IZ CELJA....! Slovo 0(d prof. BezenšeR Janje Dijaško naladino in ves profesorski zbor II. gimnazije v Celju je te dni do­ letela težka novica o tragični smrti pri­ ljubljene profesorice Bezenšek Janje. Čeprav je službovala v Celju le dve šolski leti, si je med profesorskim zbo­ rom in šolsko mladino pridobila velik ugled. Bila je polna človeške topline, plemenitosti in skromnosti. Na vsakem koraku je pomagala sočloveku, za vsa­ kogar je imela prijazno besedo. V šol­ skem razredu je vselej prisluhnila mla­ dim ljudem in po tem uravnavala svoje pedagoško delo. V sebi je imela globoko razvit čut za dolžnosti, smisel za skup­ nost in delo-. S svojo iskreno besedo in požtrvovalnim delom pri premagovanju poklicnih dolžnosti si je pridobila ugled nesebičnega in požrtvovalnega prosvet­ nega delavca. V torek so jo spremili na zadnji poti v Ljubljani številni njeni prijatelji, med njimi tudi 30 prosvetnih delavcev in dijakov liz Celja. V imenu profesorskega zbora in dijaštva II. gimnazije ter Dru­ štva profesorjev se je poslovil od po­ kojnice tovariš Jug Karel, taborniški kvartet z II. gimnazije pa je zapel ža- lostinko. . . Bridka je zavest ob tej težki izgubi, kjer je usoda iztrgala iz profesorskega zbora II. gimnazije njenega najboljšega člana. Njen svetal lik bo ostal na tem zavodu nepozabljen. V NEDELJO BODO V CELJU MOTO DIRKE Avto-moto društvo »Šlander« v Celju in Društvo Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode v Celju bosta pri­ redila v nedeljo, dne 10. julija ob 15. uri na dirkališču ob Mariborski cesti (Zi- danšek — Celjske opekarne mednarod­ ne motociklistične dirke »Speedway«. Na dirkah bodo sodelovali najboljši jugoslovanski in avstrijski dii'kači. Lju­ bitelji dirk lahko dobe vstopnice v predprcdaji pri urarju Trglavčniku v Stan eto vi ulici. ZMAGOVALCI NA NEDELJSKIH OTROŠKIH DIRKAH V CELJU Na nedeljski dirki pionirjev in cici­ banov v Celju je sodelovalo 30 dečkov in deklic z vsemi vrstami otroških vozil. Med starejšimi pionirji na dvokolesüi je zmagal Stegu Stanko, med mlajšimi i>a Rihter Branko. V tekmovanju na skir- cah je med starejšimi pionirji zmagal Dogler Emiü, med mlajšimi pa Cemažer Drago. Gibanje prebivalstva v Celju v času od 2?. 6. do 2. 7. 1955 je bilo rojenih 19 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Dr. Vrečer Bojan, zdravnik iz Maribora in Pavla-Marija Vedenik, profesor iz Celja; Jožef Curk, konservator in Štefanija Borovšak, zobna asistentka, oba iz Celja; Karel Zupane, klju­ čavničar iz Začreta, obč. Škofja vas, in. Rupnik razv. Dolinšek Marija, delavka iz Celja; Feliks Krajne, elektrotehnik iz Štor in Karolina Fijavž, nameščenka iz Celja; Ivan Cretnik, skladiščni delavec iz Podgorja, občina Šentjur pri Celju, in Terezija Palir, delavka iz Celja; Anton Fa- zarinc, absolvent medicine in Aleksandra Lovrcc, študent, oba iz Celja. Umrli so: , Ivan Zelič, otrok iz Lokavca, občina Rimske Toplice, star 4 mesece; Julijana Sekirnik, vdv. Mastnak, roj. Štravs, preužitkarica iz Kačjega dola, občina Pristava, stara 70 let; Ana Tomše, razv. Brložnik, nameščenka iz Celja, stara 41 let; Hinko Stosicky, upokojenec iz Hrastnika, star 50 let; Ivan Mlaker, upokojenec iz Celja, star 71 let; Karel Ahačič, gozdar v pokoju iz Kozjega, star 74 let; Franc Funkel, električar iz Celja, star 46 let; Rudolf Kovač, urar iz Celja, star 66 let; Branko Napotnik iz Šoštanja, star 1 dan; Ernest Resnik, slikar iz Levca, ob­ čina Petrovce, star 42 let. SEM IN TJA PO CELJU Na vrtu restavracije »Vino-Koper« igra ob večernih urah tamburaški zbor, v katerem sodeluje večje število otrok obojega spola, ki v poznih nočnih urah igrajo, opazujejo življenje v lokalu, po­ slušajo govorjenje vinjenih ljudi ter se tako fizično in duševno kvarijo. Nočno delo je otrokom prepovedano, predvsem pa še otroci ne bi smeli igrati v gostil­ nah in to celo v poznih nočnih urah. Gostje se nad tem upravičeno zgražajo. * V nekaterih trgovinah nimajo papir­ natih vrečic, kar gotovo ne prispeva h kulturni postrežbi. — Obratovalnice »Povrtnina-Sadje« pa zahtevajo od po­ trošnikov, da jim vsako vrečico pri na­ kupu blaga plačajo, kar gotovo ni prav. * DiapMDzitivi v celjskih kinematografih opozarjajo obiskovalce, da med pred­ stavo ne bodo puščali zamudnikov v dvorano. Uslužbenci-vratar j i pa se ne ravnajo po tem sklepu uprave Kino- podjetja in je opozorilo res samo — na platnu. * »Kače« pred mesnicami, pekarnami in na živilskem trgu spet močno bodejo v oči. Zakaj n. pr. v Stanetovi ulici pro­ dajalni pekarne nista istočasno odprti! In zakaj na živilskem trgu ni več stoj­ nic za prodajo sadja in zelenjave in zakaj takih stojnic ne bi postavili tudi na periferiji? * V mesnici na Tomšičevem trgu me­ sarji že ob 3. uri zjutraj pri odprtih vratih na vso moč razbijajo in raz- sekavajo meso ter s tem budijo speče delovne ljudi. Poleg tega pa tudi šo­ ferji ob isti zgodnji uri motijo nočni mir z glasnim govorjenjem in raz­ kladanjem mesa, zraven pa pustijo še motor delovati kakih 20 minut, kar vse pripomore k nemiru na Tomšičevem trgu? Zakaj le imamo v našem mestu odlok o javnem redu in miru? ' * Javnih pip, pri katerih bi si lahko vsak državljan bodisi ugasil žejo, bodisi osnažil roke ali umu kupljeno sadje, v mestu pogrešamo. KAM V NEDELJO IZ CELJA? Na Mozirsko planino, kjer je zopet zaživelo! Na Mozirski planini letujejo tudi leios otroci iz Celja. Tokrat je otroško kolo­ nijo organiziral Svet za zdravstvo LOMO Celje. Prva izmena 80 otrok je že prispela na planino, v juliju in av­ gustu pa se bosta zvrstili še dve sku­ pini. Pod vodstvom skrbniti šestih učite­ ljev potekajo otrokom nepozabni dnevi veselja v igri in v prelepiti izletili po planinah v čistem zraku in ob višinskem soncu. Našel sem jiti vse razžarjene, od son­ ca zagorele in nasmejane. Z veseljem sem jiti gledal, s kakim tekom so po­ spravljali izdatno kosilo. Najraje imajo malico z maslom in mlekom. Hvalijo se sami, da imajo tirane v izobilju. Neumorni oskrbnik koče znani Gusti Tajbmajster kaže tudi vso svojo iznaj­ dljivost, pa tudi skoraj neomejeno po­ trpežljivost, da vsestransko zadovolji stoterim željam teti maliti letoviščarjev. Vsakega turista že od daleč sprejemajo s prijaznim planinskim pozdravom. Svojevrsten uži*ek za nas turiste je bila urica, ki smo jo preživeli s to mla­ dino ob tabornem ognju na predvečer praznika Zveze borcev. Prisrčen na­ govor pionirke Lagoje Štefke, dekla­ macije, kolo in par47anske pesmi ob spremljanju tiarmonike, zamorejo vsa­ kega prepričati, da je v polni meri po­ skrbljeno za pravilno vzgojo te naše mlaf^ine. Mogočen kres na vrtiu Ver- bočeve planine je ra^žaril planoto Golt in «^ve'il tja do Šaleške doline in Celja. Prepričan sem, da bo vzgoja otrok v ljube7ni do našiti gora in do planin- skiti čarov to mladino še privabljala neš'etokrat v naše lepe in čudovite gore. Ker je sedaj čas naših potiodov v planine, pridite planinci in planinke pritiodnjo nedeljo na Mozirsko kočo, da si ogledale tudi to kolonijo. Zveza za Mozirje je ugodna. V soboto popoldne vozi avtobus iz Celja ob 15 in ob 15.30 do Mozirja. Od tam ste v dobriti dveti urati na Mozirski koči, od koder se lafiko vračate preko Smitiela. Od tu zavije'e v Mozirje k avtobusu v nedeljo popoldne ali pa na Paško vas k večernemu vlaku. Ta pot je sicer i)recej dolga, toda lepa. Dr. M. MARK TWAINOVA MODROST Med najboljše stvari na svetu spada smeh. Gube na človeškem obrazu ne bi smele biti nič drugega, kakor smeh. Poskušajmo živeti tako, da bodo oh naši smrti jokali celo grobarji. Rajši poslušajmo, da nas kdo dvajset­ krat ozmerja, kakor da bi se nam enkrat prilizoval. Prijatelj in sovražnik se morata zdru­ žiti, da užalita človekovo srce. Sovraž­ nik raznaša obrekovanja, prijatelj pa nam jih prinese na ušesa. Da ne bo prepozno Zadnja leta opažamo, da veliko število še ne polnoletne mladine išče zaposlitev po podjetjih. Si­ cer bi to ne bil slab pojav, če želi mladina vstopiti v delo ta­ koj po končani osnovnošolski iz­ obrazbi, vendar je tu še drugo vprašanje. Mladine manjka za uk v raznih poklicih in celo za štu­ dij na višjih strokovnih šolah. Tako n. pr. Keramična tovarna Liboje išče več vajencev za razne poklice svoje stroke, pa jih ne najde. Preteklo leto bi tovarna sprejela v uk 25 mlad:ncev, od­ zvalo pa se jih je le 11 in še to same mladinke z izjemo 1 mla­ dinca. Tudi letos pravijo, da bodo sprejeli v uk 16 mladincev in od tega 2 mladinki. Keramična stroka je po vojni napravila ogromen razvoj in ja­ sno, da mora temu primerno skr­ beti za kvalificirani strokovni ka­ der. Tudi plače v tej panogi go­ spodarske dejavnosti niso slabe, saj so enake ali celo višje od ko­ vinske industrije. Poklicev ima­ jo več, in sicer: poklic za slikar­ ja keramike zahteva 3 leta učne dobe in seveda tudi nekoVko ta­ lenta za slikarsko umetnost, žga- lec pa je kot v drugi industriji kurjač. Livar in strugar kera­ mičnih izdelkov je osnovni po­ klic te stroke za obdelavo vseh vrst keramičnih izdelkov, mlinar mase pripravlja surovine za iz­ delavo keramike, modelar izde­ luje modele (v tem poklicu naj­ bolj manjka dobrega kadra). Za te poklice je učna doba 2 leti. Torej izbira je velika in stroka-- zelo zanimiva, saj proizvodnja - keramičnega značaja nudi velike^ možnosti uveljavitve lastne za- > misli in nenehno razvija sposob- ' nosti. V Jugoslaviji se je ta in­ dustrija močno razvila. Po vojni je zgrajena nova velika tovarna v Zagrebu, Titovem Velesu, Mla- denovcu, Arandelovcu itd. Iz tega vidimo, da se je ta industri­ ja šele začela uveljavljati. Kera­ mična tovarna v Libojah je že pred nekaj meseci objavila tudi razpis 2 štipendij za Šolo umet­ ne obrti (keramični oddelek) v Zagrebu, za Îçar pa ni bilo no­ benega odz'vá in sta ti mesti še vedno prosti.i Vse to nani da misliti, ker več­ krat naletimo na negodovanje češ — kam z mladino. Po vsej verjetnosti je premalo institucij, ki bi poleg staršev skrbele za usmerjanje mladine v poklice. Tudi mnogi roditelji ne skrbe do­ volj za bodočnost svojih otrok. Nekateri namreč pravijo: »Delat boš šel, da boš kaj zaslužil, ker smo že dosti dolgo skrbeli zate«. Pri tem pa ne misijo, da bo njihov otrok ostal vsaj v večini primerov vedno nekvalificiran delavec. Mladinci, ki so končali šolo in je ne bodo nadaljevali, naj sedaj ob koncu šolskega leta pravoča­ sno preskrbe za svojo prihodnost, da ne bo zopet za eno leto pre­ pozno. ...IN ZALEDJA Kulturna gostovanja v Laškem V zadnjem času je zajela Laško prava poplava gostovanj. O nekaterih smo že poročali. Preteklo soboto pa nas je zo­ pet obiskalo celjsko gledališče s For- sterjevo psihološko dramo »Sivec«. Delo je režiral domačin, absolvent igralske akademije Juro Kislinger, kateremu »Sivec« ni več debut. Ansambel se je v delo močno vživel in pokazal na ne­ katerih mestih dramatično silo. Takoj drugi dan — v nedeljo — pai( je gostovalo MKUD »Vinko Košak« i¿ Ljubljane s svojim mešanim, ženskim' in moškim pevskim zborom. Zbor raz­ polaga z dobrim pevskim materialom. Intonacijsko je dovolj čist. Ko se bo izdelal še dinamično, se bo uvrstil med naše najiboljše zbore. Navdušila je tudi majhna violinistka. Poslušalci, ki so prišli na koncert, so bili zboru za nje­ gova izvajanja hvaležni. Pevovodja prof. Korošec je prejel tudi šopke cvetja. •P. A. 2ALEC — MESTO? Razširjena občina Žalec ima danes okrog 3000 prebivalcev, je sedež ko­ mune Spodnje Savinjske doline z 10 občinami, center savinjskega hmeljar­ stva s cvetočo industrijo ter se odlično udejstvuje v vseh panogah gospodar­ skega, političnega in kulturnega živ­ ljenja. Zunanje lice Žalca se zlasti v zadnjih nekaj letih kar vidno spremi­ nja, dopolnjuje in olepšuje. Podjetja in zasebniki gradijo industrijske objekte in števune stanovanjske hiše. Dobro or­ ganizirano gostinstvo in ugodne pro­ metne zveze z železnico in avtobusi v bližnje in oddaljene kraje pospešuje tu­ rizem. Trgu na tako ugodnem terenu se nudi vsestranska možnost hitrega raz­ voja. Tako ima Žalec vse pogoje, da ga" merodajne oblasti priznajo kot mesto. Zato je te dni Turistično-Olepševalno društvo v Žalcu vložilo na Republiško skupščino Slovenije v Ljubljani prošnjo, da Žalcu podeli statut mesta. Prošnjo so podprla vsa žalska industrijska pod­ jetja in vse gospodarske, politične in kulturne ustanove, zato so Zalčani pre­ pričani, da bodo pristojni činitelji pod­ prli njihova stremljenja, kar bo drago­ ceno darilo ob proslavi 10-letnice osvo­ boditve. IZ VITANJA Pod vodstvom tovariša inženirja Za- bukovca ter s ix)močjo več celjskih di­ jakov opravlja te dni Gozdno gospodar­ stvo iz Celja pri vitanjskih zasebnikih v gozdovih merjenje debeline in višine dreves, prav tako pa tudi vrsto in letni prirastek dreves. Merjenje bo natančno dognalo, koliko ima posamezni kmeto­ valec gmote na hektaru gozdne površi­ ne in koliko ima na njej zrelega lesa. Na podlagi teh podatkov bo pristojnim forumom,, ki izdajajo sečna dovoljenja, zelo olajšano delo in bo odpadla tudi marsikatera nepravilnost. KDO BO NOSIL ODGOVORNOST ZA MOREBITNO NESRECO NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI ŠTORE Tik ob železniški postaji v Štorah je glavni cestni prehod k Železarni. Pro­ met je na tem mestu izredno živahen. Močan železniški promet se križa s cestnim in je res le sreči pripisati, da nismo imeli do sedaj več in težkih nesreč. Posebne težave ima vodstvo že­ lezniške ;postaje, ki je odgovorno za red na tem prostoru, ki pa zaradi nedisci­ pliniranosti delavcev, ki izstopajo iz vlakov na napačni strani (ne upoštevajo varnostnih zapornic in prehajajo progo na prepovedanih mestih), ne more uve­ sti prepotrebnega reda v interesu var­ nosti delavcev. Tudi vodstva podjetij niso vsega storila in tudi ne odgovorni oblastveni organi. Vodstvo železniške postaje je že večkrat opozorilo na te nevarnosti, vendar brez pravega uspeha. Kdo bo torej odgovoren za nesreče, ki so spričo povečanega prometa na tem prostoru možne vsak trenutek? Vsi odgovorni so opozorjeni in njihova dolžnost je, da izvedejo vse potrebne ukrepe. K. F. IZ SLOVENSKIH KONJIIC Pretekli teden je bil v Slov. Konjicah skupni občni zbor KZ Slov. Konjice in KZ Spitalič. V KZ Spitalič so se za­ družniki zedinili, da svojo zadrugo pri­ ključijo konjiški. Ta je s to priklju­ čitvijo dobüa nekaj okoli 70 članov, vse pa kaže, da v Špitaliču niso biLi ravno slabi gospodarji in da so prinesli s seboj tudi nekaj denarja, medtem ko je bezinska zadruga pred časom prinesla precej dolga. Na z,boru so izvolili nov 15-članski odbor, ki bo v teku tedna na prvi seji izvolil predsednika, tajmka in vodje pospeševalnih odsekov. Delavsikj svet v Konusu je razpravljal o spremembah v tarifnem pravilniku Delavski svet tovarne usnja Konus v Slov. Konjicah je na svojem zadnjem zasedanju obravnaval tudi nekatere predlagane spremembe in dopolnitve tarifnega pravilnika za letošnje leto. Upravni odbor je predložil postavitev nekaterih novih delovnih mest, nekate­ ra bi se združila, nekaj pa naj bi jih 'ukinili. Prav tako so bile predložene spremembe k načinu premiranja. Med­ tem ko so bile do sedaj premije pri nekaterih delovnih mestih določene do najvišje vsote brez ozira na plačo, pa naj bi bile po novem osnutku urejene po višini plače, in sicer v odstotkih. Celotni predlog o spremembah in dg- polntivah tarifnega pravilnika bo dan še v razpravo celotnemu kolektivu ter nato šele v potrditev za to pristojnim organom, t. j. delavskemu svetu, oblast­ veni in sindikalni komisiji. IZ PREVORJA Svet za zdravstvo okraja Celje je ustanovil in opremil na Prevorju am­ bulanto, kamor prihaja dvakrat teden­ sko zobotehnik iz Kozjega. Na željo prebivalstva je naš kraj vključen v komuno Šentjur. Zaradi tega je prišel iz Kozjega voznik z vozom in dvema tovarišicama, da bi pobrali in odp>eljali invelar v Kozje. Ker se trojica ni mogla izkazati z odločbo o odvzemu inventar­ ja, se je morala vrniti s praznim vozom. Iz Kozjega vozi zjutraj tod mimo avto­ bus v Celje in se vrača zvečer, tako da ima kozjanski dentist s Prevorjem naj- prikladnejšo zvezo. Ni izključeno, da bo tudi po novi upravni razdelitvi pri tem načinu ordinacije ostalo. Ce že ni bilo povelje za izpraznitev ambulante samo­ voljno, je pa bilo vsekakor prenagljeno. Naši ljudje so mnenja, da se komune ne bodo obdale s kitajskim zidom, tem­ več da se bodo v duhu socializma med seboj podpirale. * Prevorski vojni pogorele! so se pridno poslužili obnovitvenega kredita. Neka­ teri gospodarji so sami s svojimi dru­ žinskimi člani opravili razna gradbena dela. Njihova delovna vnema zasluži priznanje in je vredna posnemanja. V zvezi s črpanjem kredita so pogorelci predlagali tudi račune. Uprava za do­ hodke v Celju je našla nekaj računov, podpisanih od oseb, ki nimajo obrtnega dovoljenja. Takšnim upnikom je upra­ va predpisala davek po šušmarski le­ stvici. Nek prejemnik dohodninske od­ ločbe se je silno razhudil, češ da pri oškodovancu ni nikoli ničesar delal. Po kratkem razmišljanju pa se je spomnil, da je bil naprošen, naj podpnše nek račun, kar je iz uslužnosti tudi storil. Občinski izvedenec je pojasnil, da so marsikatere ustrežljivosti skregane z zakonom in je razburjenega potolažil z besedami: dobrota je sirota. * Naša porhožna pošta pnrejema p>o celj­ skem avtobusu pošto vsak delavnik zvečer. Ce bodo pomožne pošte res ukinili, se ljudstvo z dostavo dvakrat na teden nikakor ne strinja in zahteva, da se ustanovi samostojna pošta, ker je okoliš zelo razsežen in velik. Ljudsko prosvetno delo je zaradi obi­ lice poljskega dela popustilo. Letos smo ljudem predstavili »Poslednjega moža«. Obisk veseloigre pa ni dal dosti pwbude za nadaljnje odrsko delo, kar bi naj Prevorjani v bodoče popravili in bol¿ сепШ trud nastopajočih. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Češnje so obrodile Že nekaj let sem češnje v našem kraju niso tako dobro obrodile, kakor to leto. Žal pa precej dreves ne bo obranih, ker je ljudi neprestano dež zadrževal pri ostalem delu, pxDsebno pri košnji. Res je, da so mnogo češenj že prodali, nekaj pa spravili v sode za kuho žganja, vendar je to vse premalo. Saj bi jih ljudje pokupili še več, žal p>a prav sedaj, ko bi ta žlahtni sad radi vložUi za zimski čas, ni na razpolago • sladkorja, ki je za to nujno potrebea. Razglednic ni Mnogi tujci, ki prihajajo v počitnicah v naše lepe kraje, stalno sprašujejo po razglednicah posameznih krajev. Žal jim naše trgovine in trafike s tem ne morejo postreči, ker jih enostavno ni. Prosimo trgovsko podjetje »Tobak« v Smartnem ob Paki, da jih založi. Tudi mnogi domačini bi raje pisali svojim prijateljem in znancem razglednice, ki prikazujejo domače kraje. Gibanje prebivalstva v ceijsl(i т\т v času od 27. 6. do 2. 7. 1955 je bilo rojemik 12 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Jožef Jan, lesar in Marija Zmrzlak, poljedel- ka, oba iz Miklavža; Ivan Frelih, kmet i* Slivnice in Kristina Frece, poljska delavka iz Lukovja; Peter Vodeb, tovarniški delavec iz Gorice pri Slivnici in Matilda Zibret, gradbena delavka z Crnolice; Franc Blazinšek, kmet iz Crešnjevca in Štefanija Petelin.šek, poljedelka iz Zg. Slemen; Fran Sadnik, kamnosek iz 2alca in Vida Frank, nameščenka iz Celja; Mihael Višnjar, gospodar, pomočnik in Frančiška Vid­ mar, gospodinjska pomočnica, oba iz Vitanja; Pavel Kamenik, tovarniški delavec in Jožefa Vidmar, kmečka hči iz Ljnbnice; Orožim Vla­ do, mizarski pomočnik iz Kaplje vasi in Fran­ čiška Zagožen, tovarniška delavka iz Latkove vasi; Franc Ploštajner, delavec iz Rifnika in Pavla Cestnik, delavka iz Prebolda; Anton Mli­ naric, progovni delavec iz Zg. Kostrivnice in Monika Sekirnik, poljedelka iz Hanjskega; Anton Plemenitaš, učitelj in Edita Soršak, ači- teljica, oba iz Kristanvrha; Anton Belak, po­ ljedelec iz Sv. Ilja. obč. Dramlje in NeZa Brecl, kmetica iz Smartna v Rož. dol. Umrli so: Darinka Škerl. .otrok iz Laz, stara 12 me­ secev; Jakob Orač. kmet iz Magdalene, star *5 let; Marta Znidaršič, dijakinja iz Pilštanja, stara 15 let; Marija Jagrič, posetnica iz Drea- skega rebra, stara fc? let; Amalija Štancer, preužitkarica iz Babne gore. stara 74 let: Ka­ tarina Erak, tovarniška delavka iz Dolenje vasi; Anton Bek, upokojenec iz Rog. Slatia«) star 73 let; Nežmah Marija, kmetovalka ** Dobovca pri Rogatcu, stara 73 let. Zgoraj: Preklete ceste, je zaklel nekdo od Uprave cest. Desno: Kaj se boš jezil, če ti je rekel tradicionalni pijanec, v Celju je itak vse tradicionalno. Že spet pijan šofer? Ne — tokrat pa direktor!