44 Že 25 let je minilo od zadnjega opa- žanja bakrenega senožetnika (Colias myrmidone) v Sloveniji. Po pripovedo- vanjih starejših metuljarskih kolegov je bila v Slovenskih goricah, na Go- ričkem in tudi na vzhodnih obronkih Pohorja to v sedemdesetih letih prej- šnjega stoletja precej pogosta vrsta. Verjetno ravno zato njegovemu tihemu poslavljanju ni nihče posvečal preveli- ke pozornosti. Sam sem med redkimi »izbranci«, ki so tega metulja še videli v Sloveniji. Pome- na najdbe leta 1989 v bližini mojega ta- kratnega domovanja v Kotljah se takrat nisem zavedal v celoti. Samec, ki sem ga opazil, je bil že v letu zaradi rdečkasto oranžnega odbleska tako prepoznavno drugačen od pogostega navadnega seno- žetnika (Colias crocea), da o določitvi že na terenu ni bilo nobenega dvoma. Šele kasneje sem ugotovil, da je to ena zadnjih najdb na Koroškem, ki je bila verjetno za- dnje zatočišče te vrste pri nas. Poleg ob- javljenih podatkov za Črno na Koroškem in Zgornjo Razborico pri Slovenj Gradcu o njegovi prisotnosti v okolici naselja Leše (pri Prevaljah) priča večje število primerkov te vrste v zbirki že pokojnega amaterskega entomologa, ki je metulje po pričevanju domačih predvsem konec osemdesetih in v začetku devetdesetih le- tih prejšnjega stoletja lovil kar okoli hiše. Žal metuljev ni opremil s podatki, vendar njegove najdbe potrjuje prisotnost še za- dnjega večjega sklenjenega rastišča gosti- teljske rastline bakrenega senožetnika, to je nizke relike (Chamaecytisus supinus), v bližini Leš, kjer še vedno občasno izvaja- mo monitoring. Bakreni senožetnik velja za eno izmed najbolj ogroženih vrst v Evropi (EN – pri- zadeta vrsta). V zadnjih treh desetletjih je vrsta izumrla tudi v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in verjetno v Srbiji. Na Slovaškem bakreni senožetnik še vztraja na enem območju, vendar je njegova populacija maloštevil- na. Nekoliko boljše je stanje na Poljskem, kjer se vrsta pojavlja na severovzhodnem obrobju države, in v sosednji Belorusiji. Na obisku pri bakrenem senožetniku (Colias myrmidone) v Romuniji Besedilo: Rudi Verovnik Če izvzamemo Rusijo in Ukrajino, kjer o stanju vrste ne vemo skoraj ničesar, je glavni center razširjenosti vrste v Evropi Romunija. Tu se vrsta pojavlja predvsem v Transilvaniji, največja koncentracija lo- kalitet bakrenega senožetnika pa je v oko- lici mesta Kluž. Konec julija 2018 sem se skupaj z ento- mologoma iz Srbije kot prostovoljec pri- družil mednarodni ekipi, ki spremlja sta- nje trenutno verjetno največje populacije bakrenega senožetnika v Romuniji. Pro- jekt financira Nemčija preko programa AAP ('Advisory Assistance Programme'). Življenjski prostor bakrenega senožetnika v Romuniji. (foto: Rudi Verovnik) Označena samica bakrenega senožetnika na hranilni rastlini, reliki vrste Chamaecytisus triflorus. (foto: Rudi Verovnik) 45 Glavni namen projekta je vključevanje lo- kalne skupnosti v ohranjanje te vrste in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na ve- likost populacije in razširjenost te vrste. Del raziskave je tudi ugotavljanje trenu- tne velikosti populacije z metodo ulova, markiranja in ponovnega ulova, ki je pri tej vrsti še posebej zahtevna, saj so me- tulji izredno hitri, ne pomagajo pa tudi strmina terena in pretežno vetrovne raz- mere. Tako smo z entomologoma iz Srbije v času dvodnevnega sodelovanja ujeli 55 osebkov, od tega 16 ponovno. Celotno ob- dobje spremljanja populacije, v katerem je bilo markiranih več kot 700 osebkov, je trajalo od sredine julija do sredine sep- tembra. Glede na objavljene podatke je to največje do sedaj ugotovljeno število osebkov bakrenega senožetnika v Romu- niji. Na prvi pogled habitat te vrste ni nič po- sebnega in še najbolj spominja na koše- nice v Beli krajini. Glavni element krajine so namreč poleg travnikov in pašnikov sestoji brez v različnih fazah rasti. Ključ- na razlika je v prisotnosti velikih sestojev hranilne rastline bakrenega senožetnika, relike vrste Chamaecytisus triflorus. Ta raste tako rekoč povsod, največje gosto- te večjih rastlin, ki so pomembne za od- laganje jajčec, pa so ob gozdnih robovih, na sveže izkrčenih površinah in v presve- tljenih sestojih brez. V okviru projekta so spremljali tudi prehranjevanje gosenic s pomočjo posebnih visokoločljivih kamer in mikroklimatske razmere na mestih prehranjevanja. Ti podatki bodo ključni za oblikovanje smernic za ohranjanje lar- valnega življenjskega prostora vrste. Celotno območje, ki ga poseljuje bakre- ni senožetnik, je del mreže Natura 2000 in obsega 240 ha. Z območjem po pripo- ročilih stroke upravlja lokalna agrarna skupnost. Za ekstenzivno rabo površin kmetje prejemajo subvencije, ki pa niso specifično vezane na ohranjanje bakrene- ga senožetnika. Večina travniških površin je pašnih, vendar se paša izvaja z nizko in- tenziteto in v glavnem prosto, brez pašnih ograd. V času obiska smo srečali pastirja z majhno mešano čredo krav in bivolov ter nekaj konj, ki so se na območju pasli pov- sem prosto. Izven območja, na sosednjih pobočjih, je prisotna bolj intenzivna paša z drobnico. Mozaičnost, ki je pomemb- na za preživetje te vrste, je v glavnem vzdrževana z občasnim odstranjevanjem gozdnih zaplat brez, ki jih domačini upo- rabljajo za kurjavo. Dejstvo, da je komu- nikacija med domačini in raziskovalci na terenu dobra, daje upanje za nadaljevanje dosedanje prakse. Vzdrževanje travni- kov na tem območju je pomembno tudi za nekatere druge v Romuniji redke in ogrožene vrste metuljev, kot so močvirski cekinček (Lycaena dispar), šetrajev sle- parček (Pseudophilotes vicrama), srebrni tratar (Boloria selene), lučnikov pisan- ček (Melitaea trivia) in veliki slezovček (Pyrgus carthami). Za zaključek našega bivanja v Romuni- ji smo obiskali še od mesta monitoringa približno 20 km oddaljeno lokacijo, kjer prisotnosti bakrenega senožetnika ni preverjal še nihče. Ta lokacija je bila vsaj po konfiguraciji terena in habitatu, razvi- dnem z ortofoto posnetkov, primerljiva z območjem monitoringa. Že kmalu po pri- hodu na lokacijo smo opazili prvega sam- ca bakrenega senožetnika, ne pa tudi hra- nilnih rastlin. Te smo našli na drugi strani manjše soteske in na sosednjih deloma opuščenih pašnikih, ki se tudi tu v glav- nem zaraščajo z brezo. Skupaj smo na tej lokaciji videli šest bakrenih senožetnikov, tudi dve samici. Ker je novo odkrita loka- cija na višji nadmorski višini (nad 800 m), smo verjetno opazovali šele prve primer- ke druge generacije, potencialno pa je ob- močje ustreznega življenjskega prostora še precej večje od območja monitoringa. Tako obstaja upanje, da smo odkrili še eno veliko populacijo v Evropi ene naj- bolj ogroženih vrst metuljev. Vsekakor so rezultati letošnjih raziskav vzpodbudni in morda napovedujejo lepšo prihodnost bakrenega senožetnika. Snemanje vedenja gosenic bakrenega senožetnika z visokoločjivimi kamerami. (foto: Rudi Verovnik) Gosenica bakrenega senožetnika v fazi L2 na listu relike vrste Chamaecytisus triflorus. (foto: Miloš Popović)