U312548
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
GLASI L O KOLEKTIVA
Duplica 21. VII. 1970
Dobro blago se samo hvali
Razgovor s Humarjem ing. Janezom, vodjem prodaje domači trg
Vprašanje: Letos je finančna realizacija precej visoka; ali je to posledica prodaje in proizvodnje ali rezultat povišanja cen in prodaje težkih foteljev?
Odgovor: Z doseženimi uspehi prodaje v prvem polletju smo lahko zadovoljni. Dobra realizacija pa je plod mnogih dejavnikov na tržišču. Bistveno so vplivali na dobro realizacijo naslednji momenti:
Naša obmorska in druga letovišča in podobne ustanove so v letošnjem letu v smislu jugoslovanskega turističnega booma zelo razširila svoje gostinske in hotelske zmogljivosti. Podjetje se je letos bolj kot kdajkoli prej uveljavilo z opremljanjem teh novih povečanih gostinskih in hotelskih kapacitet.
Drugi razlog je povečana prodaja pisarniška opreme. Ta pa je rezultat novega gledanja na pisarniško poslovanje. Vsa podjetja, predvsem večja, ki so
spoznala, da je za uspešen poslovni rezultat potrebna ne le dobra tehnologija, ampak tudi dobra organizacija in posodobljeno pisarniško poslovanje, so pričela spreminjati in modernizirati svoje poslovne objekte in pisarniški inventar. Tržišče zahteva torej sodobno, kvalitetno in funkcionalno poslovno opremo. To pa mu naše podjetje v polni meri nudi. Od tod tudi dobri rezultati.
Visoki finančni rezultat je prav tako večji zaradi povečanih cen, vendar je fizični (količinski) obseg proizvodnje in prodaje mnogo večji od istega obdobja v lanskem letu. Ne smemo pa pozabiti, da smo v zimskih mesecih delali na zalogo in je bila takrat prodaja manjša od proizvodnje, od aprila naprej pa prodamo več, kot proizvedemo. Povečane zaloge so nam omogočile kratke ali takojšnje roke dobav, tako smo lahko povečali prodajo prav v času, ko so bili naši proizvodi najbolj iskani.
Pri prodaji težkih foteljev pa smo imeli letos veliko konkurenco in je bila prodaja le teh približno enaka lanski. Za plasiranje tega programa bomo morali še mnogo storiti tako z oblikovne kot s prodajne strani.
Vprašanje: Skladišča so polna nekaterih izdelkov; ali je to posledica proizvodnje na zalogo ali slabše prodaje nekaterih artiklov ali pa so skladišča premajhna?
Odgovor: Reči je treba, da je skladišče za povečan asortiman in za povečano proizvodnjo premajhno. Lansko leto smo povečali asortiman za približno 30 novih proizvodov, v zadnjih letih pa se je asortiman povečal več kot za 100 %, zato postaja skladišče premajhno. Razen tega pa smo skladišče, ki je bilo zgrajeno leta 1965, zmanjšali za montažni prostor ter prod. in razstavni prostor.
Dejstvo je tudi, da je gostinsko pohištvo vezano na pričetek turistične sezone, zato ga je potrebno delati v jesenskih in zimskih mesecih na zalogo, kajti v naših jugoslovanskih razmerah kupci niso navajeni naročati vnaprej, ampak kupujejo danes in hočejo imeti včeraj. Od tod velike zaloge stolov in miz kasno pozimi, ki so marsikoga vznemirile, čeprav so nekateri od artiklov zmanjkali že maja.
Izdelava na zalogo pa ima seveda tudi slabo stran, ker zahteva rizik v izbiri asortimana, za katerega nikoli ne vemo 100 %, da ga bomo lahko brez težav prodali, zato nam nekateri izdelki ležijo na zalogi dalj, kot je to potrebno.
Vprašanje: Ali mislite, da je kvaliteta naših izdelkov tudi pogoj za dober rezultat oziroma dobro realizacijo?
Odgovor: Kvaliteta in renome naših izdelkov je neverjetno pozitiven faktor za prodajo. Veliko poslov, posebno kadar gre za opremljanje večjih in pomembnejših objektov dobimo zaradi dobre kvalitete, ustrezne vsebine naših izdelkov in zaradi renomeja.
Projektanti raznih objektov se zavedajo, da se vežejo z dobro proizvodnjo in so pogosto zadovoljni in ponosni, da svoje delo dopolnijo z iskanim in cenjenim pohištvom.
Vprašanje: Ali mislite, da bi se prodaja izboljšala preko lastne trgovske mreže ali preko večjih trgovin?
Odgovor:	Razširitev lastne
trgovske mreže ne bo prišla v poštev. Naši proizvodi so z redkimi izjemami investicijsko blago in ne blago za široko potrošnjo, zato s povečano maloprodajo preko razširjene lastne trgovske mreže, ne bi mogli pričakovati boljših rezultatov.
Vse bolj pa se bomo morali povezovati s specializiranimi trgovskimi hišami, ki bodo znale kupcu razložiti namen, funkcijo in prednosti naše opreme.
Posebej pa bo treba še naprej negovati stike s projektanti, projektivnimi biroji, z organizatorji in vsemi trgovskimi hišami, ki bodo sposobne razložiti namen in uporabnost našega pohištva. V ta namen bomo organizirali seminarje za naše poslovne partnerje, na katerih jih bomo podrobneje seznanili z vsebino in ostalimi posebnostmi našega pohištva.
Vprašanje: Ob otvoritvi nove tovarne pisarniškega pohištva se bo proizvodnja povečala; ali se bo povečal tudi izvoz?
Odgovor:	Stremljenje na-
prednih delovnih organizacij in
Leto 17 — št. 3
ustanov po modernejšem, boljšem poslovanju povzroča povečano potrebo po pisarniškem pohištvu, zato so povečane količine pisarniškega pohištva potrebne. Prav zaradi tega ni bojazni za prodajo tega pohištva na pisarniškem tržišču. Kako pa bo z izvozom, ne morem reči, ker preslabo poznam razmere na tujih tržiščih.
Vprašanje: Večkrat se sliši, da je tovarna obremenjena z velikim številom majhnih serij. Ali bi morali ob vsakem uvajanju novih tipov izločiti stare, zastarele tipe?
Odgovor: Rekel sem že, da je naše blago investicijsko, to se pravi vezano na manjši ali širši krog strokovnjakov, predvsem arhitektov, ki določajo, ali je naš proizvod primeren za nek ambient ali ne. Ker pa imajo predvsem projektanti želje, da bi bil objekt bodisi hotel, restavracija, poslovna stavba ali drugo, enkraten, hočejo tudi enkratno neponovljivo opremo. To v večini primerov ni izvedljivo, ker je individualna oprema predraga, zato se zatekajo k maloserijski proizvodnji. Potrebe so torej specifične, posebej v gostinstvu in je težko z nekim monotonim programom ustreči vsem.
Prav tako je težko z eliminiranjem starih modelov. Že obstoječe kapacitete je potrebno dopolnjevati in to z artiklom, ki ga posamezni kupci imajo, zato uvajanje novih tipov največkrat pomeni razširitev programa, ker stari artikli ne odmirajo tako hitro, kot se uvajajo novi. Da bi v bodoče čimbolj eliminirali majhne serije, bomo morali temeljito raziskati tržišče in lansirati v proizvodnjo tiste artikle, ki bodo po količinah ustrezali.
Ob 22. juliju
Ko praznujemo pomembno obletnico, vstajo slovenskega ljudstva, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, kako pomembna in nujna je bila borba za osvoboditev slovenskega ljudstva in borba jugoslovanskih narodov.
V letošnjem letu praznujemo še dve pomembni obletnici: 25-letnico osvoboditve in 20-letnico delavskega samoupravljanja
Na prehojeno pot, ko je počila prva slovenska puška pa do danes, smo lahko ponosni. Malo je narodov, ki bi se lahko ponašali v tako kratkem času z uspehi, ki smo jih dosegli v NOB, kakor tudi v povojni graditvi domovine.
Iz na pol fevdalne ureditve v bivši Jugoslaviji smo v tem kratkem času zrasli v napredno samoupravljalsko družbo, v družbo, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku, v družbo v kateri vsak občan soodloča na samoupravni podlagi.
Rezultati, ki smo jih dosegli in jih dosegamo pa so pravzaprav šele začetek naše ustvarjalnosti. Pred nami je namreč še nešteto nerešenih problemov, ki jih bo morala prej ali slej rešiti naša samoupravljalska družba.
Ob tem pomembnem jubileju in ob uspehih, ki so bili doseženi v tem, za narod, kratkem času pa ne smemo pozabiti na tiste junake, ki so dali svoja življenja, da lahko sedanje in kasnejše generacije uživajo plodove njihove borbe.
Naša dolžnost je, da se spominjamo teh borcev iz dneva v dan in da zlasti mlado generacijo, ki ni občutila grozot vojne, opozarjamo in jih učimo o revolucionarni borbi naših mater in očetov.
Naša skrb in naloga pa naj bo usmerjena predvsem na ohranitev miru za katerega se jugoslovanski narodi vedno borijo in se bodo borili, kajti le v miru in blagostanju je naša bodočnost.
Zgodovina iz polpreteklosti se ne sme nikdar več ponoviti.
Naj živi 22. julij, dan vstaje slovenskega ljudstva.
Uredništvo
ZAČETEK DEL ZA NOVO TOVARNO PISARNIŠKEGA POHIŠTVA
Koncem junija so se začela zemeljska dela na področju ob Korenovi cesti, kjer bo stala nova tovarna pisarniškega pohištva. Celotna gradbena dela je prevzelo podjetje Slovenija-ceste iz Ljubljane. Po programu naj bi bila gradbena dela zaključena pred letošnjo zimo. Proizvodnja bo predvidoma stekla spomladi prihodnjega leta.
Z izgradnjo nove tovarne naj bi se podjetje še bolj uveljavilo na tržišču, predvsem kot proizvajalec sodobnega pisarniškega pohištva in opreme.	S. S.
Vprašali smo
Razgovor s sodelavci
Tokrat smo vprašali vodje PE 4, 5 in 6, kaj mislijo o naslednjih problemih.
1.	Kakšne težave imate pri organizaciji proizvodnje v vaši PE?
2.	Lani in letos so v vašo PE mnogo investirali, povejte, kako se to odraža pri vas pri organizaciji dela, produktivnosti itd.
3.	Kako gledate na politiko investiranja in osebnih dohodkov?
Odgovorili pa so takole:
Največje težave pri organizaciji proizvodnje povzroča pomanjkanje raznih materialov, predvsem tapetniškega.
Naročila, ki so vezana na dobavo materialov od strank, so neredna in povzročajo zaostanek do treh mesecev. Stalno spreminjanje proizvodnega programa in razdrobljenost posameznih artiklov, z raznimi spremembami med mesečnim planom, povzroča proizvodnji velike težave pri organizaciji tekoče proizvodnje.
Ena največjih težav, ki bo letos rešena, pa je pomanjkanje prostorov, še posebno v mesecih: maj, junij in julij. V teh mesecih je namreč največje povpraševanje po gostinskih artiklih.
Prenapolnjenost skladiščnih prostorov daje slab učinek pri končni montaži po naročilih za kupce. Pravočasna dobava pomožnih materialov in ne spreminjanje proizvodnega programa med mesecem, bi pri organizaciji proizvodnje, delo veliko olajšala.
Prepričan sem, da je ime oddelka »NESERIJSKA« pravilen v vsakem primeru.
V objekte neserijske in tapetniške delavnice se je v letu 1969 veliko investiralo, dokončno pa so urejeni v letu 1970. O organizaciji produktivnosti v novem oddelku je še prerano govoriti, ker bomo v mesecu juliju začeli s proizvodnjo v tapetniški delavnici, konec septembra pa v ostalih oddelkih neserijske. Produktivnost v novih prostorih bo prišla do izraza še v večjem obsegu, če se predvideni program med mesecem ne bo spreminjal in da bo pravočasna dobava pomožnih materialov zagotovljena do prvega v mesecu. S tem bo omogočen industrijski način dela, kar se bo odražalo pri organizaciji in produktivnosti najmanj za 20 %.
Napredek podjetja je predvsem v novih investicijah in tehnoloških postopkih, da sledi razvoju in napredku v lesni industriji. Tak način gospodarjenja omogoča dober finančni uspeh od katerega so odvisni tudi OD. Samoupravljanje v kolektivu pride do izraza predvsem pri obravnavi OD, če le ti padejo pod povprečje komune. Zdrava in pravilno začrtana politika investicijskega programa naj se odraža tudi pri OD članov kolektiva.
Vodja poslovne enote Švajger Boris
Pri sedanjem asortimanu in povečani proizvodnji pisarniškega pohištva so težave s pomanjkanjem prostora. Razlog za to je, da smo od povprečno 300 m3 polizdelkov mesečno v letu 1968 69 povečali v letošnjem letu do ca. 400 m3 raznih polizdelkov mesečno. Jasno je, da vsa ta masa materiala potuje skozi proizvodni postopek in da je treba pojave drobnega nereda pri delu izvajalcev notranjega transporta razumeti. Transport materiala je povezan posebno tesno z uporabo palet in železnih stojk, vendar slednjih še vedno primanjkuje, zaradi tega se izgubijo številne delovne ure, ker niso pravočasno na razpolago uporabnikom. Vzrok za tako stanje je pomanjkanje kotnega železa na tržišču.
Znano je, da je bila pred leti opravljena rekonstrukcija »fur-nirne«, zato v lanskem letu ni bilo investicijskih vlaganj v PE 6, razen rednega vzdrževanja. Vendar pa bo treba v prihodnje čimprcj urediti klimatske oz. prezračevalne naprave, ker v tem pogledu sedaj delovni pogoji še niso urejeni. Računam na to, da bo po dokončani izgradnji novega obrata pisarniškega pohištva ta investicija med prvimi, ker mislim, da so ugodni in urejeni delovni pogoji ter dobro počutje delavcev na prvem mestu in dobro uporabljena investicija.
Politika investiranja je bila po mojem mnenju pravilna. Saj vsa prejšnja in sedanja in-vest. vlaganja težijo k napredku podjetja, k bolj modernim strojem, boljši tehnologiji itd., vendar mislim, naj bi osebni dohodki ne zaostajali za ostali-
mi podjetji v občini, ker za to ni nobenega razloga. Znani smo kot solidno podjetje, naj se to odraža tudi pri osebnih dohodkih, čeprav bo morda kdaj treba na račun tega odložiti kako investicijo na poznejši čas. Prepričan sem, da če bomo vsi skupaj v podjetju zadovoljni z osebnimi dohodki, bomo s svojim zalaganjem ustvarili nov vir investicij.
Ipavec Stane
1.	Pri organiziranju proizvodnje nam povzroča največ težav:
a)	izrabljenost transportnih sredstev za transport hlodovine in žaganega lesa;
b)	širok asortiman, ki ima za posledico veliko število dimenzij lesa in profilov struženih polizdelkov;
c)	neenakomerna obremenitev kapacitet;
d)	spreminjanje proizvodnega programa med mesecem;
e)	dolgotrajno čakanje na nove sodelavce v zameno za tiste ki so odšli.
2.	V maju preteklega leta je začel obdatovati nov oddelek za struženje, izdelavo masivnih sedežev in sredic za panelne sedeže. Čeprav ta dela prej niso spadala v sklop PE 1, lahko trdimo, da je bila ta investicija zelo koristna in potrebna. Dva nova avtomata za struženje sta omogočila povečanje kapacitet in produktivnosti, na novem štiristr. skobelnem stroju, »Zuckerman«, pa lahko obdelujemo dec. les manjših dimenzij, ki ga prej za našo proizvodnjo sploh nismo mogli uporabiti. Samo razlika med prejšnjo in sedanjo vrednostjo tega lesa je tolikšna, da je bil stroj, kljub visoki ceni, plačan že v nekaj mesecih. S tem strojem in z novim načinom sestave panelnih sedežev je bil rešen velik in dolgoleten problem, kam s takim materialom.
3.	Prepričan sem, da je politika investiranja v našem podjetju popolnoma pravilna. Investiranje je tudi edino jamstvo in način, da podjetje ostane sposobno vzdrževati splošni svetovni tempo razvoja in konkurence. Mislim pa, da je prvi in najvažnejši člen v tej verigi še vedno človek in da investiranje ne sme iti na račun njegovega zadovoljstva.
Franc Štebe
Uredništvo je tokrat izbralo za razgovor tov. Marijo Breznik iz PE 7 in Franca Vavpetiča iz PEG.
Povedala sta naslednje:
Tov. Marija Breznik.
V	podjetju sem 18 let. 9 let sem delala v proizvodnji, zdaj pa sem poenterka v PE 7.
V	tovarni v glavnem nimam večjih problemov in mislim, da tudi druge poenterke nimajo posebnih težav. Z delom sem zadovoljna, vendar nam včasih delo malo zaostaja, posebej kadar gre katera od poenterk na dopust. Nadomestila ni in tako je treba to delo opraviti v nadurah.
Z osebnimi dohodki sem sedaj zadovoljna, ker smo dobile nekaj točk več, osebni dohodek pa se je povišal za 17 %, vendar se zaradi vsakodnevnega naraščanja cen to kaj malo pozna. Če dinar pada ali ne, ne vem povedati, ker premalo berem.
Z delom v tovarni sem zadovoljna, ker mi je všeč, prav tako sem zadovoljna z ureditvijo tovarne, predvsem pa novega oddelka. Dobro je tudi, da stanujem blizu tovarne in na delo nimam daleč.
Da bi bile vse poenterke skupaj v novem oddelku, ne bi bilo preveč dobro, ker imamo precej povezave z mojstri in obratovodji. Preveč časa bi porabile samo za to, da bi za vsako stvar morale hoditi k mojstrom. Smo za to, da glede nas ostane tako, kot je.
Doma pa opravljam gospodinjska dela in se posvečam otroku, tako da nimam časa še za kakšno družbeno-politično dejavnost. Na dopust letos ne grem nikamor, ker imamo pri hiši še dovolj dela.
Tov. Franc Vavpetič
V	podjetju sem 16 let. Zadnjih pet let delam v pripravi furnirja, prej pa sem delal na rezkarju v strojni štolami.
V	našem oddelku je največji problem glede prostora in upam, da bo bolje, ko bo usposobljen za delo novi obrat. Kakšnih drugih večjih problemov ni, razen ventilacije, ki bi jo bilo potrebno bolje urediti, ker je v tej vročini težko delati, posebno težko delajo ženske pri strojih.
Zadovoljen sem, ker imam blizu do tovarne, sem na dobrem delovnem mestu, z mojstri in sodelavci se razumemo
in če je kdaj kakšen problem, ga vedno skupaj rešujemo. Negativno pa je, da v našem oddelku, posebno v popoldanski izmeni, primanjkuje delavcev. Verjetno bi bilo bolje, da bi popoldansko izmeno povečali na račun dopoldanske.
Tudi transport je zdaj zelo zapleten, ko pa bo zgrajena nova hala, se bo pri transportu veliko pridobilo na času. Mislim, da zaenkrat še ni bojazni, da bi dinar padel.
Sem član PGD »STOL« in hodim vsako sredo na vaje, v drugih organizacijah pa ne sodelujem, ker enostavno nimam časa. Žena ima namreč tako zaposlitev, da moram večkrat gospodinjiti in se ukvarjati z otroci.
Na dopust bom šel z družino za en teden na Reko, tako da se bodo otroci vsaj malo naužili morja.
Na koncu se je razgovor obrnil, spraševal je tov. Vavpetič, urednik pa je odgovarjal. Postavil je naslednji vprašanji: »Večino nas zanima, ali bo že letos obratoval novi obrat« in: »Ali je novi kotel res premajhen za pogon parne turbine?«
Odgovor:
Po vsej verjetnosti novi obrat letos ne bo začel obratovati, ker so se zavlekla pogajanja za zemljišče. Do zime mora biti pod streho, pozimi pa bo opravljena notranja montaža.
Vprašanje kotla je bilo že obrazloženo na DS, če pa koga bolj podrobno zanima, lahko kadarkoli vpraša ing. Stefula. Na tem mestu pa ne dajemo odgovora, ker bi bil zato potreben daljši sestavek.
Uspešen nastop naše ekipe na letnih športnik igrah delavcev lesne industrije Slovenije
Lesna industrija, ena najmočnejših panog v SR Sloveniji, je končno dobila svoje letne športne igre. To izredno koristno pobudo so dali marljivi tovariši iz Novolesa Novo mesto. Prireditelj in organizator prvih letnih športnih iger lesne industrije oziroma LESARIADE je sindikalna organizacija lesnega kombinata Novolesa Novo mesto - Straža pod pokroviteljstvom tovariša Jožeta Kneza, glavnega direktorja Novolesa. Organizatorji so predlagali sledeče tekmovalne panoge: kegljanje, odbojka streljanje in šah, lahko pa nastopajo tudi ženske ekipe in druge ekipe posameznih moštev.
Točkovanje je urejeno tako, da vzpodbuja predvsem množičnost, kar je jasno tudi iz podanega ključa.
Za mesta v posamezni panogi je potrebno zbrati:
1. mesto	50	točk
2. mesto	45	točk
3. mesto	41	točk
4. mesto	37	točk
5. mesto	34	točk
6. mesto	31	točk
7. mesto	28	točk
8. mesto	26	točk
9. mesto	24	točk
10. mesto	22	točk
11. mesto	20	točk
12.i mesto	19	točk
13. mesto	18	točk
14. mesto	17	točk
15. mesto	16	točk
16. mesto	15	točk
17. mesto	14 točk	
18. mesto	13	točk
in tako dalje ...		
Tekmovanja se je udeležilo nepričakovano veliko število ekip in sicer Brest Cerknica, Elan Begunje, Glin Nazarje, Jelovica Škofja Loka, Kli Logatec, Krn Klavže, Liko Vrhnika, Lip Bled, LI Kranj, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Novoles Novo mesto, Savinja Celje, Stol Kamnik, Svea Zagorje, Tovarna meril Slovenj Gradec in Zlit Tržič, torej skupno 18 tovarn.
Razen tega so nekatere tovarne prijavile tudi ženske ekipe, kar je bilo za skupno uvrstitev zelo koristno, ker so se rezultati ženskih ekip pri skupni uvrstitvi tudi upoštevali.
V	odbojki sta bili prijavljeni dve ženski ekipi in sicer: Savinja Celje in Novoles Novo mesto.
V	streljanju je bilo prijavljenih 6 ženskih ekip in sicer: Jelovica, Savinja, Marles je imel 2 ekipi, KLI Logatec ter Novoles.
Stol je prijavil 4 moške ekipe in sicer: odbojka, šah, streljanje in kegljanje. Časa za pripravljanje omenjenih ekip ni bilo veliko. Strelska ekipa, že znana po svojih dobrih rezultatih je bila pripravljena, prav tako šahovska ekipa, ki je tudi dosegla vidne uspehe.
Odbojkarji in kegljači razen dobre volje in športnega duha niso obetali veliko, ampak za skupno uvrstitev je bila tudi ta
udeležba potrebna (to bo raz-	
vidno iz podatkov).	
Skupni rezultati	I. letnih
športnih iger lesne industrije	
Slovenije:	
l.i SAVINJA Celje	222 točk
2. NOVOLES	
Novo mesto	190 točk
3. MARLES Maribor	182 točk
4. TOVARNA MERIL	
Slovenj Gradec	157 točk
5. BREST Cerknica	144 točk
6. JELOVICA	
Škofja Loka	137 točk
7. STOL Kamnik	135 točk
O. iN-JLil .LjOgciUeC	-L UU lOCK
9. ELAN Begunje	75 točk
10.—11. GLIN Nazarje	65 točk
10.—11. LIKO Vrhnika	65 točk
12. LIPA Ajdovščina	48 točk
13. MEBLO	
Nova Gorica	45 točk
14. KRN Klavže	42 točk
15. LIP Bled	41 točk
16. ZLIT Tržič	39 točk
17. LI Kranj	37 točk
18. SVEA Zagorje	18 točk
Rezultati šahovskih	tekmo-
vanj:	
1. STOL Kamnik	
(25 y2)	50 točk
2. TOVARNA MERIL	
Slov. Gradec (24)	45 točk
ZAČETEK OBRATOVANJA POVRŠINSKE OBDELAVE KOVINE
3. ELAN Begunje (22) 41 točk	
4. BREST Cerknica	
(16)	37 točk
5. MARLES Maribor	
(15)	34 točk
6. JELOVICA	
Škofja Loka (14)	31 točk
7j KLI Logatec (I3V2) 28 točk	
8. NOVOLES	
Novo mesto (9)	26 točk
9. SAVINJA Celje (5) 24 točk	
Rezultati — odbojka	moški:
1. TOVARNA MERIL	
Slovenj Gradec	50 točk
2. MARLES Maribor	45 točk
3. NOVOLES	
Novo mesto	41 točk
4. GLIN Nazarje	37 točk
5. SAVINJA Celje	34 točk
6. BREST Cerknica	31 točk
7. STOL Kamnik	28 točk
Rezultati — odbojka	ženske:
1. SAVINJA Celje	50 točk
2. NOVOLES	
Novo mesto	45 točk
Rezultati — streljanje moški:	
1. SAVINJA Celje I.	
1195 krogov	50 točk
2. LIKO Vrhnika	
1134 krogov	45 točk
3. STOL Kamnik II.	
1125 krogov	41 točk
4. TOVARNA MERIL	
Slovenj Gradec	
1119 krogov	37 točk
5. ELAN Begunje	
1109 krogov	34 točk
6j MARLES Maribor II.	
1095 krogov	31 točk
7. STOL Kamnik I.	
1090 krogov	28 točk
8. MARLES Maribor I.	
1087 krogov	26 točk
9. SAVINJA Celje II.	
1057 krogov	24 točk
10. GLIN Nazarje	
1050 krogov	22 točk
11. BREST Cerknica	
1047 krogov	20 točk
12. KRN Klavže	
1036 krogov	19 točk
13. JELOVICA Šk. Loka	
1035 krogov	18 točk
14. LIPA Ajdovščina	
960 krogov	17 točk
15. NOVOLES Novo mesto	
938 krogov	16 točk
16. KLI Logatec	
873 krogov	15 točk
17. ZLIT Tržič	
735 krogov	14 točk
18. BOJA Svea Zagorje	
573 krogov	13 točk
Rezultati — streljanja ženske:
1. JELOVICA Šk. Loka	
618 krogov	50 točk
2.' SAVINJA Celje	
573 krogov	45 točk
3. MARLES Maribor	I.
572 krogov	41 točk
4. MARLES Maribor	II.
485 krogov	37 točk
5. KLI Logatec	
427 krogov	34 točk
6. NOVOLES NOVO	mesto
361 krogov	31 točk
3.	Pristavec Slavi
ELAN Begunje 249 krogov
4.	Kaše Marko
KRN Klavže 246 krogov
5.	Peinkiher Anton
ELAN Begunje 245 krogov
6.	Ranca Janko MARLES Maribor II.
244 krogov 11 X 10
7.	Klovar Ado SAVINJA Celje I.
244 krogov 3 X 10
8.	Klovar Alojz SAVINJA Celje I.
244 krogov 2 X 10
9.	Penšek Marjan TOVARNA MERIL Slovenj Gradec 241 krogov
10.	Horvat Valter STOL Kamnik II.
239 krogov 3 X 10
Rezultati — streljanja posamezniki ženske:
1.	Likar Tatjana
JELOVICA Sk. Loka
235 krogov
2.	Lokar Zlatka SAVINJA Celje
233 krogov
3.	Ovčar Marica MARLES Maribor I.
210 krogov
4.	Fojkar Dora JELOVICA Sk. Loka
199 krogov 5. Petričič Ivanka MARLES Maribor I. 189 krogov Rezultati — kegljanje: 1. BREST Cerknica	
Ztiv Kegljev	50 točk
2. MEBLO Nova Gorica	
258 kegljev	45 točk
3. LIP Bled	
251 kegljev	41 točk
4. LI Kranj	
245 kegljev	37 točk
5. JELOVICA Šk. Loka	
237 kegljev	34 točk
6. MARLES	
Lovrenc na Pohorju	
236 kegljev	31 točk
7. MARLES Maribor	
235 kegljev	30 točk
8. LIPA Ajdovščina	
230 kegljev	28 točk
9.-10. NOVOLES	
Novo mesto	
229 kegljev	25 točk
9.-10. TOVARNA	MERIL
Slovenj Gradec	
229 kegljev	25 točk
11. ZLIT Tržič	
228 kegljev	22 točk
12. LIKO Vrhnika	
207 kegljev	20 točk
13. KRN Klavže	
206 kegljev	19 točk
14. KRN Klavže	
200 kegljev	18 točk
15. KLI Logatec	
192 kegljev	17 točk
16. STOL Kamnik	
154 kegljev	16 točk
V skupni razvrstitvi je prva Savinja iz Celja, ki je imela razen 4 moških ekip še 2 ženski ekipi.
Za drugo uvrščeno ekipo Novolesa velja isto. Tretja uvrščena ekipa Marlesa je imela razen moških ekip še 2 ženski v streljanju itd.
Stol je v tej hudi konkurenci zasedel odlično 7. mesto, kar je zelo vzpodbudno za nadaljnji športni razvoj naše tovarne. Če analiziramo rezultate, pridemo do ugotovitve, da je množičnost udeležbe izredno stimulirana. Na primer, če Savinja iz Celja ne bi imela dveh ženskih ekip, bi bila v uvrstitvi moških ekip slabša, kot je Stol. Če odštejemo od skupne vsote 222 točk vsoto, ki so jo priborile ženske ekipe (95), dobimo 222 — 95 = = 127, kar je za 8 točk slabše od naše ekipe. Podoben rezultat dobimo za Novoles. Če od skupne vsote 190 točk odbijemo 76 točk, ki so jih priborile ženske ekipe, dobimo komaj 114 točk, kar je občutno manj od naše ekipe, ki je brez ženske udeležbe osvojila 135 točk.
Če še upoštevamo, da je skrb za športno rekreacijo naših delavcev popolnoma zanemarjena, (razen streljanja in šaha) je uspeh že vidnejši.
Za naslednjo LESARIADO, ki bo naslednje leto v Celju, moramo že sedaj pričeti s selekcijo kandidatov in izbirnimi tekmovanji, tako bi pravočasno dobili kvalitetno ekipo. Razen tega bo nujno potrebno opremiti celotno ekipo z rekviziti in dresi.
SODELAVCI, KI SO BILI UPOKOJENI OD 21. 10. 1969
DO 31. 3. 1970
Pred dnevi smo v novem obratu za izdelavo kovinskega ogrodja pričeli s poskusnim obratovanjem novih naprav za površinsko obdelavo kovinskega ogrodja, ki jih je dobavila zahodnonemška firma Offner ter so najsodobnejše pri nas.
S tem smo izpopolnili dosedanji način površinske obdelave kovinskega ogrodja, boljšo kvaliteto in solidnejši izgled. To pa je za nas nedvomno velik uspeh.
S. I.
Rezultati — streljanje posamezniki moški:
1.	Gutnik Franc
LIKO Vrhnika 265 krogov
2.	Bajde Marjan
STOL Kamnik 253 krogov
1.	Mravlje Frančiška iz PE 4,
2.	Franc Lužovec iz PE med upokojenci kot predstavnik podjetja,
3.	Ladislav Pavšič iz PE 6,
4.	Terezija Rihtar iz PE 7,
5.	Pepca Svete iz PE 7,
6.	Angela Šuštar iz PE 5,
7.	Terezija Hribar iz PE 5,
8.	Amalija Baloh iz PE 7,
9.	Jože Žagar iz PE 5,
Foto ing. Miloš Pristov.
Uspeh dramske sekcije
Slučajno.
V počastitev 25. obletnice osvoboditve je odbor dramske sekcije tukajšnje »Svobode« sprejel predlog občinskega komiteja ZB, da sprejme v študij partizansko dramo Franca Stegnarja »NOČ V PLAMENIH«.
Organizacijo za izvedbo tega dela je prevzel tov. Alojz Štros, ki mu gre vsa pohvala in priznanje. Sam začetek je bil zelo težak, kajti omenjena drama zahteva 25 oseb, ki jih pa ni bilo lahko zbrati skupaj. Režiserja tov. Mirka Lavriča smo povabili iz Mengša. Pristal pa je le pod pogojem, da mu nudimo prevoz. To pa je bil za našo sekcijo in njen skromni finančni položaj prvi udarec. Strah glede neuspeha je kmalu minil, kajti fantje in dekleta, ki so se obvezali, da bodo sodelovali, nas niso razočarali.
Bile pa so težave glede vaj, kajti nekateri od njih delajo v izmenah, z druge strani pa so nas med tednom ovirale kino-predstave. Vse te probleme smo morali sproti reševati, v veliko pomoč pa so nam bili obrato-vodje obratov, v katerih so zaposleni fantje z izmeničnim delovnim časom. Veliko priznanje pa smo dolžni tov. Borisu Švajgerju, obratovodji PE 5, ki je z največjo mero razumevanja spremljal naše težave in nam v kritičnih trenutkih ne-
Na vprašanje tov. Janeza Hafnerja, kje se skriva mladinski aktiv tovarne, da ne sodeluje s sekcijami v tovarni, dajemo naslednji odgovor:
Sam pisec sestavka »Uspeh dramske sekcije, je omenil, da so pri izvedbi drame sodelovali večinoma mladi igralci, torej je s te strani njegov očitek, da mladinska organizacija ne sodeluje z raznimi sekcijami, neumesten.
Lahko pa rečemo, da nobeden od predstavnikov dramske
BOLEZEN - ZDRAVJE
1.	Zdravniki so zares srečni; uspehi jim sijejo v slavi, njihove napake pokriva zemlja.
2.	Mlad zdravnik, veliko pokopališče ...
3.	Bolnik malo je, toda mnogo porabi!
sebično pomagal in nas podprl. Torej iz vsega povedanega je jasno, da to delo ni bilo lahko, temveč je terjalo mnogo truda in dobre volje vsakega posameznika, da ne omenjam organizatorja. Igralci, ki so to delo predstavili na odru, so bili po večini mladi in prvič na odru, zato jim k uspeli premieri in nadaljnjim gostovanjem še večje in iskrenejše priznanje. V glavnih vlogah te drame, ki se dogaja v naši ožji okolici, so nastopili: Marija Javornik, Janez Hafner, Albin Kladnik, Franc Pestotink, Alojz in Olga Štros ter Bine Kladnik. Igro smo do sedaj uprizorili že šestkrat, zaključili pa jo bomo 24. julija v počastitev Dneva vstaje in praznika občine Kamnik v Kamniku. Pri vsem tem pa me zanima, kje se skriva Mladinski aktiv tovarne, oziroma njegovi predstavniki. Jasno nam je, da se mladi igralski kader skriva v njegovem okrilju in da je dolžnost predstavnikov mladine, da se povežejo z vsemi sekcijami v tovarni. Le tako bomo v bodoče veliko lažje nabirali kader za vse, posebej pa še za dramsko sekcijo. Na koncu pa še enkrat hvala lepa vsem, ki so kakorkoli sodelovali v tej drami in s tem pripomogli kulturnemu ugledu naše tovarne.
Hafner Janez
sekcije ni vprašal predsedstva mladinske organizacije, če bi dobili mlade igralce za sodelovanje pri novi drami. Prav gotovo bi predsedstvo skušalo pridobiti kar največ mladincev.
V igri so sodelovali tudi mladinci, vendar ti res niso imeli s seboj mladinskih izkaznic, prav tako jih nimajo tisti mladinci, ki sodelujejo pri raznih drugih društvih, vsi pa vedo, da so včlanjeni v mladinsko organizacijo.
4.	Del zdravja je v želji, da ozdravimo!
5.	Prvo polovico življenja porabi človek zato, da si pokvari zdravje, drugo polovico pa zato, da si ga zdravi.
6.	V hišo, kjer je dovolj sonca, zdravnik ne zahaja!
TOTI
Nekateri verjamejo v slučaje, drugi spet ne. Med temi zadnjimi je bil dolgo Pankracijev Ahacij. Med lanskim dopustom pa se mu je prepričanje skoraj omajalo.
Dolge mesece je spravljal na kup dinarčke, tako da si je lahko omislil lepo svetlomodro športno obleko in celo fička starejšega letnika. Odkar je imel debelo rdečo pikčasto kravato, sploh ni pogledal kakega dekleta. Pa se mu je maščevalo, saj je kaj kmalu ostajal ob nedeljah sam. Brez haska je navadno naredil desetine kilometrov. Kravato je pozneje zamenjal z rdečo rutico, a tudi to ni toliko pomagalo, da bi mu dekleta padala v objem.
Brez besed
Ni čudno potlej, da je čez čas opazil Ančo, ki je delala v tovarni pri sosednjem stroju. Imela je dolge črne lase, nežna lica, presenetljivo vitko telo, lepe noge.. . Ahacij se j e tri dni tolkel po čelu, da je ni opazil že prej. Bal se je namreč, da ima Anča že drugega fanta. Slučajno je bila prosta, ker jo je prejšnji fant pustil na cedilu. Pankracijev Ahacij se jo je oprijel z vsemi štirimi. Anči je bil tudi kar všeč, posebno, ker je že nekaj časa pogrešala fantovsko ljubezen. Hitro sta prišla do tiste stopnje zaljubljenosti, ko ljubezen ne pozna ovir.
Bližal se je čas lanskega dopusta. Seveda sta sklenila, da ga preživita skupaj.
»Na morje bova šla,« je rekel Ahacij.
»V hribe,« se je navduševala Anča.
Kar precej sta ste razhajala, čeprav je naša domovina majhna. Ahaciju je bilo mnogo bolj pri srcu morje s toplim podnebjem, ki ne zahteva veliko oblačil. V mislih si je že predstavljal Ančo v bikiniju, morje se zlati v soncu, topla mivka, prijetna senca... V hribe pa moraš nositi težak nahrbtnik, hoditi ure in ure, ničesar ni pri roki. Anča pa si je hribe zamišljala kot kraj, kjer lahko uživaš v spokojni tišini ob pesmi zvoncev in vriskih pastir-
jev. Vsak po svoje sta poskrbela že vnaprej. Anča si je pri znanki rezervirala kočo na Veliki planini, Ahacij pa je po zvezah dobil za teden dni vikend hišico v bližini Zadra.
Zadnji dan pred letnim dopustom sta še vedno hotela vsak po svoje. Tako goreče sta zagovarjala svojo izbiro kraja, da sta pri različnih okusih našla drug na drugem še sto drugih napak. Na kratko: pošteno sta se sprla.
Ahacij ni hotel zamuditi ugodne priložnosti na mo-rju, zato se je na hitro zmenil s Silvo, s katero je nekdaj govoril, a jo je pustil, ker je imela malo preširoko srce, saj je bil na njenem seznamu menda šele peti. Za dopust na morju pa bo več kot odlična. Silva je bila takoj pripravljena iti z Ahacij em.
Zgodaj zjutraj sta se odpeljala od doma. Okrog šestih sta pustila za sabo Postojno. Ob dvanajstih sta se že vozila ob jadranski obali. Fičko je kar dobro požiral cesto in bencin. Silva se je predvsem veselila nočnih plesov, Ahacij pa se je malo bal za denar, a se je tolažil, da mora nekaj žrtvovati tudi za zabavo. Dopust je enkrat letno.
Ko sta prevozila oster ovinek, kjer je bilo označeno, da je do Zadra še dvajset kilometrov, se je nenadoma zasvetila rdeča lučka na kontrolni plošči. Fičko je »zakuhal«. Ahacij je kmalu ugotovil, da se je raztrgal klinasti jermen za vodno črpalko. Naprej nista mogla. Glasno je preklel vse svetnike, ki jih ni poznal. Z velikim zaupanjem v voznike je začel dvigati palec. Nihče se ni ustavil.
Že je mislil zapeljati fička s ceste, sama pa bi poiskala prvo kakršnokoli zvezo do Zadra, ko se je ustavil pred njim rjav volkswagen. Voznik je bil pripravljen vleči fička do prve črpalke ali delavnice.
Kokta, jupi danes in nikdar več?
Spet se je pojavila poletna vročina in s tem problem osvežilnih pijač iz avtomatov v PE 4, 7, 8. V podjetju se za sedaj lahko vsak sodelavec odžeja s pijačo iz avtomata. Seveda pa je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo in če bo, po kakšni ceni bo osvežilna pijača. Na žalost imamo v svoji sredini nekaj sodelavcev, ki mislijo, da lahko z avtomati in steklenicami delajo, kar hočejo. Zaradi njih bo potrebno povišati ceno osvežilne pijače ali pa avtomate odstraniti iz tovarne.
Sodelavec, ti, ki razbijaš po avtomatu, ti, ki goljufaš s kovancem na nitki, ti, ki ne vračaš steklenic, ki jih razbijaš ali iz malomarnosti ne vrneš, ali se zavedaš, da to lahko storiš danes, jutri pa avtomata ne bo več, ker bo pokvarjen ali pa odstranjen zaradi izgube. S tem, da si se danes »zastonj« odžejal, si oškodoval nekoga drugega, oškodoval pa si tudi
Ahacij a bi skoraj kap. Zraven voznika je sedela — Anča. Svet se vendar ne konča za prvim plotom. Na jezo je poiskala starega prijatelja, ki jo je rad peljal na morje. O planinah se še menila nista. Voznik je že prijel Ahacijevega fička, ko je iz hrošča skočila Anča rekoč, da se ne bo peljala naprej.
V naslednjih minutah sta Ahacij in Anča dokazala, da se dobro poznata, saj sta drug drugemu nasula polno krepkih izrazov, na veliko začudenje Ančinega voznika in Silve.
Brez besed
Po besedni nevihti so se peljali proti Zadru v naslednji zasedbi: voznik hrošča in Silva skupaj, Ahacij in Anča pa skupaj v fičku. Prva dva nista imela težav s spoznavanjem, saj sta bila oba vedre narave brez predsodkov. Oba sta celo poudarila, da se poznata že od prej.
Tako sta Anča in Ahacij preživela kljub vsemu dopust skupaj. Imela sta se čudovito. Ahacij je nekaj časa menil, da sta bila na morju čisto slučajno, zdaj pa je že mišljenja, da ne. Saj sta se vendar že prej dogovarjala, da gresta na morje!
sebe in sodelavce, ker se jutri ne ti ne tvoji sodelavci ne boste mogli odžejati. Ali ne veš, kaj je kultura in socialistična morala?
Ali veš, da pri enem avtomatu v mesecu dni manjka 700 steklenic. Ali kdaj kontroliraš sodelavce, kako ravnajo z avtomatom, ali vračajo steklenice! Kdo bo to plačal? Ce boš s svojo neodgovornostjo nadaljeval, potem boš to plačal z višjo ceno pijače ali pa jo boš pil samo še danes in nikdar več.
POPRAVEK
V prejšnji številki je pri razgovoru s tov. Benkovičem v zapisku nastala napaka in se zanjo tov. Benkoviču in bralcem opravičujemo. Napačni zapis se pravilno glasi: »Leta 1939 so postavili novo mizarno. Ta je bila na prostoru, kjer je zdaj stolarna tam, kjer pa je sedaj upravno poslopje, je bila stara mizama.
PRIPIS MLADINSKEGA AKTIVA
AFORIZMI
S. c.
Stari ltinofotclji
Sprehod po Doplici
Duplica leži ob glavni cesti Ljubljana—Kamnik. Na eni strani ceste stoji tovarna »Stol«, na drugi strani pa tovarniško naselje, s štirimi večjimi stanovanjskimi bloki in štirimi manjšimi. Naselje Duplica ima tudi svoj kulturni dom, asfaltirano igrišče in več otroških igrišč.
Popotnik, ki opazuje naselje z glavne ceste ima vtis o lepo urejenem naselju, čim pa se povzpne v samo naselje je pri-lično razočaran. Ob blokih se kopičijo skladovnice drv, ki stojijo tudi po več mesecev. Zelenice ali precizneje rečeno travniške površine so zanemarjene, posute s papirjem in raznimi drugimi odpadki. Prebivalci naselja hodijo po. travnatih površinah in iste uničujejo. Gugalnice na otroških igriščih so zaradi objestnosti nekaterih mlajših občanov polomljene. Celo vrata drvarnice pri enem izmed blokov so razbita, kot bi šlo za reševanje ob požaru in nihče se ne spomni, da bi jih bilo treba popraviti. Nekateri otroci mislijo, da živijo že v komunizmu, ker ne ločijo, kaj je na vrtovih lastnina njihovih staršev in kaj ne.
Nekateri manjši otroci pričakujejo svoje starše na igriščih tudi ob 22. uri, ko se ti vračajo z dela.
Sicer so pa starši zelo navezani na svoje otroke in jih ščitijo tudi takrat, ko dobro vedo, da so napako napravili prav njihovi otroci.
Stanovalci na Duplici, kot iz-gleda niso prijatelji cvetja, ker
le redko stanovanje ima na svojih oknih in balkonih cvetje.
Mladeniči, to je tisti, ki se ponašajo s šoferskimi izpiti pa smatrajo sicer slabo urejena cestišča za dirkalne steze.
Tudi privatni in državni prevozniki, ki prevažajo gramoz iz gramoznice se obnašajo tako, kot da to ni naselje. Nikogar pa ni, da bi jim prepovedal vožnjo skozi naselje, čeprav so to prebivalci naselja že neštetokrat zahtevali.
Naselje ne bi bilo naselje, če ne bi imelo svojo gostilno. To je gostilna »Pri šoferju«, ki skrbi za kulturno prosvetno in družabno izživljanje predvsem s kvartanjem pa tudi ljubitelji glasbe lahko uživajo do poznih nočnih ur zlasti, če je zvočnik nekoliko močneje instaliran.
Ko popotnik opazuje vse to se nehote sprašuje, ali živijo v Velenju in drugih naseljih drugačni ljudje ali pa se stanovalci na Duplici še nikdar niso zamislili, da je prijetneje bivanje v lepem in urejenem naselju. Morda bi bilo koristno, da krajevna skupnost z družbeno političnimi organizacijami organizira ogled enega izmed urejenih naseljij.
Mnenja pa sem, da se z malo dobre volje ter nekoliko več nadzorstva staršev nad otroci tudi v naselju Duplica da urediti tako, da bomo na zunanjo ureditev lahko ponosni.
Če bomo uredili naselje se bomo tudi prijetneje počutili.
Popotnik
Oddaja
»Pokaži kaj znaš”
ICaduMsUz h<mce>
6. junija je Mladinski aktiv Stola organiziral sedmo prireditev »Pokaži, kaj znaš?«, na kateri so sodelovali mladinci različnih aktivov kamniške občine ter iz »Induplati« Jarše in »EMO« Celje.
Nastopajoče sta spremljala narodno-zabavni ansambel »Zapravljivčki« in beat ansambel »Kamniktiti«. Med odmorom pa je igral tudi vedno bolj znani ansambel »Jogi«.
Strokovno komisijo so sestavljali:	Janez Cerar, Franc
Možek in Jože Razboršek.
Ob tej priliki se zahvaljujemo komisiji za nesebično sodelovanje in uspešno ocenjevanje nastopajočih.
Kljub raznim težavam pri sami organizaciji (teh pač nikjer ne manjka), upamo, da je prireditev vsaj toliko uspela, da so bili obiskovalci zadovoljni. Malce se je sicer zataknilo pri podelitvi nagrad, vendar moramo reči, da to ni samo naša krivda, pač pa je bilo krivo to, da smo tik pred začetkom oddaje morali spreminjati vrstni red nastopajočih, ker nekaterih ni bilo, nekaj pa jih je prišlo z zamudo.
Znani rek pravi, da se na izkušnjah učimo in tako upam, da se prihodnje leto ta napaka ne bo ponovila.
Prva tri mesta so zasedli naslednji mladinci:
1.	Majda Centrih, EMO Celje,
2.	Stefančič Mariča, Duplica,
3.	Ansambel »Veseli trgovci«, Zalog.
V skupini do 14. leta pa so prva tri mesta zasedli:
1.	Reginca in Vilma Jerman, Duplica,
2.	Olga in Bojan Zorc, Duplica,
3.	Ton j a Eksler, Duplica.
Ob zaključku naj se zahvalimo vsem podjetjem, ki so nam pomagala pri organizaciji prireditve s tem, da so prispevala nagrade za tekmovalce.
Pri podelitvi nagrad smo objavili tudi podjetje, ki je nagrado prispevalo in upamo, da smo s tem njihove izdelke vsaj malo reklamirali.
Predsedstvo mladinskega aktiva
od 7. 4. do 15. 6. 1970
Na novo sprejeti:
1.	Milena Ahlin	PE-1
2.	Janez Ambrož	PE-8
3.	Martin Borak	PE-1
4.	Matilda Breznik	PE-8
5.	Slavko Breznik	PE-1
6.	Breda Cvijanovič	PE-7
7.	Alojz Doblekar	PE-1
8.	Marjeta Drešar	PE-1
9.	Drago Flerin	PE-1
10.	Milan Gorenc	PE-4
11.	Marija Gorše	PE-6
12.	Matilda Gregorinčič PE-7
13.	Frančiška Huth	PE-1
14.	Alojz Jazbinšek	PE-2
15.	Vanjo Jeras	PE-4
16.	Franc Jerman	PE-4
17.	Jože Jerovšek	PE-5
18.	Cecilija Končnik	PE-7
19.	Daniel Kumer	PE-8
20: Stefan Lampret	PE-4
21.	Mirko Leban	PE-5
22.	Franc Luthar	PE-4
23.	Franc Popit	PE-5
24.	Franc Resnik	PE-8
25.	Anton Šuštar	PE-5
26.	Božo Tomše	PE-3
27.	Mihael Trebušak	PE-7
28.	Helena Trobevšek	PE-1
29.	Albin Viderger	PE-7
30.	Jože Zalokar	PE-4
31.	Janez Zobavnik	PE-4
32.	Vincenc Žibert	PE-4
Odšli:
1.	Janez Balantič	PE-4
2.	Jože Brodar	• PE-3
3.	Martin Čeplak	PE-4
4.	Milovan Čikič	PE-1
5.	Marjan Dolinšek	PE-3
6.	Franc Erjavšek	PE-2
7.	Alojz Glavač	PE-4
8.	Kristan Hribar	PE-8
9.	Franc Kavčič	PE-8
10.	Lovro Kern	PE-4
11.	Alojz Kolar	PE-4
12.	Mirko Levec	PE-8
13.	Katarina Milolaža	PE-7
14.	Oto Matjaž	PE-1
15.	Ferdinand Piki	PE-5
16; Dragica Prusnik	PE-1
17.	Mijo Radman	PE-5
18.	Marija Rode	PE-6
19.	Terezija Škrjanc	PE-4
20.	Jože Šuštar	PE-4
21.	Franc Traven	PE-3
22.	Franc Ulčar	PE-4
23.	Milevka Vitkova	PE-5
lesnoindustrijski tehnik mizar
nekvalificirani delavec nekvalificirana delavka nekvalificirani delavec kvalificirana torbarka nekvalificirani delavec nekvalificirana delavka nekvalificirani delavec (vrnil se je iz JA) nekvalificirani delavec nekvalificirana delavka nekvalificirana delavka nižja strokovna delavka strojni ključavničar nekvalificirani delavec (vrnil se je iz JA) nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirana delavka nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec (vrnil se je iz JA) nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec (vrnil se je iz JA) priučen ključavničar nekvalificirana delavka nekvalificirana delavka nekvalificirana delavka nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec
nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec nekvalificirani delavec diplomiran ekonomist nekvalificirani delavec (odšel v JA) vajenec
nekvalificirani delavec nekvalificirana delavka mizar
nekvalificirani delavec (odšel v JA) nekvalificirani delavec (odšel v JA) mizar
nekvalificirana delavka
nekvalificirani delavec
tapetnik
administrator
kolar
industrijski delovodja (lesno-industrij ske stroke) priučena razvrščevalka lesa nekvalificirani delavec (odšel v JA)
priučen ključavničar nekvalificirani delavec (odšel v JA)
nekvalificirana delavka
Iščemo nove delavce
Imamo prosta delovna mesta za dela, ki zahtevajo naslednjo usposobljenost:
1.	izučeni pohištveni mizar
2.	izučen ključavničar.
Možnost, da so sprejeti na
delo, imajo tudi kandidati, ki nimajo spričevala, so pa priučeni za delo enega od teh poklicev.
Prosta imamo tudi še učna mesta za pohištvene mizarje.
Novi kinofotelji
Kadr. soc. služba.
»Zdi se mi, da morava zaviti na levo.«
Ročni gasilni aparati - taktika gašenja ter njihova uporaba
Dandanes se v gasilstvu uporablja več vrst aparatov za gašenje začetnih požarov in primitivnih sredstev, ki so razmeščena po obratih. Njihove tehnične oznake so:
a)	ročni gasilni aparat na vodo — oznaka VH-T-14,
b)	ročni gasilni aparat na peno — oznaka PH-T-15,
c)	ročni gasilni aparat na prah — oznaka S-T-16,
ročni gasilni aparat ter prevozni — oznaka S-T-100 (S 100),
č) ročni gasilni aparat na CO2 — oznaka CO2-T-I7,
d)	ročni gasilni aparat — brentača — oznaka brentača.
Osnovni namen ročnih gasilnih aparatov je, da jih uporabljamo za gašenje začetnih požarov. Količina gasilnega sredstva, ki je v njem oziroma v posameznem aparatu, zadostuje, da pogasimo požar, ki se še mi razvil ali zavzel širšega obsega. V ta namen so tudi nameščeni po prostorih, da jih imamo takoj pri roki. Zato morajo biti dohodi do aparatov prosti ob vsakem času, ne glede na to, če tovarna obratuje ali ne, ker s tem omogočimo hitrejše posredovanje gasilcev ali posameznikov.
Različne vrste ročnih gasilnih aparatov imamo zato, ker snovi, ki gorijo, uspešno gasimo le z ustreznimi gasilnimi sredstvi. Poznamo različne vrste požarov:
—	navadne, če gori les, slama, papir;
—	kemične, če gori petrolej, maščobe, laki, topila bencin itd;
—	požare na elektro napravah, če gorijo elektro motorji in transformatorji.
Za gašenje požarov uporabljamo naslednja sredstva:
za navadne požare — ročni gasilni aparat na vodo VH-T-14;
za kemične • požare — ročni gasilni aparat na peno PH-T-15;
za požare električnih naprav pod napetostjo pa aparate CCL in A na gasilni prah.
Razumljivo je, da z aparatom na peno ali CO2 in S lahko in smemo gasiti navadne požare. Nasprotno pa z aparatom na vodo ne moremo uspešno gasiti kemičnih požarov. Ker je voda dober prevodnik električnega toka, ne smemo gasili požara na električnih napravah v času, ko so le-te pod napetostjo. Take požare gasimo izključno le s suhimi gasilnimi sredstvi.
Pri gašenju z ročnimi gasilnimi aparati moramo upoštevati dejstvo, da gasilno sredstvo, s katerimi lahko gasimo brez škode na eni strani — na drugi strani pa sredstva, ki ne poškoduje material, strojne naprave in drugo.
Gasilni prah je eno izmed sredstev za gašenje predvsem lahko vnetljivih tekočin, barv, lakov, vrednostnih papirjev itd. Osnovna surovina za izdelavo tega prahu je natrijev bikarbonat z dodatkom različnih snovi, ki preprečujejo hidroskopičnost in dajejo prahu vodoodbojnost.
Pri gašenju ima dvojni učinek : pokriva gorečo snov in tvori nepravilno mešanico z zrakom, poleg tega pa kemične snovi tega prahu na vročini razpadajo in tvorijo pline, ki učinkujejo gasilno (gasijo).
Kemična sredstva za gašenje so spravljena v aparatih po naslednjem vrstnem redu:
a)	V aparatu na vodo — ločeno dve tekočini v dveh posodah (ki-lina-baza). Kislina je v stekleni ampuli.
b)	V aparatu na peno — ločeno dve tekočini v dveh posodah (kislina-baza).
c)	V aparatu »S« — mirujoči prah, ki ga plin C02 potisne iz male jeklenke ob strani aparata ali v njem.
č) V aparatu »CO2« — v tem aparatu je CO2 pod pritiskom 80 atm. Na vrhu aparata ima vdelan visokotlačni ventil in v tem varnostni ventil, ki popusti pri 165—175 atm. To polnilo je v aparatu oziroma v notranjosti utekočinjeno.
Vzemimo primer, da gori lesena stena, takrat bomo vedno gasili z aparatom na vodo od spodaj navzgor. Zakaj ? Zato, če bi gasili od zgoraj navzdol, bi se voda spremenila v paro, preden bi dosegla leglo požara in tako ne bi imela nobenega učinka.
Z aparatom na peno bomo gasili tako, da bomo usmerili curek od zgoraj navzdol ter od leve proti desni. Zakaj ? Zato, ker bomo imeli s tem načinom gašenja vedno lepe uspehe. Ce bomo vedno uporabili pravilno taktiko gašenja, bomo imeli tudi zadovoljive uspehe.
S peno lahko gasimo še na ta način: če gori vnetljiva snov
Zaščitni znak pri vhodu v tovarno
Stari napis z zaščitnim znakom smo nameravali zamenjati z novim v izvedbi barvnega neonskega napisa v dveh lokacijskih variantah nad vratarnico (kot sedanji), oziroma na čelnih straneh skladišča.
Stroški za izdelavo, montaža in vzdrževanje svetlobnih napisov so precej visoki. Zaradi gradnje novih objektov smo se odločili, da realiziramo svetlobne napise v prihodnjem letu. Do tedaj pa bomo morali napisno tablo le prepleskati.
SODELAVCEM V SLOVO
Za vedno se je poslovil od nas Mijo Radman, ki je bil zaposlen v poslovni enoti 5.
V našem kolektivu je nastopil delo 3. aprila 1950 in kot izučen kolar marljivo opravljal zahtevna mizarska dela, dokler ga ni dolgotrajna bolezen priklenila na posteljo in ga 12. 5. 1970 za vedno iztrgala iz naše sredine.
Mijo Radman je bil rojen 13. julija 1921 v Zaluku pri Karlovcu, umrl pa je 12. maja 1970 v Šmarci, kjer je vse do smrti živel v krogu svoje družine.
Za posledicami prometne nesreče je 4. maja 1970 umrla priučena razvrščevalka lesa Terezija Škrjanc.
Delo v našem podjetju je nastopila 26. septembra 1957.
Terezija Škrjanc, dekliški priimek Spruk, rojena 8. oktobra 1924 v Kamniku je bila zaposlena v poslovni enoti 4, kjer je opravljala dela pomočnika delavca pri lesno-predelovalnih strojih.
Svojcem umrlih sodelavcev izrekamo iskreno sožalje.
v posodi, bomo usmerili curek ob steno posode in ne v vnetljivo tekočino. S tem se bo pena sama razmeščala po površini pri nenehnem nanašanju.
Z aparatom na prah bomo ravnali takole: če bi gasili v posodi gorečo vnetljivo snov, bomo curek prahu usmerili preko posode (čez rob posode) tako, da prekrijemo površino oziroma odvzamemo kisik. V prostoru pa se moramo približati vsaki goreči snovi čim bliže jedru požara, ker ima aparat majhen domet (komaj 3—4 m).
Z aparatom C Oj gasimo tako, da ga nagnemo naprej za 35" ali pa stoji pokonci in usmerimo curek plina (COj) v gorečo snov. S CO2 gasimo predvsem požare na elektro napravah, ki so pod napetostjo. S tem aparatom se moramo približati požaru na 2—3 m, ker ima majhen domet plina.
Primitivna sredstva za gašenje začetnih požarov so: pesek, sodi z vodo, vedra, lopate itd.
Burja Marjan
ANEKDOTA
Na poti v Sarajevo se je našemu šoferju Jerneju pripetilo, da se je na nekem križišču v Zagrebu zaletel v naš VW nek prometni tehnik iz Beograda, s svojim fičom. Poklicali smo miličnika. Ko je prišel, je najprej obdolžil našega finančnega direktorja, rekoč: »Vi ste se torej zaleteli.«
Ko smo se sporazumeli, da se ni obrnil na pravega, se je miličnik še enkrat zmotil pri branju dokumentov. Vprašal je našega šoferja:
»Vi ste jezen?«
»Kje pa,« je odvrnil šofer, »jezen je tale tovariš iz Beograda, jaz sem pa Jernej.«
H. J.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK JANEZ CERAR. TISK: UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUS-NO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.

Montaža parne turbine in generatorja
Kako se bo razvijala lesna industrija Slovenije
Predvsem mora povečati obseg proizvodnje; v 5 letih ga mora skoraj podvojiti in doseči ob relativno majhnem povečanju števila zaposlenih vsaj 12 milijonov S din celotnega dohodka na enega zaposlenega. To pa je mogoče le, če se poveča opremljenost dela, če se investira v novo tehnološko in tehnično izpopolnjeno opremo, če se zgradi nove zmogljivosti, če se nalaga denar v kadre, če se angažira denar za obratna sredstva... (Les. 4—6, 1970.)
S. S.
Izžrebani reševalci prvomajske križanke
Za vas je žrebal Pestotnik Jože iz PE 3.
Dobili smo 45 rešitev, izžrebani pa so:
1.	Smole ing. Srečo	PE 1
50 din,
2.	Gašperini Ivan	PE	1
30 din,
3.	Slapnik Helena	PE	6
20 din.
Za drugo in tretjo nagrado sta bila izžrebana tudi Marija Knafelj in Slavko Bergant, toda žal rešitvi nista bili popolnoma pravilni.
Nagrajencem čestitamo.
Rešitev nagradne križanke
Pevski zbor Zvezda, ki ga sestavljajo pevci iz Hodiš in Škofič, je ob Dnevu zmage vrnil obisk našim pevcem. Polna dvorana v kulturnem domu je navdušeno pozdravila Koroško narodno pesem. Zbor sta vodila Forti Pavlič in Tone Umek
V/	P	oltT	niun KRAJA	AH«!«	NIKO- LIČ	%	sto v. PHATE!,	JUŽNI TEČAJ	%	N		R	0	%		Z	AZ
DEL C,A*M-BOSE	R	0	K	A	V	/	C	A	izaovot ČRKE	E	M	KRAJ N A	R	/	B	N	0
dJave	A	R	0	M	E	EC«	A	N	MLin	N	A	5	A	S	R	D	r*AV KAMNI*
KLAM «JaB».	Z	1	D	A	R	El	N	T					PEVSKI PAS	D	U	E	7
SAD	N	S	TAST ES*	Z	A	N	K	A					ir a to	/	N	K	/
	1	OAikA tej	R	0	r:	A	A	R					ML SKELE" TA	K	0	S	7
	K	N	1	N	Aofiacr mum	S	R	K					'V/1	7		/	A
	D	A	N	K	A	/y///	/z/ '///	T		%	M RNEC		N	A	V	SLAPA	N
mu- w-w	E	D	G	A	R	6	Muslin.	1	5	L	A	M	KATTAA/	7	E	R	
s||	L	A	0	ZT	T		A	K	A	Bj*	L	1	K		N	E	n
HT	A	V	o£i	U	iA*6N«	s	N	A	/	p	E	R	f.lME 5otš7	N	E	V	A
%	%		A	T	A	K	A		L	1	M	z5uh.	C	E	Z	A	R
	T	£	T	0	V	0	N	N	E	K	A	7	E	R	/	%	T
irtBE	ZHA- ČAJ	<	A	R	A	K	7	E	R	HIT O UMIU£H	N	1	R	V	A	A/	A