleg tega imamo stalno priliko se srečati z ljudmi onkraj mejnikov. — Tj nebogljenci brez propustnic nam znajo marši* kaj povedati o Titovem raju, ki je seveda čisto drugačen, kot nam ga skuša na prav spreten način naslikati tov. Ado. Tam ubogi kmetje nimajo niti soli, da bi pra* seta ob zakolu posolili. Mi pa, hvala Bogu, imamo soli na pretek in še veliko drugih bolj cenjenih dobrot, vse to po zaslugi, ne Tita, ampak zaveznikov, ki nas samo »izkoriščajo«. Tovariš Ado se je
— ne bodi len — obregnil tudi ob našo duhovščino. Na piko je vzel gospoda Švaro, župnega upravite* lja iz Zgonika. Všeč mu ni, da mu njegovi župljani pomagajo z biro. Da mu duhovniki niso prav nič simpatični, to vemo iz prilike ne* davnega Petelinovega pogreba v Slivnem, ko se je na skrajno ne* okusen način znesel nad našim go* spodom. Sicer gospod tovariš Ado
— kakor sam pravi — ni proti veri. Dalje je gospod tovariš Ado govoril o Slovenski demokratski zvezi, ki se je pred kratkim usta* novila v Trstu. V skladu s tem je omenjal znane osebe iz Nabrcži* ne, ki jih je prikazal v zelo sra* motni luči in ki baje delajo za to zvezo. Imenovane osebe poznamo mi Šempolajci kot povsem pošte* ne, značajne in zavedne Slovence in jih kot take moremo samo ce* niti in visoko spoštovati. Tega ne moremo trditi o gospodu tova* rišu Adotu, čigar preteklost, kot se sliši, je zelo zanimiva in prav malo zgledna za tako »neopore* čen« režim, katerega on na vse kriplje propagira. Zaenkrat bi go* spoda tovariša Adota samo pro* sili, da bi uporabil svojo udarni* ško zgovornost rajši na drugem, višjem, bolj primernem mestu, da bi namreč pri svojih priskledni* kih izposloval vrnitev vsega tiste* ga denarja, ki ga ni malo in ki smo ga mi v času borbe v dobri veri dali za toliko opevano osvo* boditev slovenskega naroda. Zdaj kot državljani svobodnega trža* škega ozemlja in dokončno osvo* bojeni rdečega pekla, imamo do tega denarja polno in sveto pra* vico.
Vesti
m'-
Goriškega
Z ozemlja priključenega k Jugoslaviji
V četrtek 5. t. m. je Tito* va obmiejna zaščita v bliži* ni Opatjega sela streljala na starejšega moža, tamoš* njega domačina, in ga ubila. Mož je šel nabirat drva v gozd, ki leži prav na meji. Ubili so ga brezsrčni vojaki tistega Tita, ki je prinesel ljudstvu »ljubezen, razume* vanje, bratstvo, pravi ko* munistični raj«.
 «» -----
V soboto 7. t. m. je na* rodna zaščita v Solkanu pri* jela in odvedla v zapore gostilničarja Mirkota Mo* zetiča, gostilničarja .Avgu* sta Ravnika in sina ter go* spo Čadež. O vzrokih are* tacije se ne ve nič točnega. Nekateri menijo, da gre za zvijačno pretvezo, da jim vzamejo obrtnice.
 «»-----
Na Humu v Brdih je ne* ka zloglasna » tovarišica « držala prisiljeni miting, na katerem je trdila sledeče : »Amerikanci nam zopet po* nujajo škatle živil, mi pa jih nočemo, ker take škatle preveč zastrupljajo naše ljudstvo. V tem oziru ima* mo bridke izkušnje.« Ogla* sil se je drzen briški kmet in » tovarišici « pripomnil : »Da bi nam Amerikanci zo*
pet ponujali škatle živil, ne verjamem, saj niso tepci, verjamem pa, da vam take škatle zastrupljajo ljudstvo, ki ■O as ne mara, ker ste mu prinesli suženjstvo in lako* to, namesto obljubljene svobode in blagostanja.«
 «»----
V glavno bolnico v Trstu je bil 11. t. m. prepeljan 28 letni Mirko Kočjančič od Sv. Antona pri Kopru. O* krog petih zjutraj je skušal prekoračiti skrivaj mejo m|ed cono B in A. Njegovo namero je odkrila ljudska zaščita, ki je streljala proti njemu in ga zadela.
Svoboda mišljenja
Podkomisija za prostost tiska in obveščanja pri Združenih narodih je 4. t. m. sprejela z 9 glasovi proti enemu člen, ki se tiče med* narodne komisije o pravi* cah človeka, ki med drugim določa: »Vsak človek imia pravico do prostosti milšlje« nja in naziranja, ne da bi mogla vlada okrniti pravico s sankcijami, obvezami ali omejitvami. Predhodna cen* zura se mora ukiniti; pro* stost obveščanja je temelj* na pravica, ki ne sme posta* ti vladni monopol, s katerim ustvarja vlada javno mne* nje sebi v prid.«
Dr. SREČKO BARAGA zapustil Trst
Ravnatelj dr. Srečko Ba* raga, strokovni svetovalec za slovensko šolstvo pri Z.V.U. v Trstu, je te dni zapustil Trst in odpotoval v Argentinijo. Dr. Baraga je služboval na svojem od* govornem položaju od av* gusta 1945. V veliki meri je njegova zasluga, če imamo sedaj na STO in v Italiji organizirane in uzakonjene slovenske osnovne in sred* nje šole. Ko je prevzel to mesto, so komunisti v sVo* ji kratkovidni zaslepljeno* sti radi borbe z anglo*ame* riškimi zavezniki prepove* dali svojim ljudem pomagati in sodelovati pri orga* nizaciji slovenskega šolstva na Primorskem. Treba je bilo velikega poguma in od* ločnosti, da se je organiza* cija slovenskega šolstva sploh začela. V tej dobi je Z.V.U. izdala tudi lepo vr* sto slovenskih šolskih knjig, za kar si je dr. Baraga pri* dobil neminljivih zaslug. Vsi zavedni in pošteni pri* m,orski Slovenci bomo o* hranili zaslužnega šolnika v toplem spominu in mu želimo obilo uspehov v Ar* gentiniji, kamor ga je zane* sla bridka begunska usoda.
Podpora pravoslavni cerkvi
Ameriška misija za pomoč tu* jini je javila, da bo delno krila primanjkljaj srbske pravoslavne cerkve v Trstu.
Prostori,bivšega krožka »Oberdan« zapečateni
Ravnatelj stanovanjskega urada je dobil od nadrejenih oblasti ukaz, naj zapečati prostore biv* šega krožka »Oberdan«. Stano* vanjski urad bo zdaj poskrbel za nakazilo zgornjih prostorov.
Nove podporne akcije ameriškega zastopstva
Ameriško zastopstvo za pomoč tujini na področju Svobodnega tržaškega ozemlja je objavilo, da bo iz svojih sredstev krilo pri* manjkljaj Zveze družin padlih v vojni z nakazilom zneska 1,282.855 lir, dalje primanjkljaj občinske podporne ustanove z nakazilom zneska 176,477.688 lir, primanj* kljaj ustanove za vojne sirote v znesku 5,564.111 lir ter primanj* kljaj narodne ustanove za matere in otroke v znesku 8,277.000 lir. Primanjkljaji se nanašajo na ob* dobje od decembra 1947 do 15. marca 1948. Zadnji dve ustanovi sta prejeli tudi nakazilo premoga, medtem ko so ustanovi za matere in otroke nakazali še 500 kilogra* mov mleka v prahu. Dalje je za* stopstvo objavilo, da bo krilo primanjkljaj srbske pravoslavne občine v Trstu jv znesku 799.500 lir, katero je občina potrosila za dobrodelne namene in za ureditev šole.
Pasje znamke
Javljajo, da bodo od 15. marca dalje morali vsi psi nositi predpi* sano znamko za tekoče leto. Po preteku tega roka bodo vse pse brez znamk polovili. Pri uradu za občinske takse lahko dobi vsak lastnik psov to znamko proti pla* oilu 20 lir, za pse pa, ki so prosti občinske takse, morajo lastniki plačati za znamko po 25 lir.
Melioracija dela
ZVU jo idzala odlok, s katerim priznava melioracijskim delom v Miljskem zalivu značaj nujnih del s čemer so odstranili vse ovi* re, ki bi mogle zavlačevati izved* bo načrta za osuševanje prilično 100 hektarjev najboljšega zemlji* šča. Osuševalna dela na močvir* natem ozemlju med Žavljami in Milijami so že pred časom pričeli ter potrosili 24 milijonov lir za regulacijo in poglobitev struge
Ljudske šole za odrasle
Večerni tečaji
Zadnjič smo priobčili kratko uradno poročilo, da je prosvetno ministrstvo iz* dalo odlok, po katerem se v naši pokrajini ustanove ljudske šole za odrasle. Po> buda je našla živahen od* mev, zato priobčujemo dva 'poziva, ki smo ju dobili od dveh odličnih mest.
m
Vsi oni mladeniči in mladenke iz mesta in večjih središč na de* želi, ki žele dopolniti svoje osnov* no znanje, naj se takoj zglase pri voditeilju šole njih bivališča in poskrbe, da se jih vpiše.
Tečaji bodo nudili mnogo res potrebnega za življenje in ker se bodo vršili ob večernih urah, naj nihče ne zamudi te lepe prilike in naj pristopi, dokler je čas.
S poukom se bo pričelo koj v prihodnjem tednu. Vsak obisko* valeč bo dobil ob koncu spriče* valo, ki mu bo prav gotovo zelo koristilo.
Opozarjamo našo jav* nost, zlasti odraslo mladino, na lepo priliko in možnost, ki ji je dana, da si izpopol* ni izobrazbo na posebnih tečajih ljudske šole, ki jih je ministrstvo odredilo za
goriško pokrajino. Vpišite se vsi na take tečaje, ki se bodo za Slovence vršili v slovenščini tako v mestu kakor na deželi. Javite se pri šolskih oblasteh in zah* tevajte, naj vas vpišejo. U* čitelji in drugi izobraženci, ki imajo doktorat, lahko vložijo prošnjo za pouče* vanje na teh tečajih.
Goriški nadškof o komunizmu
Postni pastirski list goriškega nadškofa za 1. 1948 govori o po« litičnem življenju in državljan* skih dolžnostih ter zavzema od* ločno stališče glede bližajočih se volitev. O komunizmu se tako*le izraža: »Komunistična stranka sc na vse načine vsiljuje vsem na* rodom in vsem stanovom ter jih skuša pridobiti z vsemi mogočimi lepimi obljubami. Ta stranka go* vori lin piše, kakor da bi bila edina zagovornica vseh pravic, zlasti pa pravic delavnega ljud* stva. Narodnim manjšinam slo* vesno zagotavlja, da jim ho dala vse narodne pravice. Predstavlja sc kot nekaka zdravnica in čarov* nica, ki edifla more ozdraviti vse bolezni človeške družbe. Poleg obljub splošne pravičnosti ponuja tistim, ki ji bodo pomagali do zma* ge, celo visoke denarne nagrade. V obljubah res ne more tekmo«
vati s to stranko sploh nobena poštena stranka, kajti pošteni ljudje vedo, da obljuba dolg dela in da ne morejo dati reči, ki jih nimajo. Le brezvestni ljudje mo« rejo vse obljubljati, ker samo oni morejo brez sramu lagati in prav tako obljubiti kot obljubo prelo* miti. Ta stranka ima še danes to preveliko drznost, da vernikom obeta tudi svobodo vere in vesti, čeprav že ves svet ve, da se niso vera, Cerkev ter verniki še nikjer v tako velikem obsegu, tako pre« brisano in z vsemi razpoložljivi* mi sredstvi preganjali, kakor se preganjajo prav v tistih deželah, kjer je zavladal komunizem.
Poroka
V soboto 7. t. m. sta se v Go* rici poročila g. Lipičar Valentin in gdč. Lipičar Marija, oba iz ob* čine Kal nad Kanalom. Ženin je bil leta 1931. od posebnega sodi* šča v Rimu obsojen na trideset let zapora:
Novemu paru obilo sreče!
Ljudstvo se ne sme pomiriti
Italijanski listi poročajo, da je italijanski komunistični poslanec Giuliano Pajetta v sredo ob 1 uri popoldne na povratku iz Beogra* da prekoračil italijansko*jugoslo* vansko mejo pri »Rdeči hiši« v Gorici. Po običajnem pregledu potnih papirjev in prtljage se je nemoteno odpeljal s svojim raz* košnim avtomobilom proti Rimu. Pajetta spada med najbolj raz* vpite »aktiviste« med italijanski* mi komunističnimi poslanci. Ko so pred časom partizani zasedli milansko prefekturo, je bil Pa* jetta kolovodja podviga. Ojb pri* liki komunistične revolte pred rimskim parlamentom, se je po* slanec Pajetta postavil na čelo razgrajačev, pa jih je dobil s pendrekom po glavi, ker ga poli* cija ni spoznala in se je zato hi* tro potuhnil. Sedaj je napravil obisk pri Titu v Beogradu, da bi na tej strani »železnega zastora« izzval razburjenje in zmedo. Bli* žamo se volitvam, komunistično žito pa najhitreje zori med ne» miri in prekucijami.
Vprašanje državljanstva
Vsem javno zaposlenim, ki bi imeli biti odstavljeni, češ, da so zgubili državljan* stvo, svetujemo, da napra* vijo vlogo na notranje mini* strstvo.
Goriški prefekt dr. Paiamara
se že dva tedna mudi v Ri* mu. Očividno gre za rešitev važnih vprašanj, najbrže tudi našega manjšinskega.
»Svobodna Slovenija«
Uredništvo »Demokracije« je prejelo iz Buenos Airesa v Ar* gentini prvo številko političnega dvomesečnika »Svobodna Slove* nija«, ki je začel tam izhajati 1. jan. t. 1. Njegovo geslo je: »Bor* ba za svobodo slovenskega naro« da, borba za zmago resnice in pravive«. List je nadaljevanje taj* nega glasila zasužnjenih in trpe* čah Slovencev, ki je izhajal od novembra 1941. do izselitve l. 1945. na slovenskih tleh in se bo* ril proti nacističnemu, fašistične* mu in komunističnemu okupator* ju. Ker borba za osvoboditev še ni končana, jo hoče list nadalje* vati v Argentini ji. Sedaj izhajata v Buenos Airesu dva slovenska nekomunstična dvomesečnika: »Svobodna Slovenija« in »Duhov* no življenje«. Oba sta zanimiva in priporočljiva.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Po g. Š. 1000; N. N. iz Jamelj 200; partizani, prijatelji pok. Ro* zande Kralj se pridružujemo Sli* vencem v protest proti laž. pisa* nju »Prim. dn.« in darujemo 3.500; iz Štandreža: prvi 1000; drugi 500; tretji 500; 1 eg. funt, S. F., Kan* tara (Egipt), več v pismu, po* zdravljeni; trije iz Števerjana 1000; Sr. prispevek za 2 mcf-eca 400; F. B. iz Gorice za sklad 500.
Najlepša hvala vsom!
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorid.