V TEJ ŠTEVILKI CINKARNARJA: - Letošnji proizvodni plan - str. 2 - Koliko bo povečan osebni dohodek -str. 3 LETO XVI. CELJE, 15. MARCA 1969 ŠTEVILKA 3 VZROKI TEŽAVNEGA POLOŽAJA PODJETJA IN MOŽNOSTI REŠITVE Kako priti iz slepe ulice Po razgovoru z glavnim direktorjem Cinkarne inž. Franjom Klingerjem Cinkarna je eno izmed najstarejših podjetij na celjskem območju. V času svojega dolgoletnega obratovanja je občutno povečala svoj proizvodni program in število zaposlenih, žal pa v tem času m doživela bistvenejše modernizacije svojih proizvodnih procesov in uvedbe sodobnejše tehnologije. Ta dejstva so narekovala vodstvu podjetja in samoupravnim organom, da so izdelali in sprejeli perspektivni razvojni program podjetja, ki je predvidel modernizacijo nekaterih starih obratov in izgradnjo obrata za proizvodnjo umetnih gnojil ter titanovega belila. Spremenjeni pogoji gospodarjenja — prehod iz planskega na tržno gospodarstvo, kjer naj bi izključno veljali zakoni ekonomike, so položaj bazične industrije, kamor spada tudi Cinkarna, precej zaostrili. Od leta 1966 se je finančna učinkovitost poslovanja našega podjetja precej poslabšala — sprememba zunanjetrgovinskega režima je privedla do zmanjšanja prodaje akumulativnih proizvodov (cin-kovi žlebovi in cevi, organska barvila za tekstil in usnje fer pomožna sredstva), spremenjeni tržni pogoji so nam narekovali znižanje cen mnogih izdelkov (na domačem tržišču Pa tudi pri izvozu — zaradi zaščitnih carin), svoj delež so tu odigrale tudi plafonirane cene nekaterih proizvodov, ki bi jih zaradi podražitve reprodukcijskega materiala, prevoznih stroškov ipd. upravičeno prodajali po višjih cenah. Na drugi strani pa so se povečali poslovni stroški zaradi povečanja stroškov osnovnih sredstev, amortizacija se je od leta 1966 v masi povečala za 75,7 %, obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva pa za 229,8 %, poleg tega so se podražile skoraj vse surovine in reprodukcijski material. Pomanjkanje finančnih sredstev je zavrlo oziroma preprečilo uresničitev našega perspektivnega načrta — rekonstruirana je bila le prva faza proizvodnje cinka, za potrebe predvidenih obratov: titanovega belila in umetnih gnojil je bila zgrajena nova žveplena kislina, za katero vemo, da ni akumulativen proizvod, niti ne prenese transportnih stroškov na velike razdalje. Medtem ko je izgradnja obrata umetnih gnojil lansko leto dokončno padla v vodo pa mora biti do konca tega meseca rešeno vprašanje sredstev za izgradnjo obrata za proizvodnjo titanovega belila. Vse Poslovno leto smo sicer zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom — z minimalnim ostankom dohodka za sklade, to pa pomeni, da podjetje pri povečanem obsegu poslovanja še vedno posluje na meji rentabilnosti in ob relativno nizkih osebnih dohodkih. Osnovni razlogi za to stanje so: — Nesorazmerje med cenami domačih surovin in reprodukcijskega materiala (ki so v stalnem porastu) na eni strani in cenami naših izdelkov (le-te so plafonirane za vse pomembne prizvode) na drugi strani, zaradi česar podjetje ne more parirati podražitev, temveč zmanjšuje dohodek. — Visoka udeležba izvoza v strukturi realizacie na konvertibilno tržišče, predvsem v države skupnega evropskega tržišča, ki so se zaščitile z visokimi carinami. — Porast poslovnih stroškov, kreditov za osnovna sredstva, ki so bili v predreformskem razdobju najeti ob takratnih pogojih in porast obresti od kreditov za obratna sredstva po visokih obrestnih merah — zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev. — Porast posovnih stroškov, ki imajo značaj družbene akumulacije (vodni sklad, članarine zbornicam, prispevek za to je botrovalo zmanjšanju rentabilnosti poslovanja podjetja, (Nadaljevanje na 2. strani) uporabo zemljišča, dodatno socialno zavarovanje. — Zastarela tehnologija v topilnici — predraga proizvodnja cinka. — Nepolen izkoristek kapacitet v prvih mesecih poslovnega leta. Vplivi na obseg realizacije in celotnega dohodka Vrednost prodaje izdelkov na domačem tržišču je po izdanih fakturah porastla v primerjavi z letom 1967 za 17,29%. med tem pa je porast prodaje v tujino nekako intenzivnejši in je znašal 17,64 %. Večji porast celotnega dohodka po izdanih fakturah je rezultat močnejšega porasta vrednosti prodanega materiala. Udeležba izvoza izdelkov in uslug v realizaciji je znašala 33,75 %. Vrednost izvoza je znašala 5,991.134 $, kar predstavlja povečanje v primerjavi z doseženo' vrednotsjo izvoza v letu 1967 za 11,96%. Izvozni plan je bil dosežen le s 97,1 %, ker smo izvozili manj žveplene kisline kakor smo planirali in zaradi doseganja nižjih cen, predvsem pri cinkovem prahu in žvepleni kislini od planiranih. Izvoz je bil regionalno usmerjen takole: na konvertibilno (Nadaljevanje na 3. strani) KAKO SMO LANI POSLOVALI Kljub splošni stagnaciji gospodarske aktivnosti v državi, ki se je pričela v drugem polletju preteklega leta in je pojenjala šele v drugem četrletju leta 1968, je bil porast obsega poslovanja (proizvodnje in realizacije) dinamičen. Stopnja porasta prodaje izdelkov je znašala v poslovnem letu 1968 v primerjavi s prejšnjim letom 17,4 %, čeprav smo na tržišču dosegli nižje cene od onih v letu 1967. Zakaj dodatni prispevek za socialno zavarovanje? str. - 6 - Program letovanj in regresiranja - str. 8, 9 Proizvodnja in produktivnost v mesecu februarju Vrednost blagovne proiz-i* vodnje je bila v mesecu (| februarju za 12 % manjša t od one, ki je bila dosežena 1 < i» v januarju tega leta. Osnov- ] / (' ni razlogi za manjšo proiz- < 1 J vodnjo so: manjše število)* , i delovnih dni, manjša pro- 1 < i» izvodnja v New Jersey rafi- J >' <* naciji zaradi remonta, '<( manjša proizvodnja žveple- ) \ 11 ne kisline na piritni liniji ) i> zaradi pomanjkanja pirit- Ji nih koncentratov, manjša |i C, :! i* <>, i». d i* d i», i», i» i' i» proizvodnja cinkove pločevine in zamak cinka. V i1 primerjavi z doseženo pro- I izvodnjo v istem mesecu j, preteklega leta pa ugotav-} ljamo porast za 16,9 %, ker \ je v prvem trimesečju preji teklega leta še trajala sploš-I* na stagnacija. Prav zato pa I* na stagnacija. Prav zato pa ([ je tudi kumulativno v dveh mesečih letošnjega leta l> vrednost blagovne proiz- II vodnje, izračunane po stal- ji J j nih cenah, za 27,4% večja \\ od one, ki je bila dosežena (ij j, cih proizvodnja v vseh i ( , i ostalih obratih večja od one 1 * i1 v preteklem letu. v I *, (Nadaljevanje na 3. strani) t L KAKO PRITI IZ SLEPE ULICE (Nadaljevanje s 1. strani) zmanjšanju dohodka in skladov in seveda manjšim osebnim dohodkom, čeprav smo v letu 1967 izplačali za 1,953 milijona din nepokritih osebnih dohodkov. Zavedajoč se težkega stanja, v katerem se podjetje nahaja, so si naše strokovne službe in samoupravni organi prizadevali z. lastnimi močmi izboljšati položaj podjetja in zaposlenih (kar pa ni mogoče uresničiti čez noč). V ta namen je bil ustanovljen organizacijski oddelek. Le-ta bo reševal probleme, s katerimi sc srečuje podjetje pri svojem poslovanju (večja ekonomičnost poslovanja, uvedba metode ugotavljanja direktnih stroškov idr.). Nadalje je bil sprejet sklep o izdelavi novega pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov. V letošnjem letu bi po realnih predvidevanjih lahko povečali osebne dohodke največ za približno 8 %. toda ob prekinitvi dela so naši samoupravni organi na priporočilo zunanjih družbenopolitičnih dejavnikov sprejeli sklep o 20 % povečanju osebnega dohodka, kar predstavlja letno okoli 6 milijonov din. Teh sredstev v sedanjih pogojih gospodarjenja sami ne bomo mogli ustvariti v celoti kljub še tako racionalnem poslovanju, temveč le ob podpori širše družbene skupnosti. V nasprotnem primeru bo naše podjetje zaključilo letošnje poslovno leto s precejšnjo izgubo. Na pobudo vodilnih predstavnikov naših strokovnih služb in družbeno-političnih organizacij so se le-ti sestali s predstavniki republiške in občinske skupščine, izvršnega sveta, gospodarske zbornice in drugih družbeno-političnih organizacij. Na teh sestankih so bili navzoči seznanjeni z gospodarskim položajem našega podjetja od leta 1966 dalje: s strukturo celotnega (Tb-bodka, z delitvijo dohodka po zaključnem računu, z rentabilnostjo poslovanja, z našimi zadolžitvami, z vzroki za padec dohodka itd. Poleg tega pa so jim prikazali predlog ukrepov za sanacijo našega podjetja; le-ta sestoji iz treh faz: • Naše podjetje je preko svojega strokovnega združenja posredovalo zveznim organom zahtevek za povečanje izvoznih premij, oprostitev obresti na poslovni sklad in ureditev domicilnih cen cinka in cinkovlh proizvodov. Republiški in občinski organi naj bi sc zavzeli za pozitivno rešitev teh treh problemov. V primeru pozitivne rešitve pa ta sredstva še ne bi zadoščala za pokritje povečanega osebnega dohodka za 20%: zaradi tega podjetje potrebuje za manjkajoči del sredstev ali kredit ali garancijo republiškega sklada za pokritje izgub. V ta namen naj bi republiška skupščina oprostila naše podjetje prispevka za onesnaženje vode, prispevka za uporabo vode in dela prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki po zakonu pripada republiki, občinska skupščina pa naj bi nas oprostila plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter dela prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Zaradi sedanje situacije bo moralo podjetje odpovedati tudi sodelovanje pri ureditvi vodnega sistema na območju celjske občine. Finančna sredstva, ki bi jih zbrali na podlagi vseh naštetih olajšav, bi zadoščala za pokritje morebitne izgube. Upajmo, da to pot ne bomo ostali pri obljubah in stališčih, temveč da bomo dosegli tudi dejansko finančno podporo. • Naslednja faza sanacije podjetja predstavljajo manjše rekonstrukcije obstoječih obratov, da bi s tem dosegli boljše poslovanje: npr. v metalurgijo bi vložili le toliko sredstev, da bi dosegli optimalni izkoristek, manjša finančna sredstva pa bi vložili v proizvodnjo novih, rentabilnih artiklov. S tem bi si zagotovili normalno poslovanje podjetja s sicer majhnimi skladi. Za uresničitev te faze bomo potrebovali okoli 2,2 milijardi din kredita, kar naj bi zagotovila republika iz sklada republiških rezerv. Ce bi denar takoj dobili, bi ga do leta 1971 že lahko obračali. Proizvodne kapacitete bodo v letošnjem letu dobro izkoriščene. Plan proizvodnje je posebno napet v topilnici, kjer se predvideva, da bomo pridobili 28.000 0 Nadaljnja naloga je izdelava perspektivnega programa našega podjetja za obdobje 1970—1975, ki mora temeljiti na razvoju kemije, kajti sedanje metalurške naprave, čeprav bi bile dokončno rekonstruirane, imajo le nekajletno perspektivo spričo dejstva, da so bile v zadnjem obdobju zgrajene v naši državi nove naprave s sodobnejšim tehnološkim procesom pridobivanja cinka. Rešiti bomo morali problem finalizacijc žveplene kisline iz novega obrata, preostalih 50.000 ton pa bomo prodali ostalim potrošnikom, če ne bomo dobili finančnih sredstev za izgradnjo obrata za proizvodnjo titanovega belila. Celotne priprave za izgradnjo tega obrata so že v taki fazi, da bi ob zagotovljenih finančnih sredstvih lahko pričeli gradnjo že čez nekaj mesecev; do konca meseca marca pa bomo vedeli ali so sredstva za to investicijo zagotovljena in na razpolago za črpanje. Poleg naštetih nalog je pred nami še ena: v najkrajšem času bomo morali povečati rentabilnost na račun boljšega poslovanja, kar bomo dosegli z uvedbo Direct costing metode (do konca leta) in z novo organizacijo podjetja. Le-ta bo uvedena do konca maja. Kaj bomo pravzaprav dosegli z novo organizacijo? Sleherni član kolektiva, ki dela na kateremkoli delovnem mestu, mora biti polno zaposlen in za svo- ton cinka pa tudi v predelovalnih obratih je večji kakor preteklo leto. Tudi v kemijskih obratih je proizvodni plan skoraj vsepov- je delo tudi odgovoren, nadalje je treba povečati štednjo in seveda tudi disciplino. Za ustreznejšo stimulacijo bo poskrbel nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo sprejet do konca maja v letošnjem letu, le-ta bo zagotovil pravilne odnose in razmerja. Del tehničnega kadra bo preusmerjen v razvojni oddelek, kjer se bo ukvarjal z iskanjem raznih izboljšav pri sedanji proizvodnji in z uvedbo novih proizvodov ter z izdelavo perspektivnega programa našega podjetja. Ker je danes tržišče vedno bolj zahtevno in išče od proizvajalcev le kvalitetno blago, Tjo za izpolnitev te zahteve skrbel oddelek tehnične kontrole. Nova organizacija p;» ne'predstavlja neko dokončno nespremenljivo ureditev, nasprotno, organizacijski oddelek bo nenehno spremljal njeno delovanje in jo bo po potrebi tudi dopolnjeval; prilagajal jo bo nadaljnjemu razvoju podjetja in odpravljal vse pomanjkljivosti, ki se bodo pokazale pri njenem delovanju. Novo organizacijo bi pravzaprav lahko primerjali s tehnološkim procesom, ki ga moramo stalno spremljati in po potrebi tudi izpopolnjevati. Uspeh te organizacije, uvedena bo ob sodelovanju strokovnih sodelavcev izven podjetja, pa bo tem večji, čim bolj se bo sleherni član res aktivno vključil in deloval v njej. Z. Sentjurc sod večji od dosežene proizvodnje v preteklem letu. V nekaterih kemijskih obratih bi lahko še več proizvedli, toda ker tržišče ne potrebuje nekaterih kemijskih proizvodov v tolikšni meri, smo ustrezno tudi planirali proizvodnjo. Precej problematična je proizvodnja ultra-marina; kvaliteto le-tega je potrebno izboljšati — do takšne mere, da bo zadovoljila zahtevam potrošnikov, sicer bomo proizvodnjo ustavili. Pri sestavi letošnjega proizvodnega plana so bile upoštevane prodajne možnosti in stanje na tržišču. Glede na težko situacijo, v kateri se podjetje nahaja, si bomo morali vsi prizadevati, da bomo sprejeti plan tudi izpolnili. Prodaja v tujino je planirana v znesku preko 6 milijonov dolarjev. Za investicijsko vzdrževanje je predvideno 500 milijonov starih dinarjev, kar bo verjetno dovolj za planirano vzdrževanje. Centralni delavski svet je na tej seji tudi potrdil zapiske inventurnih komisij. Razlike, presežki oziroma primanjkljaji so Jd o TJ N ca Neto- produkt 01 TJ O £ O O Leto 1966 21,65 17,79 Leto 1967 18,92 13,22 I-VI. 1968 17,37 10,71 I-IX. 1968 18,29 11,69 Leto 1968 18,68 12,42 S povečanjem obsega poslovanja v drugem polletju smo sicer uspeli ustvariti maso dohodka, ki pokriva osebne dohodke, toda skladnega porasta stroškov s porastom celotnega dohodka nismo uspeli zagotoviti, kljub naporom, ki so bili v tej smeri storjeni, ker so na prikazana gibanja v dobršni meri vplivali zunanji faktorji, na katere podjetje ne more vplivati. Da je temu tako, potrjuje finančna situacija celotne grupacije proizvajalcev cinka in svinca (pretežne, izvoznice), ki je enaka cinkarniški. Osnovni vzroki takega stanja so: — nesorazmerje med doseženimi prodajnimi cenami in cenami surovin, pri čemer še posebno negativno vpliva visoka udeležba izvoza na konvertibilna tržišča; — stalna poviševanja že tako nesorazmernih cen surovin pomožnega materiala ' in goriva (mazut, kaolin, barit, baker, embalaža itd.); — povečanje cen uvoženih surovin zaradi povečanih davščin; — podražitev transportnih in ostalih uslug; — povečanje tistega dela poslovnih stroškov, ki imajo značaj družbene akumulacije; — močno povečanje stroškov, ki izhajajo iz doseženih investicij; — zastarela in predraga tehnologija pridobivanja cinka in še nekaterih proizvodov v anorganski kemiji — kot posledica nedokončane rekonstrukcije; — nepolen izkoristek kapacitet v prvem trimesečju. Razvojna linija finančnih pokazateljev sicer kaže skladnejše tendence razvoja kakor v preteklem letu, vendar so te šele skromni začetki v tej sme- ri. V prihodnje bomo morali vložiti ogromne napore, če bomo hoteli doseči večjo rentabilnost poslovanja, predvsem na tistih področjih, kjer lahko vplivamo sami na poslovne rezultate. Zastarelo, neakumulativ-no proizvodnjo bomo morali s hitrejšim tempom nadomeščati z novo, rentabilnejšo, ki bo zahtevala majhna vlaganja. Ce pogledamo razvoj finančne učinkovitosti poslovanja od leta 1966, zasledimo vseskozi upad udeležbe netoprodukta in dohodka na celotni dohodek ob povečani udeležbi poslovnih stroškov. S strukturo celotnega dohodka vidimo, kateri stroški so_na račun dohodka močno porastli. Ce porabljen material kompenziramo z nabavo materiala, se ta bistveno ni spremenil. Vidimo, da je visoko porastla amortizacija, ki znaša v strukturi 7,73% proti nekaj več kot 12% dohodku. Amortizacija, oziroma njen porast, je spričo dovršenih novih objektov obračunan po minimalni stopnji, ki je ni mogoče zmanjšati, da bi na ta način povečali dohodek. Amortizacijo potrebujemo za odplačilo kreditov, ki smo jih najeli za investicijske graditve. Tempo porasta porabljenih sredstev je od tempa porasta poslovnih stroškov nekoliko slabši, zaradi tega je tudi netoprodukt manj upadel v udeležbi celotnega dohodka kot pa dohodek, ker so se močno povečale dajatve, ki imajo značaj družbene akumulacije. Obresti od kreditov — njihova udeležba je bila v letu 1967 vi' soka in je skočila ha 3,47%. Okoli 200 milijonov teh obresti odpade na kratkoročne kredite, drugo pa so obveznosti, ki izvirajo iz investicij. Vidimo tudi porast vseh stroškov družbene akumulacije, tako obresti od poslovnega sklada, zavarovalnih premij, povečale so se članarine zbornicam, vodni prispevki, povečan je bil prispevek za upo- iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KMALU FOTO AMATERSKI TEČAJI § Vse člane društva Ljud- § | ske tehnike obveščamo, da § | se bodo v aprilu pričeli | | fotoamaterski tečaji, ki jih | = bo organiziral naš fotoama- = = terski krožek. | Prijavite se lahko v: | — začetni, | — nadaljevalni ali § — ponavljalni, le-ta je | | namenjen tistim, ki so že | | obiskovali prva dva tečaja, 1 | niso pa vešči samostojnega § | fotoamaterskega dela. | Prijave sprejemata tova- § 1 riš Pavle 2ELE, interna te- | = lefonska številka 431 in to- = | variš Smeh (v laboratoriju, | | interna telefonska številka | | 364) do 5. aprila 1969. Odbor | tiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiMiiiiimiiiiiiiimiiii rabo zemljišča, prispevek za socialno zavarovanje — dodatni itd. Posledica vseh teh gibanj je padec rentabilnosti skupnega prometa. To se pravi, da smo na 1 din celotnega dohodka ustvarili manj netoprodukta, kakor v preteklem letu. Razvojha linija finančnih pokazateljev kaže bolj normalno tendenco razvoja kot preteklo leto, ker ni velikega odstopanja med porabljenimi sredstvi in doseženim učinkom na drugi strani. Močnejše odstopanje jo pri poslovnih stroških, ker smo vrednost proizvodnje povečali za 3,5, poprečno število zaposlenih je bilo manjše, akumulativ-nost pa je porastla. Porast tehnične produktivnosti dela je večji od porasta produktivnosti dela, ker je bil poslabšan izkoristek možnega časovnega fonda v primerjavi s preteklim letom za 0,9%. Na to poslabšanje izkoristka so vplivali v glavnem povečani bolezenski izkoristki in skrajšani delovni čas nekaterih zaposlenih, ki je v letu 1968 zajel daljše časovno razdobje kakor v letu 1967. Ob slabšem izkoristku časovnega fonda je bilo opravljenih veliko število nadur, ki predstavljajo letni časovni fond 60 delavcev, medtem pa izpadle ure zaradi bolezenskih izostankov predstavljajo letni časovni fond 130 delavcev. Poprečeni osebni dohodek je praktično ostal na ravni 1967. leta, ker pač gibanje dohodka ni dovoljevalo niti tolikšnega povečanja, da bi lahko sledili podražitvam. Odgovornost - kaj pomeni voditi (Nadaljevanje s 4. strani) Pri proučevanju problema v zvezi z delegiranjem moramo imeii vedno v mislih, da želijo vsi dobri delavci, da se jim zaupa in da se to manifestira s tem, da so jim zaupajo odgovorne naloge, saj se dobri sodelavci odlikujejo prav po tem, da želijo prevzemati odgovornosti. Poleg tega želijo, da se jim da prilika, da realizirajo svoje ideje in svoje misli. Delegiranje pa je najboljši način, da se zadovolji prav tem težnjam delavcev, da pri njih razvija iniciativo, občutek odgovornosti in delovna volja. Kot smo že omenili, je tu-torstvo (varuštvo) ravno nasprotni postopek od delegiranja. Vodja pri prenašanju nalog ne definira samo cilj, katerega je potrebno doseči, temveč istočasno predpiše način in pot, kako naj bi bila naloga izvršena. Posledice tutorstva so v osnovi negativne. Ce je to splošna karakteristika metode vodenja v celem podjetju, nujno vodi do pretirane centralizacije, ker vse odločbe izhajajo od vrha podjetja, od najvišjih vodij. To pa zavira vsako samo-iniciativo podrejenih in jim jemlje voljo, da dajejo predloge za izboljšanje dela. Predvsem se poraja globoko nezadovoljstvo prav pri dobrih delavcih, ki so iniciativni in pri delu samostojni. Tak način vzgaja ljudi v povsem nesamostojne osebe, ki niso v stanju ničesar več napraviti brez »šefa«, ker je v končni liniji on tisti, ki »misli za njih«. S tem načinom se zahteva od njih, da mehanično in brez razgovora, naredijo nalogo, kot jim je bilo odrejeno. Nasploh se s tutor-stvom vse več zmanjšuje občutek odgovornosti pri delavcih. In kar je najslabše, onemogoča sc razvoj ljudi. Nimajo prilike, da se pri delu razgledajo, da pokažejo svoje sposobnosti in pridobijo lastne izkušnje. In to je najbolj nevarno, saj ogroža razvijanje in pravočasno vzgajanje mladih vodstvenih kadrov. In končno, tutorstvo največ škoduje tistemu, ki ga prakticira. Ne ve, da se je odrekel enemu od najmočnejših sredstev za motiviranje ljudi, a t® je delegiranje. Poleg tega pa so vodja, ki ne delegira, pri svojem delu prenapreza, ker mora definirati v detalje način izvajanja dela svojih podrejenih, če to ne dela, delo stoji. Zadovoljen je, ker se vidi, kako je »nepogrešljiv«. Stvarno pa je to zelo kratkovidno dejanje, saj vedno več in več dela ter je tako vse manj sposoben, da sodeluje s svojimi ljudmi in da jih vodi. Da bi torej delegiranje moglo uspeti je potrebno, da imajo vsi vodje pozitivna stališča kot smo že omenili. Da pa bi lahko uspešno delegirali, je potrebno, da vsak vodja zelo dobro pozna svoje sodelavce, ker le tako lahko odloči, katere naloge lahko delegira vsakemu posameznemu svojemu sodelavcu in ali to dejansko vemo, vemo prav vsi, o tem razmislimo, temeljito razmislimo ... Dalje prihodnjič Zakaj dodatni prispevek za socialno zavarovanje? NA SKLADE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, NJIHOV POSLOVNI USPEH, NJIHOVE DOHODKE IN IZDATKE NAJMOČNEJE VPLIVATA V NAŠEM SISTEMU DVA DEJAVNIKA, IN SICER: GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV TER GIBANJE ŠTEVILA ZAVAROVANIH OSEB. JASNO PA JE, DA STA OBA TA DEJAVNIKA LE REFLEKS GOSPODARSKIH GIBANJ. Gibanje števila aktivnih zavarovancev je važno zato, ker nam pove, kakšno je število tistih, ki sredstva ustvarjajo, gibanje števila zavarovanih oseb pa nam pove, kakšno je število tistih, ki sredstva trošijo. Gre torej za razmerje med plačniki in potrošniki. Med potrošniki je posebej pomembna kategorija uživalcev invalidskih pokojninskih dajatev. Ta razmerja nam obenem pokažejo razmerje med produktivnim in neproduktivnim delom prebivalstva. To pa je zelo pomemben gospodarski faktor, s katerim pri nas vse premalo računamo. Na dohodke sklada vplivata v glavnem dva elementa, in sicer prvensveno osebni dohodek kot osnova od katere se stopnje obračunavajo in višina stopenj. Če pogledamo za nekaj let nazaj, kakšne so bile skupne prispevne stopnje za socialno zavarovanje: ob reformi so znašale bruto 23,5 %, leta 1966 bruto 20,5 %, 1967 leta bruto 19,5 °,o, lani pa bruto 19,3%. Osnovna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje je znašala ob reformi 8,5%, nato je bila zmanjšana na bruto 8 %, leta 1966 na bruto 7 %, v letu 1967 in 1968 pa je bila z republiškim zakonom znova zmanjšana na bruto 5%. Stopnja dodatnega prispevka je z zakonorn omejena in ne sme znesti vec kot 25 % sredstev, ki se zberejo iz osnovne stopnje. To je pomenilo, da je znesla leta 1965 v povprečju bruto 2%, leta 1966 1,75%, predlani in lani pa 1,25%. Ker so osnovne stopnje prispevka bile v vsej republiki vsa leta enake, lahko primerjamo podatke o osnovnem prispevku na enega aktivnega zavarovan-• ca z republiškim povprečjem; ti umi ti podatki pa pokažejo obenem tudi poprečni osebni dohodek in je to po našem mnenju tudi refleks gospodarske moči naše regije. Primerjava izražena v indeksu pokaže naslednje: 1965 1966 1967 1968 94,0 92,1 90,6 87,6 Ta problem je skrajno resno gospodarsko vprašanje celotne naše regije. Ker pač z izpadom dohodka do republiškega povprečja ne moremo računati, ker velja načelo, da je treba v skupnosti prilagoditi vse ravnanje in potrošnjo z zbranim sredstvom, se postavlja to vprašanje v drugačni luči, in sicer, ali je mogoče pri toliko manjših dohodkih nuditi tudi enako vrsto in enakovredno zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot v ostalih skupnostih. Brez dvoma terja to veliko naporov in zelo grobo ocenjeno lahko rečemo, da imamo glavne dohodke 12 % pod republiškim povprečjem, nivo pravic, zlasti zdravstvenega varstva, pa ni bistveno slabši od povprečja. Ob takih ugotovitvah pa se postavlja tudi vprašanje, če ni že lani prišlo pri zdravstvenem varstvu do stagnacije, ker o kakršnem koli napredku najbrž ne moremo govoriti, čisto enostavno povedano t— sklad bi imel preko 900 milijonov S din večje dohodke, če bi bile osnove enake kot so povprečne osnove v republiki. še druga zanimiva primerjava: število aktivnih zavarovancev je vsako leto po reformi rahlo nazadovalo, lani pa jih je bilo prvič po treh letih 86 več kot predlani. Primerjava: v letu 1965 je bilo v naši skupnosti 67.368 aktivnih zavarovancev, v letu 1968 pa 66.415. Uživalcev inva- lidsko-pokojninskih dajatev leta 1965 je bilo 18.766, leta 1968 pa 22.060. Zavarovanih oseb je bilo leta 1965 161.909, leta 1968 pa 165.764. če še primerjamo število uživalcev vseh invalidskih dajatev v naši skupnosti napram aktivnim zavarovancem in primerjamo to z enakimi podatki za celo republiko, ugotovimo po podatkih iz leta 1967 (podatkov za republiko za leto 1968 še nimamo), da je na 100 aktivnih zavarovancev v celotni republiki 8.46 uživalcev, v naši skupnosti pa 13.22 uživalcev. Iz teh podatkov sledi samo zelp kratka in naravnost porazna ugotovitev- za našo skupnost — vsako leto v gospodarski rasti zaostajamo, zdravstveno stanje naših zavarovancev pa je pri tem tudi bistveno slabše kot drugje. Vprašati se torej moramo: ali je gospodarsko zaostajanje posledica slabega zdravstvenega stanja naših delavcev, ali pa je slabo zdravstveno stanje naših delavcev posledica našega gospodarskega zaostajanja. Financiranje Socialno zavarovanje se financira po sistemu prispevkov. Zaradi znanih teženj zveza leta 1967 ni več limitirala skupnih stopenj prispevkov, temveč so pristojni republiški organi limitirali posamezne stopnje prispevkov. V bistvu je šlo za skupno omejitev vseh osnovnih stopenj na 19,3% bruto, pri čemer je bila osnovna stopnja za zdravstveno zavarovanje limitirana na 5% bruto, za invalidsko-pokojninsko zavarovanje na 12,5% in za varstvo na 1,8%. Tako je komunalna skupnost za preteklo leto po osnovi 5% prispevni stopnji in 1,25 % dodatnega prispevka izkazala: 76,053.122,76 din čistih dohodkov; 79,618.623,37 din skupnih izdatkov; 3,565.500,61 din primanjkljaja; za kritje primanjkljaja je na voljo 1,538.470,04 din, nekriti del primanjkljaja pa znaša 2,027.030,57 din. Temeljnji zakon določa, da sc primanjkljaj krije prvenstveno iz razpoložljivih rezervnih sredstev, za preostanek pa pozna zakon kot edino možnost predpis izrednega prispevka. Po sklepu skupščine komunalne skupnosti Celje se del primanjkljaja krije z izrednim prispevkom v celi skupnosti, del pa v tistih občinah, ki izkazujejo primanjkljaj. Menimo namreč, da je za del primanjkljaja, ki ga pokaže to razmerje, izključno vzrok v premajhnih dohodkih skupnosti kot celote. Predpisan je izredni prispevek z enotno stopnjo 0,30 % od neto osebnega dohodka, ki se uvaja za območje celotne skupnosti. Poleg enotne stopnje se predpiše diferencirana stopnja izrednega prispevka za občine: Mozirje 0,50, Sevnico 0,44, Slov. Konjice 0,48, Šentjur 0,58, Šmarje pri Jelšah 0,47 in Žalec 0,46% od neto osebnega dohodka. V teh občinah so stroški za zdravstveno zavarovanje višji, od poprečja v naši skupnosti. Izredni prispevek se plačuje od 1. marca 1969 do 31. decembra 1969. V letu 1967 je imel sklad zdravstvenega zavarovanja naše skupnosti po uporabi celotne rezerve 458 milijonov S din primanjkljaja, to je 289 milijonov S din več kot v letu 1968. Pokrili smo ga z izrednim prispevkom, plačevali pa smo ga v letu 1968 v višini 0,96% od neto v povprečju komunalne skupnosti. Celotni izdatki so bili lani le 547.092,17 din večji kot predlani, kar pomeni skrajno racionalizacijo potrošnje, ki je ne bo več možno izboljšati. A. P. Letovanja preko Izletnika Letos bo Izletnik razširil možnosti letovanj po domovini na še številnejša bolj ali manj znana turistična naselja ob morju, v hribih ali v zdraviliščih. Cene niso visoke in so za vsak osebni dohodek. Pri Izletniku lahko dobite napotnico (kjer se upošteva tudi regres) za vsako naselje, ki vas zanima in tako ne bo težav pri rezervacijah in podobno. Ni pretirano, če zapišemo, to je tudi priporočilo občinskega sindikalnega sveta, da bo letošnje leto velik del rekreacije celjskih kolektivov organiziranih preko domačega podjetja Izletnik, kjer so formirali tudi novo delovno mesto — referenta za rekreacijo, katerega vodi tov. Pipal Ljerka. Tako lahko priporočamo celotne Izletnikove usluge v okviru različnih oblik rekreacije. Izpopolnjevanje poslovne organizacije Podjetje se je že v letu 1968 odločilo, da bo izpopolnilo poslovno organizacijo podjetja, kar naj bi v prihodnje bil tudi stalen proces predvsem s ciljem ekonomiziranja poslovanja in urejanja medsebojnih odnosov ter kompetenc. S tem namenom je tudi bila ustanovljena strokovna služba — organizacijski oddelek, ki bi v prihodnje deloval predvsem na naslednjih področjih: analiziranje organizacije upravnih in vodstvenih funkcij v podjetju; spremljanje znanstvenih dosežkov organizacije upravnih in vodstvenih funkcij; predlaganje izboljšav poslovanja, po možnosti v več variantah; zasledovanje, če se sprejeti predlogi v praksi izvajajo ter dajanje potrebnih navodil, ki konkretizirajo predloge; proučevanje in organizacija pravilnih instanc in komunikacijskih poti; urejanje medsebojnih odnosov in razmejevanje kompetenc delovnih enot; izdelava organizacijskih predpisov (standardov) o poslovanju posameznih delovnih enot s sodelovanjem le-teh; sodelovanje pri izdelavi internih samoupravnih predpisov, kadar jih predlagajo delovne enote; nadziranje izvajanja predpisane organizacije, navodil in predpisov; uvajanje srednje in visoke mehanografije za potrebe komercialnega in finančnega poslovanja ter pmali-ze in statistike; uvajanje sodobnih metod obračuna (Direct Costing) in drugih; občasno sodelovanje pri izdelavi organizacijskih pravilnikov, predpisov, staiidardov, navodil itd.; sodelovanje na sestankih, kjer se obravnava tematika iz področja organizacije. Za delovanje na specializiranih področjih priprave proizvodnje in proizvodnje ter ekonomike se predvideva naslednje: ugotavljanje in analiziranje dejanskega stanja organizacije proizvodnje in priprave proizvodnje; zasledovanje novih dosežkov znanosti in na osnovi študija in proučevanja organizacije, dajanje predlogov o izboljšavah; nadziranje izvajanja sprejetih predlogov v praksi; organizacija dela v pripravi proizvodnje in v proizvodnji tako, da je kontinuira-nost zagotovljena; skrb za racionalnost gospodarjenja; dajanje predlogov za odpravo ozkih grl; sodelovanje z organizatorjem transporta, da ne pride do zastojev; urejanje in usklajevanje dela med posameznimi enotami; dajanje navodil pri izvajanju organizacijskih nalog; izdajanje navodil in standardov za poslovanje proizvodnih enot s sodelovanjem prizadetih enot; nadziranje izvajanja predpisane organizacije, navodil, predpisov, standardov podjetja in podobno; koordiniranje organizacije med posameznimi službami, oddelki, obrati in delavnicami; ugotavljanje in proučevanje obstoječega administrativnega poslovanja podjetja; predlaganje izboljšav za racionalnejše administrativno poslovanje; izdelovanje standardov — predpisov za administrativno poslovanje; izdelovanje standardov pisarniške opreme in proučevanje ter predlogi za uvedbo in nabavo enotne pisarniške opreme — mehanizacije; proučevanje in predlogi za gledališča Novice iz celjskega uvedbo tipiziranih in sodobnih pisarniških pripomočkov; nadzorovanje nabave pisarniških pripomočkov; odobravanje nabave oziroma izdelave vseh novih obrazcev; proučevanje uporabnosti obrazcev, njih funkcionalnost, preglednost in koristnost ter oblikovanje, dopolnjevanje m ustrezno spreminjanje •le-teh v soglasju s predlagatelji; občasno sodelovanje z zavodi in institucijami, ki se bavijo z organizacijo. Za postopno izvrševanje teh nalog je zadolžen organizacijski oddelek, ki deluje kot strokovna služba, podrejena glavnemu direktorju podjetja ter ima v svojem sestavu diplomiranega metalurškega inženirja, diplomiranega ekonomista organizacijske smeri, ki vodi oddelek in samostojnega referenta za administracijo, medtem pa trenutno še išče enega diplomiranega ekonomista. Med prve naloge te strokovne službe sodijo: • Definiranje organizacije podjetja, torej postavitev makro sheme, mezo sheme in mi-kro sheme ob vsestranskem sodelovanju vseh zaposlenih v sektorjih podjetja in v samostojnih oddelkih s tem, da se pripravijo: W. GOODHART: GENERACIJA Delo, ki smo ga naštudi- \ rali te pred časom in ki 1 mu je bila napovedana pre- ( miera te 6. decembra, je ( prišlo na oder zaradi raz- ( ličnih ovir šele 21. februar- t ja. Pred leti je bilo upri- i' zorjeno na Broodwayu s d Henryjem Fondom v glavni vlogi in je dotivelo pre- <* cejšen uspeh. Ime avtorja, <* ki je povezan s tem uspe- (l hom, pa je tudi vse, kar <[ vemo o pisatelju. V naš re- < pertoar je prišla zaradi do- < kaj sprejemljivega kome- ' dijskega ianra in pa ideje, ( ki je blizu našim razme-ram. Beseda generacija te- ( melji na spoznanju, da ge- ' nerad ja nismo mi, marveč V naši otroci, njihovi potom- ' ci pa so spet njihova gene- V racija. Gre za problem (l vključevanja mladih v Si- ( Steni starih. Ta Sistem p (konkretno gre za Zdrute- \ ne drtave) naj bi mlade, p ki ga odklanjajo, prisilil p (če prej ne, pa v stiski), p da bi se vanj vključili, i Toda mladi so neverjetno (i odporni proti Sistemu, gra- p dijo si svoj svet — in ga p tudi potrdijo. l» Vsebina na kratko: mla- p do dekle se poroči v New Yorku, ne da bi njeni star- l1 ši vedeli za to. Pričakuje (l otroka. Nepričakovano jo <' obišče oče, najavil se je zelo na hitro, najde pa v ' podstrešni sobici samo svo- < jega neznanega zeta — sli- 1 kar ja, pesnika, amaterja na ' vseh področjih, skratka po očetovi presoji zagrizenega beatnika. Mladi mož mu ni \ niti najmanj všeč, niti po nazorih, niti kot hranitelj \ njegove hčere. Misli, da mora razdreti zakon, če p hoče rešiti hčerko. Odkla- p njajoč konvencije starega sveta (Sistema), sta se mlada dva namreč odloči- * la, da bosta rodila otroka \ doma, brez zdravniške po- moči. Obupan oče kliče na pomoč zdravnika, odvetni- * ka in še nekega založnika, , ki naj bi izdal fantove ( pesmi in tako upornika po- , sredno vendarle pripeljal v ( »neporušljiv Sistem«. Na p koncu mora oče delno kapitulirati. Kapitulacija je v p njegovem s poznan fu, da p Življenje — tako kakor ga p pojmujejo mladi — ven- i1 darle ni brez vrednot, le da <* se je sam odtujil letom, ko J, so mu bile še blizu. i Komedijo je zrežirala i Balbina Battelino-Barano- |> vičeva. Sceno je zasnoval i' Sveta Jovanovič, lektor je (• bila Majda Križajeva. Glas- d bena oprema: Edo Goršič. d Kostume je izbrala režiser- l1 ka sama. V glavni vlogi kot d oče bo nastopil Sandi d Krošl. Njegova hčerka bo d Jana Smidova, zet Marko d Simčič. Zdravnika bo kre- (' • iral Marjan Dolinar, odvet- <' nika Branko Grubar, založ- (l nika Stefan Volf. < Režiserka Balbina Batte- Č lino-Baranovičeva ob pre- < mieri GENERACIJE: »Med- < tem ko sodobno gledališče 1 posreduje nova odkritja ' resnice, želi ubežati vsak- (( danjosti življenja; odmika \ se od realnega atmosferske-ga vzdušja... Velika veči- \ na gledališkega občinstva, \ tudi dandanašnji, pa na- > sprotno pričakuje, da v p gledališču ponovno doživi (( — vsebinsko in oblikovno p ritem svojega vsakdanjega i Življenja; gledališki odziv p na drobne probleme vsak- p danjosti je močno priljubljen pri širokem gledali- , škem občinstvu«. p PRIHODNJI PREMIERI: Sredi marca bo premiera ' ene najbolj duhovitih so-dobnih komedij: ZARES ČUDEN PAR Neila Simo- j na. Režiser je Franci Kri- V žaj. — Nato gredo v študij \ VESELE WINDSORCAN- J KE VJilliama Shakespeara J v režiji Jura Kislingerja. J — opisi vseh delovnih mest (redno delo, občasno delo, material, ki se uporablja na delovnem mestu, delovna sredstva, kako se odreja delo na delovnem mestu, naziv neposredno nadrejenega delovnega mesta); — zahteve delovnega mesta (strokovnost, odgovornost, napor, pogoji dela); — rangiranje znotraj sektorjev., samostojnih oddelkov, itd. 0 Uvajanje metode variabilnih stroškov — Direct Costing — v poslovanje podjetja (za tehnično, komercialno in ekonomsko finančno področje). Predvideli smo minimalno kadrovsko zasedbo oddelka — službe zaradi čim nižjih stroškov, predvsem pa, ker želimo in pričakujemo aktivno sodelovanje vseh članov kolektiva! kadar bomo potrebovali njihovo strokovno sodelovanje, saj bo slednje usmerjeno k istemu cilju, to je k čim boljši organizaciji in s tem ekonomiziranju poslovanja. Če ob tem pripomnimo še, da moramo ob koriščenju uslug tujih organizatorjev prispevati za usluge tudi v razmerju najmanj 1 : 3, je z ozirom na velikost podjetja permanenten obstoj takšne službe prav gotovo nesporen in predvsem — ekonomsko utemeljen. -m- vvmm na PROGRAM LETOVANJ IN REGRESIRANJA V LETU 1969 Komisija za družbeni standard pri Centralnem delavskem svetu je na seji dne 21. februarja sprejela program letovanj, predlog sistema regresiranja in predlog predračuna regresov ter navodila o načinu in pogojih za uveljavljanje pravice do letovanja in regresa. Kje bomo letos letovali OB MORJU LAHKO LETUJETE v Šestih KRAJIH V počitniškem domu v Piranu so na razpolago tri dvoposteljne in dve triposteljni sobi, skupno po dvanajst ležišč v eni izmeni. Letovanje je možno od 12. julija do 31. avgusta in na posebno zahtevo tudi od 18. do 28. junija, če se prijavi več interesentov. Od 28. junija do 12. julija je dom rezerviran za goste iz čehoslovaške. V domu bodo letos na razpolago le prenočišča. Hrana je zagotovljena pri rezerviranih omizjih v »Gostišču ob obali«. Cena penziona Z vključeno turistično takso je 25 din, prevoz z avtobusom pa 21 din. V Crikvenici v Odmaralištu tvomice odeče i rublja KA-MENSKO — Zagreb so na razpolago dve dvoposteljni in ena triposteljna soba z dodatno posteljico; skupno je sedem ležišč v vsaki izmeni. Letovanje je možno od 11. junija do 10. septembra. Cena penziona bo predvidoma 29,00 din. Turistična taksa ni vračunana v ceni. Pogodba še ni sklenjena. Prevoz z avtobusom pa stane 29,50 din. V Rabu v počitniškem domu podjetja Varteks Varaždin so na razpolago ena štiriposteljna, ena triposteljna in ena dvoposteljna soba v objektu »Astoria« in ena dvoposteljna soba v objektu »Danica«, skupno po devet do enajst ležišč v eni izmeni. Letovanje je možno od 11. junija do 10. septembra. Cena penziona je 31 din. Turistična -taksa ni vračunana v ceni. Avtobus do Jabljanca 30,50 din; trajekt za osebo 5 din, za osebni avto 30 din. V Supetru na Braču v zasebni hiši Mate Papiča so na razpolago ena dvoposteljna soba, tri triposteljne sobe in ena štiriposteljna soba, skupno petnajst ležišč. Hrana je zagotovljena pri Hotelskem podjetju Jadran. Letovanje je možno od 11. junija do 10. septembra. Cena penziona 30 din. Turistična taksa v ceni ni vračunana. Pre- voz z vlakom do Splita 49 din, z ladjo iz Splita v Supetar 5 din. V Biogradu na moru smo pri Počitniški skupnosti Žalec najeli dve vveekend hišici s tremi in štirimi ležišči, za čas od 10. junija do 29. avgusta. Cena penziona v juniju 23 din, v juliju in avgustu 29 din. Turistična taksa 1,20 din ni vračunana v ceni. Avtobus 40 din. V Preku na otoku Ugljanu v počitniškem domu sindikata Elektra Zagreb je na razpolago ena triposteljna soba od 1. julija do 31. avgusta. Cena penziona 30 din. Turistična taksa v ceni ni vračunana. Dokončna pogodba še ni sklenjena. Avtobus do Zadra 36,40 din ali vlak 49 din, ladja 2 din. DOMOVI V VIŠINSKIH KRAJIH V Ondražu pri Ostravi na Češkem v počitniškem domu podjetja Vitkovicke Stavby je na razpolago 40 ležišč v eni izmeni od 30. junija do 9. julija. Cena penziona 30 din, stroški prevoza z avtobusom 25 din v obe smeri. Turistična taksa je vračunana. V Logarski dolini v našem počitniškem domu so štiri triposteljne in tri dvoposteljne sobe. Dom bo odprt od 10. junija do 10. septembra. Hrana v Planinskem domu. Cena penziona 28 din. Pogodba s Planin- skim domom še ni sklenjena. Turistična taksa v ceni ni vračunana. V Rinki v Solčavi smo za sezono od 1. julija do 31. avgusta rezervirali le eno dvoposteljno in eno triposteljno sobo. Do 15. maja lahko rezerviramo še več ležišč, če bosta obe sobi oddani za vso sezono. Cena pen- ziona 28 din v sezoni, izven sezone 26 din. Turistična taksa v ceni ni vračunana. V Sladki gori so tri dvoposteljne sobe. Dom posluje od 1. aprila do 30. oktobra. Cena penziona v predsezoni 26 din, v sezoni 28 din. Turistična taksa ni vračunana v ceni. ZDRAVILIŠČA V zdravilišču Slatina Radenci bomo rezervirali brezplačno zdravljenje izven sezone za štiri osebe in okrevanje za 36 oseb v času od 1. junija do 31. oktobra. Cena za letovanje v sezoni je 30 din za penzion. Turistična taksa v ceni ni vračunana. V Čateških toplicah je rezervirano brezplačno zdravljenje za deset oseb izven sezone. V zdravilišču Rogaška Slatina bomo rezervirali brezplačno zdravljenje za dve osebi. V zdravilišču Dobrna bomo rparvirali brezplačno zdravljenje za štiri osebe. Skupno število rezerviranih nočitev je 6686, od tega ob morju 4770, v višinskih krajih 1356 in v zdraviliščih 560. Roki in pogoji prijav oziroma rezervacij Izmene v počitniških domovih so enotne desetdnevne in petnajstdnevne. Prijave za le- tovanja sprejema referent za rekreacijo v kadrovskem sektorju tov. Marjeta DORNOVA, pisarna št. 35, interna telefonska številka 219. Predrezervacije ali informativne prijave sprejemamo do 15. aprila. S predrezervacijo Si prijavljenci lahko zagotove že-ljena letovanja. Rok za dokončno rezervacijo je do 15. maja. Prednost rezervacij imajo tisti, ki so vložili informativno prijavo. Izbor časa in kraja letovanja se določa po kronološki prednosti. Rezervacija bo sprejeta le, če bo prijavljenec plačal stroške pogodbenih penalov za naročena prenočišča ali penzione. Namesto plačila v gotovini lahko podpiše odstopno izjavo s katero pooblasti Cinkarno, da mu od osebnih dohodkov odtegne toliki znesek, kolikor bi znašali pogodbeni penali za neizkoriščena ležišča ali penzione. Rezervacija preneha, če predplačnik 15 dni pred naročenim Cinkarni vso škodo, ki bi nastala, če napotnice ne bo izkoristil v celoti ali delno. Če naročnik ne izkoristi vseh penzionov po napotnici, mora vrniti Cinkarni tudi preplačilo regresa. Obračunavanje regresa za letovanje izven naših ali najetih domov Regres bo koristniku obračunan le na osnovi takih potrdil, s katerimi nedvomno dokaže, ,«s v. " i L Doslej najbolj priljubljeno letovišče je Supetar na Braču pričetkom letovanja ne dvigne napotnice in ne vplača celotnega zneska za penzionske usluge z obračunanim regresom. Napotnice izdaja referent za rekreacijo. Za obračun regresa mora prijavljenec predložiti naslednja dokazila: • potrdilo oddelka za obra; čun osebnih dohodkov o višini že izplačanega poprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred izdajo napotnice; • potrdilo o višini poprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za svojega zakonca; • če je zakonec zaposlen v drugem podjetju, potrdilo da otroci ne bodo uživali regresa V tem podjetju; • potrjene zdravstvene knjižice vseh vzdrževanih družinskih članov zaradi izračunavanja regresne stopnje; vzdrževani družinski člani, ki so upravičeni do regresa, so: nezaposlen zakonec, otroci, posvojenci in pastorki, katere starši vzdržujejo. šteje se, da je družinski član vzdrževan, če ima potrjeno zdravstveno knjižico, ki je izdana na ime vzdrževanca. Ob izdaji napotnice podpiše prejemnik izjavo, da bo plačal da je letoval v priznanem turističnem kraju, koliko dni je letoval in kateri njegovi družinski člani so z njim letovali. — Kot dokazilo o letovanju bomo priznavali račune o plačanih prenočiščih v počitniških domovih, campih, hotelih, planinskih postojankah, domovih Počitniške zveze in drugih domovih. Račune o prenočiščih Pri privatnikih bomo priznali le, če bo take račune izstavila turistična agencija. Na računih morajo biti imensko navedeni vsi upravičenci do regresa. Šte-yilo prenočišč mora biti iz računa nedvomno razvidno. Kadar se glasi račun za obdobje °d datuma do datuma in ni Posebej navedeno število prenočišč, se izračunava število dni z izključenim zadnjim datumom. — Ce bo koristnik letoval v lastni vikend hišici, bo dokazoval koriščenje s potrdilom o plačani turistični ali bavalni pristojbini s podatki navedenimi v prejšnjih dveh odstavkih in to potrdilo dopolnil s prijavo bivališča in z morebitnimi vozovnicami ali drugimi dokazili. — Če bo koristnik letoval v tuji zasebni vikend hišici bomo priznali regres le, če bo plačal račun pri turistični agenciji. Samo potrdilo o plačani turistični pristojbini in prijava bivališča se ne priznava kot dokazilo. — Če bo koristnik regresa potoval iz kraja v kraj in ne bo razpolagal z računi za vsa prenočišča, se bo število korišče-nih dni priznalo za čas od prve- Regres za potne stroške bo obračunan po končanem letovanju na osnovi predloženih vozovnic. Osnova za obračun je polna cena za drugi razred vseh vrst vlakov ali polna cena avtobusnega ali ladijskega prevoza. Koristnik mora predložiti za obračun vse vozovnice. Če vozovnic ne bi predložil bo obračunana najkrajša relacija z drugim razredom brzega vlaka. Avtobusna cena za prevoženi kilometer se izračunava po ce- Zdravnik obratne ambulante bo izdelal predlog v obliki seznama posebej za zdravljenje in posebej za okrevanje. Obra-tovodstva izdelajo vrstni red predlaganih po lastni presoji. Komisija za družbeni standard nato določi število upravičen- Regres za letovanje v počitniških kolonijah za šolske in predšolske otroke bo priznan le tistim otrokom, ki jih predlaga ga dokazanega do poslednjega dokazanega prenočišča in nekaterimi vmesnimi prenočišči v presledkih. — Letovanje v krajih, kjer žive zakonec ali otroci ali starši koristnika oziroma njegovega zakonca ali drugi ožji sorodniki se ne regresira. niku Izletnika Celje, cena za prevoz na ladji pa po ceniku za turistični razred. Enako bodo obračunani prevozni stroški za prevoz z osebnimi avtomobili. V takem primeru se relacija dokazuje s potrdili o plačanih prenočiščih. Delavcem, ki bodo koristili brezplačno zdravljenje ali okrevanje se povrnejo prevozni stroški in plačana turistična taksa v celoti po povratku. ' cev za vsak obrat posebej. Pri tem upošteva težino dela v obratih. Upravičenci po seznamu bodo po vrstnem redu pismeno vabljeni naj se prijavijo za zdravljenje ali okrevanje v določenem roku. občinski center za socialno delo. Za izdajo napotnice so potrebna enaka dokazila kot za regres v počitniških domovih. Posebna navodila Kadar vzdrževani družinski člani ne letfljejo skupaj z delavcem, oziroma letujejo prej, se jim regres prizna, če upravičenec . požfpiše odstopno izjavo, da bo plačal polno ceno, če po lastni krivdi v tekočem letu ne bo letoval. Taka priznanja upravičenosti bo komisija obravnavala individualno. Če izbere delavec sobo z večjim številom ležišč, kot jih koristi in ostane odvečno ležišče nezasedeno po njegovi krivdi ali zahtevi, je dolžan Cinkarni povrniti stroške, ki nastanejo zaradi neizkoriščenih nočnin ali penzionov. Turistično takso mora vsak koristnik vplačati v počitniškem domu ob prihodu. Vsak prijavljenec naj pri referentu za rekreacijo prečita celotna navodila o regresiranju, da se seznani s svojimi pravicami in dolžnostmi in se s tem izogne kasnejšim nesporazumom. (Nadaljevanje na 11. strani) Iz zasedanj centralnega delavskega sveta (Nadaljevanje z 2. strani ) minimalni, kar kaže, da smo s postavitvijo stalne komisije za kontinuirano inventuro v tem oziru precej pridobili. Je pa še nekaj osebnih obremenitev, ki pa morajo biti kmalu razčiščene. Centralni delavski svet je določil tudi komisijo, ki bo pripravila kriterije za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Odobril je tudi povečanje honorarjev predavateljem na naši tehniški šoli -in na raznih tečajih. Predavateljem na tečajih se honorar poveča od sedanjih 8,00 din na uro na 12,00 din na uro, predavateljem na tehniški šoli pa od sedanjih 12,00 din na 16,00 din na uro. Dosedanji honorarji so bili majhni, zaradi tega je bilo težko najti predavatelje za izobraževanje naših delavcev. V sredini meseca februarja pa je centralni delavski svet zopet imel sejo na kateri je sprejel in potrdil zaključni račun podjetja. OBRAČUN REGRESA ZA POTNE STROŠKE BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE IN OKREVANJE Letovanje otrok v počitniških kolonijah Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri Število nezgod v mesecu januarju je za 45 odstotkov večje od poprečja preteklega leta. V primerjavi z rezultati, doseženimi v decembru preteklega leta, smo dosegli zmanjšanje števila poškodb za 10 odstotkov in zmanjšanje izgubljenih dni za 19 odstotkov. Z doseženimi rezultati pa ne moremo biti zadovoljni, ker so večji od že doseženih letnih poprečij iz leta 1964 do 1968. V številu poškodb imamo tudi eno poškodbo, ki se je končala s smrtnim izidom. Šlo je za neupoštevanje varnostnih ukrepov s strani samega ponesrečenca, ki je bil KV krovec ter je imel petnajst let prakse. Na strehi je imel vsa potrebna zaščitna sredstva, vendar v trenutku, ko je s svojo težo streho predrl, ni imel pritrjenega varnostnega pasu na zaščitno vrv, kar je bilo zanj usodno. Primerjava doseženih rezultatov Januar December Poprečje 1969 1968 1968 Poprečno število zaposlenih 2155 2112 2062 Število poškodb pri delu 35 40 24,8 Število poškodb pri delu — smrtnih 1 Število izgubljenih dni 498 625 502 Število poškodb na 100 zaposlenih 20,1 22,8 14,3 Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni 13,9 15,6 20,4 na 1 zaposlenega 2,78 3,43 2,9 Število poškodb na poti 7 6 3,3 Število izgubljenih dni 93 95 75 Smrtna nezgoda 42 720 580,1 Skupaj vseh poškodb 1 — — Skupaj izgubljenih dni 491 620 477 Primerjava rezultatov v posameznih ekonomskih enotah teklega leta. s poprečjem pre- Število število izgubljenih poškodb na dni na 100 zaposlenih 1 poškodbo januar poprečje januar poprečje 1969 1968 1969 1968 Metalurgija 33,7 23,7 14,8 204 Predelovalni obrati 16,9 16,3 12,4 16,3 Kerni ja I. in III. 39,5 10,5 7,9 27,5 Kerni ja II. — 2.3 9 Vzdrževalni obrati 13,3 14 8 13,8 18,9 Uprava in ostalo 3,6 6,3 25,3 22 Skupaj: 20,1 14,3 13,9 20,4 Primerjava rezultatov, dosežena v posameznih ekonomskih enotah nam jasno kaže, katera ekonomska enota stoji pred problemi po vprašanju varstva pri delu. Reševanja teh problemov se bo treba lotiti sistematsko in organizirano brez zaletavosti. Najtežja situacija je v ekonomski enoti metalurgija, v kateri je imela topilnica okoli 67 % vseh poškodb, o le-tej vemo, da ima težke delovne pogoje in pomanjkanje delovne sile. Poleg topilnice ima okoli 22% poškodb rafinacija cinka, kjer bo potrebno posvetiti več pozornosti brezhibnosti modelov in zahtevati, naj ti služijo svojemu namenu, ne pa kot podlaga za ravnanje orodja. Počeni in zato vlažni modeli so bili glavni vzrok nekaterih poškodb. Kontrolo izvajanja varnostnih ukrepov s strani nadzornega osebja je potrebno poostriti. Tudi v ekonomski enoti predelovalni obrati ima valjarna večino poškodb. Razumljivo, da rekonstrukcija valjarne med normalnim obratovanjem vpliva na poslabšanje delovnih pogojev in povzroča tudi deloma nered. Vendar bo prizadevanje nadzornega kadra imelo pozitiven vpliv na zmanjšanje števila poškodb s poostritvijo kontrole izvajanja varnostnih ukrepov. Moramo se zavedati, da ima tudi valjarna določeno število na novo zaposlenih delavcev brez industrijskih izkušenj, ki rabijo povečano pozornost s strani nadzornega kadra. Pri delu so se poškodovali V OBRATU PRA2ARNA IN KISLINA Vinko PAVŠNER je s krampom razbijal zamrznjene grude pirita. Pri tem mu je kramp odletel ter ga udaril po glavi. V OBRATU TOPILNICA Štefan KOREZ je vstavljal predleže v pečno okno. Stolica na kateri stoji predlež se je pri tem premaknila ter mu skupaj s predležem padla na roko. Poškodoval si je dva prsta. Miodrag PAVLECOVlC, pri nameščanju pokrova saržirne odprtine pri thede peči ni imel pravilno nameščenega ščitnika za obraz. Vroč cinkov prah mu je puhnil skozi odprtino ter opekel ponesrečenca po nezaščitenem obrazu. "Anton Gorenjak ni pazil pri nakladanju kesonov na voziček ter mu je stisnilo prst leve roke med kesonom in vozičkom. Anton VIVOD je s pomočjo železnega droga odstranjeval poškodovane retorte iz destilacijske peči. Pri tem je retorta zdrsnila ter mu drog zbila iz rok. Drog mu je padel na levo nogo ter ga udaril po narti. Bogdan MALJKOVIC si je pri odpiranju vrat temperskih peči poškodoval (stisnil) prst leve roke. Gabrijel ZUPANC je menjal smer plina za destilacijsko peč. Pri tem se je snela protiutež menjalnika ter mu stisnila kazalec in palec desne roke. Danijel BELINA je šel k sejalnim napravam za cinkov prah. Pri tem je stopil na rob vedra za cinkov prah. kjer mu je spodrsnilo; pri padcu si je poškodoval rebra. Peter OCEPEK je kljub opozorilu malomarno polnil retorte, tako, da je vrglo vročo šar-žo iz retorte imenovanemu v obraz. Jože JANClC je tehtal cinkov prah iz poizkusne peči. Ko ga je hotel presipati v večje vedro se je prah vžgal ter ga opekel po obrazu. m Pri preizkušanju naših kcmolit plošč sodeluje tudi montažer tovariš Bombač Ante GALJOT je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Zaradi neprevidnosti in pomanjkanja poklicnih izkušenj mu je cink brizgnil po nogi in v čevelj. Vlado SUŠA se je opekel po palcu desne roke s strgalom pri desaržiranju retort. Bogdan MALJKOVIC je pri dviganju predležev v pečna okna občutil bolečine v vratu. V OBRATU CINKOVO BELILO Jernej NOVAK ni upošteval Mešalec v obrata kemija in. navodil za varno delo ter je šaržiral vlažen cink v peč. Pri tem je vroči cink brizgnil iz peči ter ga opekel po telesu In po nogi. V OBRATU RAFINACIJA CINKA Lazo MILJEVIC je ulival cink v moclel, ki je bil počen. Ko je začel tekoči cink brizgati, je imenovani odskočil od modelov pri čemer mu je padel ščitnik za obraz z glave in cink ga je opekel po desni strani obraza. Rado KOVAČEVIČ je ulival cink v model, ki je bil počen. Tekoči pink je začel brizgati in ponesrečenec je odskočil stran. Kljub temu mu je cink brizgnil s strani pod ščitnik ter ga opekel po desni^strani obraza. Alojz BOBEK je ulival cink v počen model. Tekoči cink ga je opekel po obrazu pod ščitnikom. V OBRATU KERAMIKA Franc RIHTER je vlagal retorte v tempersko peč. Pri tem je stopil na mokro železno ploščo, spodrsnil ter si zvil levo nogo v sklepu. (Nadaljevanje na 11. strani) Ali napake odpravljamo le s prekinitvijo dela? Ze dolgo je širši javnosti znano, da je bazična industrija v škripcih in prav tako tudi Cinkarna, saj že dve leti nismo premaknili osebnega dohodka; čeprav to ne velja za vse. Vrsto težav in vzrokov, zakaj smo v taki situaciji itd., je bilo že povedanih in obrazloženih.' Pri raznih zahtevah smo največkrat naleteli na gluha ušesa. Vse se premika zelo počasi, zato ni čudno, če se vreča enkrat napolni. DOVOLJ IMAMO OBLJUB -HOČEMO KONKRETNE REŠITVE! Postavimo se v situacijo tistih delavcev, ki so zaslužili manj kot 600 din. Ne glede, kako je razvrščen na delu in kako je ki se pojavljajo pri takih dohodkih pa se še stopnjujejo, ko v drugih kolektivih isti poklici presegajo tudi neko normalo,, Zato našo prekinitev dela ne bi kazalo speljati na politično aktivnost in neaktivnost, temveč novne organizacije sindikata do zvezne institucije aktivno sodelovali na vseh razgovorih. Zal ta organizacija lahko zavzame le stališča, ker so rešitve v drugih rokah, zato smo sklicali tudi vrsto sestankov s predstavniki drugih forumov, ki naj že enkrat pogledajo resnici v oči. Ob teh sestankih je že bilo pre- cej informacij, zato jih ne bi kazalo le ponavljati. Iz vsega je možno zaključiti, da si bomo morali največ pomagati sami. Ta pomoč pa je izvedljiva, če bomo enotni in disciplinirano izpolnjevali dogovore. Vsak dogovor pa mora upoštevati tudi človeka, ne samo številke. Martin Andrejaš Nesreče pri dela - Nesreče pri delu - Nesreče Naprava za pripravo različnih cinkovih zlitin tretiran, je 600 din še vedno pri današnjih cenah skoraj eksistenčni minimum. Na kratko povedano, da je s stalnim stiskanjem pasu in ob vedno večji produktivnosti naš delavec zelo podoben mravlji. Mnogokrat se je preslišalo, da je potrebno upoštevati tudi tiste, ki s svojimi zaslužki ne zmorejo preživljati družine in se obračajo na sindikat po socialne podpore. Vsi ti problemi, razrešiti materialni položaj podjetja in kolektiva. t IZ SEJ IN SESTANKOV V razreševanje naših problemov se je najaktivneje vključil sindikat, saj so tovariši od os- (Nadaljevanje z 10. strani) V OBRATU VALJARNA Simon STABOS je pri valjanju plošč na elektroprogi pomagal odstranjevati izvaljane plošče. Pri tem je spodrsnil in ko se je hotel uloviti je dobil prst leve roke med valje ter si ga poškodoval. Drago SIVKA je rezal srebrno ploščo. Pri tem se je ob rob plošče vrezal v sredinec leve roke. Milan KERSNIK se je polil pri vlivanju cinka s tekočim cinkom po čevlju. Cink ga je opekel po stopalu desne noge. V OBRATU KEMIJA I. Radovan SEKULIČ ni upošteval navodil za varno delo in namerno ni uporabljal očal. Pri centrifugiranju modre galice je dobil zaradi neuporabe zaščitnih očal droben kristal galice v levo oko. Ignac MAROVŠEK se je pretegnil, ko je nakladal cinkov pepel na prikolico. Slobodan PETROVIČ je peljal ročni voziček naložen z 250 kg superfosfata. Spotoma mu je spodrsnilo; pri padcu si je poškodoval roko nad zapestjem. Azis HADŽIČ ni uporabljal predpisanih zaščitnih očal, ko je zapiral vrata razkrojevalca v obratu superfosfata. Pri tem mu je padel drobec le-tega v desno oko. Josip MARKSA je polnil novi razkrojevalec s tekočim vročim superfosfatom. Pri tem ni pazil, ko je iz razkrojevalca nekaj superfosfata odteklo ter mu lažje opeklo roko v zapestju. Pri polnjenju bi se moral od razkrojevalca odstraniti. Pero ILIČ je peljal superfos-fat na ročnem vozičku. Ker mu je spodrsnilo, je padel. Pri padcu si je poškodoval prst leve roke. Nikola PEJKlC si je pri zapiranju vrat vagona priprl ter poškodoval palec desne roke. Pavel CAClC je peljal super-fosfat na ročnem vozičku. Pri tem mu je spodrsnilo. Pri padcu mu je voziček stisnil dva prsta na desni roki. (Nadaljevanje na 15. strani) Kje bomo letovali? (Nadaljevanje z 9. strani) SISTEM REBUSA REGRESIRANJA Komisija je predlagala delavskemu svetu enake regrese kot v lanskem letu. — Regres pripada v Cinkarni zaposlenim delavcem, upokojencem in vzdrževalnim družinskim članom, če letujejo najmanj tri dni neprekinjeno in največ petnajst dni v letu. — Za letovanje v naših objektih, ki jih bomo dobili na osnovi zamenjave ali v pogodbeno najetih objektih, pripada regres po 15 din na dan. Za letovanja v ostalih objektih v priznanih turističnih krajih in organiziranih campingih pripada regres po 10 din na dan. — Za vzdrževane otroke do 10 let starosti bo regres iz točke 2 manjši za odstotek otroškega popusta v naših in pogodbeno najetih objektih, v ostalih objektih pa za 50 %. — Za zaposlene, katerih poprečni dohodek na družinskega člana je manjši od 600 din, bo regres povečan po 10% enotne osnove na vsakih 100 novih dinarjev manjšega poprečnega osebnega dohodka do največ 50% povečanega regresa. Regresna lestvica (v novih dinarjih na dan) Povprečni osebni dohodek na družinskega člana V cinkarniških In najetih domovih V drugih domovih neorganizirano Nad 600,— 15,- 10,- od 500,— do 600,— 16,50 11 — od 400,— do 500,— 18,— 12,- od 300,— do 400,— 19,50 13. — od 200,— do 300,— 21,- 14,- do 200,— din 22,50 15,- Stroške zdravljenja v naravnih zdraviliščih ali okrevanja v počitniških domovih za 50 zaposlenih delavcev bomo krili v celoti. Prav tako tudi stroške prevoza in turistične takse. Za brezplačno okrevanje pridejo v poštev dolgoletni delavci, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pri čemer se upošteva predlog zdravnika, mnenje obratovodje in delavčevo materialno stanje. Brezplačno okrevanje se prizna le v pred in posezoni. Za prevoz na letovanje v naše ali pogodbene objekte ali v druge priznane turistične kraje bo regresirano 50 % potnih stroškov za vse- tiste, ki jim pripada regres za letovanje, do največ 50 % din regresa na posameznika. Prevoz z lastnimi vozili bo vračunan po ceni drugega razreda brzega vlaka oziroma avtobusa na isti relaciji. I. Svetličič Mladinsko tekmovanje v namizmem tenisu ŠPORTNA KOMISIJA PRI TOVARNIŠKEM KOMITEJU ZMS CINKARNE CELJE JE ORGANIZIRALA V ČETRTEK 27. FEBRUARJA 1969 TEKMOVANJE MLADINCEV V NAMIZNEM TENISU, V NASI ŠPORTNI DVORANI. PRIJAVILO SE JE SEDEMNAJST TEKMOVALCEV, NA DAN TEKMOVANJA PA JIH JE PRIŠLO PETNAJST, KER STA BILA TEKMOVALCA ZADRŽANA NA SESTANKU. Nastopili so naslednji tekmovalci: Milan Cepin, Tone Mo-toh, Stanko Brglez, Lado Hras-nik, Marjan Kačičnik, Branko Radšel vsi iz elektrodelavnice, Slavko Kajtner in Viktor Kovačič iz mehanične delavnice, Dani Majcen in Emil Košir iz finančnega sektorja, Jože Korent, nova žveplena kislina, Zlatko Pozinek, energetika, Jože Čander, kemija ter Ivan Rozmarič in Ivan Pohole iz investicij. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine. Rezultati po skupinah pa so bili naslednji: I. skupina Kajtner : Hrasnik 22 : 20, 24 : 22, 2 : 0; Radšel : Cepin 21:11, 21:11, 2:0; Motoh : Kajtner 6 : 21, 16 : 21,0 : 2; Hrasnik : Cepin 21:14, 21:19, 2 : 0; Radšel : Motoh 21:18, 21: 9, 2 : 0; Kajtner : Cepin 21:13, 21:15, 2 : 0; Hrasnik : Motoh 17:21, 19:21, 0:2; Radšel : Kajtner 21 : 19, 16 : 21, 16 : 21, 1 : 2; Hrasnik : Radšel 18 : 21, 14 :21, 0:2; Cepin : Motoh b. b„ 0:2. Vrstni red v I. skupini: 1. Kajtner, 2. Radšel, 3. Motoh, 4. Hrasnik, 5. Cepin. V finale sta se uvrstila Kajtner in Radšel, vendar tudi ostali trije niso igrali slabo. Videlo se je, da premalo igrajo. Nosilec skupine je bil Kajtner. II. skupina Čander : Kačičnik 15 : 21, 14 : 21, 0: 2; Majcen : Pohole 15 : 21, 17:21 0:2; Čander : Majcen 11 : 21, 8 : 21, 0: 2; Pohole : Kačičnik 22:20, 14:21, 19:21, 1:2; Čander : Pohole b. b., 0 : 2; Majcen : Kačičnik 21: 18, 17 : 21, 17 : 21. 1 : 2; Kovačič : Pohole 9:21, 5 : 21, 0 : 2; Kovačič Majcen 10:21, 12:21, 0:2; Kovačič : Čander b. b., 2 : 0; Kovačič : Kačičnik 7:21, 12:21, 0:2. Vrstni red v II. skupini: 1. Kačičnik, 2. Pohole, 3. Majcen, 4. Kovačič, 5. Čander. Ta skupina je bila najtežja. Čander se kot nosilec ni uvrstil v-finale. Presenetil je mladi Kačičnik, ki je z dobro igro premagal vse. Kačičnik in Pohole sta se uvrstila v finale, škoda pa je bilo, da je izpadel Majcen, saj je igral zelo dobro. III. skupina Košir : Pozinek 21 : 11, 24 : 22, 2 : 0; Brglez : Rozmarič 19 : 21, 13:21, 0:2; Korent : Košir 8:21, 11:21, 0:2; Pozinek : Rozmarič 21:13, 21:10, 2: 0; Brglez : Košir 18:21, 16:21, 0:2; Korent : Pozinek 8:21, 20 : 22, 0 : 2; Rozmarič : Košir 21 : 18, 20 : 22, 16 : 21, 1: 2; Po- zinek : Brglez 21:18, 21:11, 2 : 0; Brglez : Korent 21: 13, 12 : 21, 21: 0 (brez borbe), 2 : 1; Korent : Rozmarič 10:21, 19:21, 0:2. Vrstni red v III. skmpini: 1. Košir, 2. Pozinek, 3. Rozmarič, 4. Brglez, 5. Korent. Košir je kot nosilec skupine zmagal in prikazal tudi zelo dobro igro. V finale se je uvrstil tudi Pozinek, medtem ko Rozmarič kljub dobri igri ni uspel. Brglez je bil malo slabši, Ko-rentu pa se je poznalo, da že dalj časa ni igral. Finale Kačičnik : Kajtner 21:13, 21:12, 2 :0; Pohole : Radšel 21 : 16, 22 : 20 2 : 0; Košir : Pozinek 18:21, 9:21, 0:2; Kajtner : Pohole 9 :21, 10:21, 0:2; Kačičnik : Košir 23 : 21, 21: 19, 2 :1; Pozinek : Radšel 21:15, 21:14, 2 : 0; Kajtner : Košir 21:17, 21: 15, 2 : 0; Kačičnik : Radšel 21:16, 21:18, 2 : 0; Pohole : Pozinek 21:17, 21:10, 2:0; Kajtner : Radšel 17:21, 15:21, 0:2; 11. Kačičnik : Pozinek 21 : 19, 21 : 16, 2 : 0; Pohole : Košir 21 : 8, 21: 18, 2 :0; Kajtner : Pozinek 14 :21, 21:18, 13 : 21, 1: 2; Kačičnik : Pohole 21:18, 21:19, 2: 0; Radšel : Košir 25 : 23, 21:15, 2 : 0. Končni vrstni red: 1. Kačičnik, 2. Pohole, 3. Pozinek, 4. Radšel, 5. Kajtner, 6. Košir, 7. Majcen, 8. Rozmarič, 9. Motoh, 10. Hrasnik, 11. Kovačič, 12. Brglez, 13. Korent, 14. Cepin, 15. Čander. V finalu je prikazal najboljšo igro Kačičnik, ki je bil brez poraza in zasluženo prvi. Tudi ostali so se borili, koliko je pač bilo v njihovih močeh. Nekatere tekmovalce so zapustile tudi moči, saj je bilo tekmovanje naporno in dolgotrajno od 15. pa do 20. ure. Samo tekmovanje nam je pokazalo s kakšnimi močmi razpolagamo. Razveseljivo je, da je bila udeležba velika in da imamo dosti mladih perspektivnih igralcev, ki bodo lahko dosegli ob rednih treningih še lepše rezultate. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra in ni bilo glede samega tekmovanja nobenih pripomb. Upam, da se bodo ti mladi tekmovalci udeležili v tako velikem številu tudi bližnjega sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu. Ivan Pohole — Mislim, da ti moram povedati: včeraj sem ga videl s tvojo zaročenko. m Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje Voznik doživi marsikaj prijetnega pa tudi neprijetnega. Tak ne ravno prijeten doživljaj je imel tovariš Slokan nekega mrzlega zimskega večera, ko mu je spustila zračnica, rezervno kolo pa tudi ni bilo dovolj »napumpano«. Kako sem iskal dušo — Ali imate mogoče kako pokvarjeno tehtnico? Nega šivalnega stroja Precej se govori o Freudovi psihoanalizi in da me ne bi kdo napačno razumel, naj povem, da mi je tako kot vsem popolnoma jasno, kaj pomeni analiza psihe. Psiha in duša pomenita približno isto, kaj, niti sam ne vem, le prvo uporablja psiholog, drugo pa duhovnik. Ne mislim napisati humoreske o medsebojni povezanosti duše in psihe, o čem pa naj pišejo filozofi, pač pa povedati nekaj besed o poskusu analize moje duše ali avtopsihoanalize. Moja zgodba se je pričela že v rani mladosti. Mama mi je zagrozila, da me bo pekla vest, če ji pojem smetano in da ne bom celo noč zatisnil očesa, ker se bom v podzavesti vračal na storjen greh. Imela je prav. Ko sem pojedel smetano, res nisem mogel zaspati tisto noč, ker me je pekla zadnjica. Pa ne od vesti! Že takrat sem slutil, da se vsi ti apeli nanašajo na neko imaginarno telo, ki naj bi obstajalo v meni, pravo ime pa sem čul šele pri verouku. In ravno tako kot mama, morda še bolj, me je mučil gospod, rekoč: »Sin moj, pobrskaj po svoji grešni duši in obudi kesanje!« Krotovičil sem tisto, kar bi se naj imenovala duša, da bi iztisnil iz nje čimveč grehov in ker še mera ni bila polna za dva »očenaša« pokore, sem jo dopolnil s pomočjo domišljije in duhovnik je bil zadovoljen. Takrat sem še mislil, da so srce, vest in duša vse tisto, česar ne vidiš, veš pa da je in da vse tri komponente predstavljajo isti pojem in to psiho ali dušo. Vsa ta teorija pa se je razblinila v nič, ko sem slišal, da je naš sosed dobra duša, ima pa baje črno vest in slabo srce. Torej bolj ko sem doraščal, manj jasen mi je bil pojem duše,\ morda zato, ker raste s telesom tudi ona in večja je, težje jo je razumeti. Takrat se mi je še zdelo popolnoma normalno, da neki Tex popije steklenico viskija, dvanajstkrat ustreli iz obeh koltov in pri tem ubije dvajset ljudi hitreje, kot bi jaz. izpraznil kozarec limonade. Nikoli pa nisem mogel razumeti bledoličnega pesnika, ki brska po svoji duši za pet tiskanih strani formata A5, preden se utrne z njegove marele čisto navadna deževna kaplja. Kadar jaz vidim kapljo, si le rečem: »Dež bo,« česar ni niti za en pošten stavek, običajno pa molčim, ker tako vidim, da $e bo vsak čas usulo. Ko sem pisal domačo nalogo, sem žrtvoval celo popoldne za dve strani, opisal sem skoraj polovico življenja. On, bled pesnik, pa napiše pet strani že pri srečanju Z navadno kapljo. Koliko šele napiše, kadar dežuje! »Verjetno pa še res nekje obstoja duševni svet, ki ni samo vest in grešna duša«, sem si mi- slil in sklenil, da bo potrebno najti v življenju nekaj več, kot je lepa\ obleka, žlica hrane in uvožen avtomobil. Ker pa ne gre nikjer brez načrtnosti, še v gospodarstvu ne, sem se zadeve temeljito lotil. Najprej sem hotel v mislih preleteti zgodovino moje dejavnosti, da bi lahko razmislil o vlogi mene, kot subjekta v novonastali ekonomski, politični in družbeni situaciji. Po tej kratki študiji pa bi pričel realizirati kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni•;plan tako, da bi v prvem obdobju gledal filme, v drugem bral knjige o deževnih kapljah, v tretjem pa bi prešel na gledališče. Potem pa bi lahko razmišljal za pet strani že pri srečanju z navadno koprivo. Saj bi se lotil dela, samo ne vem, kako bo uspel uvodni elaborat brez pomoči elektronskih strojev. Brez kompliciranosti pač ne gre! PS.: Včeraj pa sem le uspel. Še celo popoldne sem mislil na srečanje s čisto navadno koprivo. Za pet strani sicer ni bilo mojega razmišljanja, dosti manj pa tudi ne, saj smo Slovenci poznani po svoji gostobesednosti. M. Drev Dobro negovan stroj teče skoraj brez ropota. Najvažnejše od vsega, kar lahko storimo zanj, je pravilno mazanje in čiščenje. Za mazanje stroja so na vseh delih, kjer je to najbolj važno, majhne mazne luknjice na ohišju. Skozi nje s kapalko nakapamo olje. Oznake vseh teh mest so narisane na posebnem načrtu, ki je stroju priložen v prospektu. Važna je kakovost strojnega olja, ka ga dobimo v trgovinah s šivalnimi stroji pa tudi V drogerijah in trgovinah z barvami in laki, oziroma kemikalijami. Ce stroj dalj časa ne uporabljamo, se olje na njem zgosti. Tak stroj težje poganjamo in ga moramo očistiti. Zato kanemo nekaj kapljic terpentina, ali petroleja v vsako mazno luknjico. Stroj nekaj časa poganjamo, nazadnje očistimo s petrolejem še druge strojne dele. Na koncu stroj dobro zbrišemo in ga ponovno namažemo s strojnim oljem. Pri šivanju pride v notranjost stroja prah od apreture in tudi tanka vlakna. Od časa do časa odstranimo iz stroja tudi tako nečistočo. Stroj, ki počiva dalj časa, dobro zaščitimo pred prahom in vlago. ZAHVALA Celotnemu kolektivu Cinkarne in vsem, ki so mi ob tragični smrti mojega moža IVANA FLAJSA izkazali skrb in pomoč, se najiskreneje zahvaljujem. Posebna hvala sodelavcem iz gradbenega oddelka za denarno pomoč. Hvala tudi za darovane vence in tople poslovilne besede ob odprtem grobu. žalujoča žena Jožica s sinčkom Ivančkom n nasveti - nasveti - nasveti Perilo se ne bo sušilo oziroma postalo trdo, dokler ga ne bomo pričeli likati, če ga, ko je še vlažno, zvijemo v zvitek in položimo v vrečko iz plastične mase. Ali rade likamo? Maloka-tera gospodinja bo pritrdila temu vprašanju. Večini gospodinj je tole opravilo dolgočasno in utrujajoče. Da se temu izognemo, si moramo likanje organizirati. — Likamo sede. Morda se nam bo sprva to zdelo nenavadno, toda, ko bomo poizkusili, bomo uvideli, da je tako bolj praktično in manj utrujajoče. Pri tem pa moramo paziti, da bo likalna deska zadosti visoka in višina stola primerna. — Likalnik ne sme biti pretežak. Najboljši je tak, ki ga moremo regulirati. — Desko moramo preobleči z debelejšo preobleko, čez njo pa položimo čist kos platna. — Cisto perilo sortiramo po kvaliteti oziroma po tem, kakšno temperaturo prenese. — Najprej likamo tkanine iz sintetičnega vlakna, za katere potrebujemo najnižjo temperaturo. Potem likamo volnene reči. Tudi te morajo biti malo, toda enakomerno vlažne. Likamo jih z narobne strani ter prekrijemo s čisto krpo. Svilo prav tako likamo preko čiste, vlažne krpe. Prav tako ravnamo z volnenimi tkaninami in vezeninami. | SODELUJTE V !; Cinkarnarjn * !► l_____ i VODORAVNO: t. staro ime za Celje, 6. tur, gnojna bula, 7. bog sonca pri starih egipčanih, 9. pripadnik zahodne veje starih Slovanov, 10. kratica agro kombinata v Osjeku, 12. tuj dvoglasnik, 13, del noge, 15. pasma, vrsta, 19. ša-renica v očesu, tudi grška boginja, 20. država na bližnjem vzhodu, 21. klica, poganjek, 22. roparica, 23. samoglasnik in soglasnik, 24. prvak, igralna karta, 26. ljubkovalno žensko ime, 27. ogljik, 28. aluminij, 30. prva črka azbuke, 31. Italija, 32. največja afriška reka, 34. vzklik, 35. vozilo, 36. primorski vzklik. NAVPIČNO: 1. obmejni uslužbenci, 2. Ljudska tehnika, 3. žensko ime, 4. naelektreni delci atomov, 5. žila utripalnica, 8. stroj, 11. peruti, 14. oznaka Trsta, 16. prizorišče v cirkusu, 17. naslada ob tujem trpljenju, 18. okrasna rastlina, 22, 22 črka, 25. glavno mesto Jemena, 29. lij, lijak, 33. isto kot 2 navpično. — Slavi — KRIŽANKA Kdo ne pozna požrtvovalnega tovariša Smoleta, ki že nekaj let z motornim triciklom skrbi za manjšo oskrbo obeh naših bifejev — v slabem jesenskem ali zimskem vremenu kakor tudi poleti. Keramične vaze, ki ne držijo vode, postanejo uporabne, če jih z notranje strani namažemo z razta-ijenim parafinom. Madeže od sladkega vina odstranimo, če jih potopimo v mlačno vodo in od časa do časa rahlo krtačimo. Gumijaste rokavice bodo imele daljšo življenjsko dobo, ako jih bomo vselej preden ih nataknemo na roko, naprašili s talkom. Poleg tega se nam roke ne bodo preveč potile v njih. Drobno pecivo bo ostalo dlje časa sveže, če ga hranimo v dobro zaprti škatli in vanjo položimo skorjico od pomaranč ali limone. Izletnikovi strokovni in turistični izleti Celjski Izletnik je za letošnje prvo polletje pripravil vrsto zanimivih izletov v tujino. Radi bi opozorili samo na naslednje, kar bo zanimalo širši krog ljudi. V mesecu aprilu bodo peljali v Munchen na 21. sejem obrti trije Izletnikovi avtobusi, zatem bo izlet v Stuttgart za pet dni na veliko razstavo gostinske opreme. Proti kraju meseca bodo odpeljali trije Izletnikovi avtobusi — izletnike v HOLANDIJO na veliko cvetlično povorko in v Dortmund na največjo cvetlično razstava v Evropi. Velik izlet proti koncu aprila pa bo tudi v SKANDINAVIJO, za katerega je še nekaj prostih mest. Za zaključek bi opozorili še na naslednje. Ob koncu meseca aprila bo tudi velik graški sejem, istočasno pa bo v Gradcu gostovala Dunajska drsalna revija s sporedom, ki se razlikuje od onega, ki je bil v Celovcu. Razumljivo je, da so programi za vsa potovanja v vseh Izletnikovih poslovalnicah. Kovinsko predelovalna industrija v Belgiji Bruto vrednost ospovnil\ sredstev kovinsko predelovalne industrije v Belgiji znaša 25 milijard din, od katerih odpade na opremo 5 odstotkov, na gradbene objekte 31 odstotkov in na vrednost zemljišč 4 odstotke. Sedanja vrednost vseh osnovnih sredstev znaša 12,7 milijard din ali 3-krat več kot leta 1968. Iz teh podatkov je razvidno, kako hitro sc modernizira ta proizvodna panoga v Belgiji. Za leto 1969 pričakujejo, da bodo nove investicije znašale najmanj 3 milijarde din. Na splošno ugotavljajo, da največ investirajo starejše tovarne, medtem ko nove tovarne uporabljajo prialožen denar za odplačilo kreditov. Ta proizvodna panoga je v zadnjih desetih letih skoraj v celoti menjala fiziognomijo svoje proizvodnje, ker je dobila za svoje investicije znatna sredstva, iz skladov Monetarne unije, za odpiranje številnih novih delovnih mest rudarjev v premogovnikih, ki so jih opustili zaradi nercntubilnosti. Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri (Nadaljevanje z 11. strani) V OBRATU MEHANIČNA DELAVNICA Ivan BREŽNIK je vrtal z ročnim vrtalnim strojem luknje na priklopu traktorja. Pri tem se je sveder zasuknil ter je ponesrečencu, ki na to ni bil pripravljen, strgalo vrtalni stroj iz roke in ga udarilo po zapestju desne roke. V OBRATU MIZARSKA DELAVNICA Ivan VOZLIČ je pri popravljanju lesenih kadi v modrem bakru dobil tresko v levo roko. Ker se je pri tem okužil, mu je začela rana zatekati. Ludvik KOLAR je rezal vezano ploščo na tračni žagi. Ker ni pazil se je vrezal v kazalec leve roke. Poškodba je lahkega značaja. Ivan FLAJS je s sodelavcem Alojzem ŽNIDARJEM čistil streho na obratu granulacije (nova žveplena kislina). Pri tem se je zlomila salonitna plošča strehe, na kateri je FLAJS stal. Pri padcu z višine okoli 19 metrov se je FLAJS smrtno poškodoval. Navedena delavca sta imela nalogo očistiti streho od pirit-nega prahu. Ze dan poprej sta oba s pomočjo tovariša TOMAŽIČA očistila del strehe, na usodni dan pa sta zaradi izostanka tovariša TOMAŽIČA opravljala delo sama. Ponesrečeni Ivan FLAJS, kvalificirani krovec z dolgoletno prakso je bil od mojstra mizarske delavnice tovariša Borisa GAJSKA določen, da vodi delo na strehi. Za delo na strehi je bila skupina opremljena z varnostnimi pasovi, ustrezno vrvjo in plinskimi maskami za primer večje koncentracije žveplovega dioksida. Prvi dan je mojster GAJŠEK osebno obiskal čistilno skupino. Ob tej priliki je FLAJS izjavil, da skupina ne potrebuje ničesar, da je opremljena z vsem potrebnim ter, da je vajena tega dela. Drugi dan ob 9.30 sta prišla na delo, kot je že navedeno, samo tovariš FLAJS in tovariš ŽNIDAR. Po izjavi tovariša ŽNIDARJA sta še pred pričetkom dela pregledala, če sta varnostna pasova in vrv v brez-hebnem stanju. In nato sta pričela delati. Po izpovedi tovariša ŽNIDARJA sta se s tovarišem FLAJSOM pri čiščenju strehe menjavala tako, da sta čistila streho izmenično. Varnostno vrv, dolgo približno 20 metrov, sta ovila okrog prečnika nadstreška ter se vsak na svojem koncu privezala za varnostni pas. Tisti, ki trenutno ni čistil, je bil zadolžen, da drži drugi konec vrvi, na kateri je bil privezan čistilec ter mu jo po potrebi popušča, da ne pride do nepotrebnih sunkov. Tik pred nesrečo sta se zamenjala tako, da bi moral FLAJS držatt*-vrv ter ŽNIDAR čistiti .streho. ŽNIDAR je ponavadi pritrdil karabiner na vrv ter se ob rahlo napeti vrvi pomikal proti dimniku. Po njegovi izjavi ne more trditi, da se je ponesrečeni tovariš FLAJS privezal na vrv, ker je bil obrnjen v nasprotno smer. Pri pomikanju proti dimniku je ŽNIDAR opazil, da vrv ni več tako napeta in ko se je obrnil proti mestu, kjer je pred tem stal FLAJS, ga ni več videl. Ko se je vračal po isti poti nazaj, je v strehi opazil luknjo ter je dojel, da se je verjetno pod FLAJSOM zlomila salonitna plošča. Opazil je tudi drugi konec vrvi in ugotovil, da FLAJS ni mogel biti privezan. Spodaj na betonskih tleh je ležal sku-pinovodja FLAJS. Tako se je končala življenj- ska pot prizadevnega tovariša FLAJSA, starega komaj 35 let. Majhna napaka in človek, poln energije, se je moral posloviti od življenja ter zapustiti družino in prijatelje. Tragična usoda preminulega naj bo svarilo za vse, ki tako radi hodijo po strehah nezavarovani. V TRANSPORTNEM ODDELKU Ivan OBREZ je razbijal grude cinkovega koncentrata v železniškem vagonu. Ko je s kladivom odstranjeval zagozdo, je zadel ob steno od koder se je kladivo odbilo v desno nogo. Franc BREČKO je peljal z akumulatorskim vozičkom skozi thede obrat. Z vozičkom je odrinil vrata ter pognal voziček naprej. Med tem so se vrata ponovno zaprla ter udarila voznika po zapestju leve roke. Anton SMEH, ki je pomagal šoferju PREVOZNIŠTVA pri odvozu ogorkov, je dobil poškodbe desne noge in glave, ker je bil pri vzvratni vožnji kamiona pritisnjen k nosilcu. NA POTI V SLUŽBO IN IZ SLUŽBE SO SE POŠKODOVALI Jože LESKOVŠEK, Adolf STOJNSEK, Vinko VOLF Ivan KORES, Ivan LESJAK, Alojz KUGLER, Jože VERBIČ. Vrednost točke za februar 1969 1 k ||ž5 >B> I I. METALURŠKI SEKTOR 1. Cinkovo belilo — — — — — — — — — — 1,25 2. Pražama in žveplena kislina — — — — — — 1,25 3. Aglomeracija — — — — — — — — — — 1,25 4. Topilnica — — — — — — — — — — — 1,25 5. Plinarna — — — — — — — — — — — 1,25 6. Keramika — — — — — — — — — — — 1.25 7. Skupne službe metalurgije — — — — — — 1,25 8. Rektifikaclja cinka — — — — — — — — 1,25 9. Cinkov prah New Jersey — — — — — — — 1,25 10. Nova žveplena kislina — — — — — — — — 1,25 11. Valjarna cinkove pločevine ——— — — — 1,25 12. čašicp — — — — — — — — — — — — 1,25 13. žica —-------------— — — — — — — — — 1,23 14. Žlebovi — — — — — — — — — — — — 1,25 15. Skupne službe valjarne — — — — — — — 1,25 II. KEMIJSKI SEKTOR 1. Kromov galun — — — — — — — — — — 1,25 2. Natrijev sulfid — — — — — — — — — — 1,25 3. Cinkov sulfat — — — — — — — — — — 1,25 4. Litopon in barijev sulfid ter povprečje — — — 1,25 5. Svinčevi oksidi — — — — — — — — — — 1,25 6t Superfosfat — — — — — — — — — — 1,25 7. Ultrainarin — — — — — — — — — — — 1,25 8. Modra galica — — — — — — — — — — 1,25 9. Modri baker — — — — — — — — — — 1,25 10. Zelena galica — — — — — — — — — — 1,25 11. Aluminijski ofset — — — — — — —— — 1,25 12. Tiskarna — — — — — — — — — — — 1,25 13. Skupne službe anorganske kemije In razvojni — 1,25 14. Kemija III. Mozirje — — — — — — — — 1,25 15. Kemija II. organska kemija — — — — — — 1,25 16. Cinkografija in povprečje — — — — — — — 1,25 III. VZDRŽEVALNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 1,25 IV. UPRAVA 1. Uprava in šoferji — — — — — — — — — 1,25 2. Kemični laboratorij — — — — — — — — 1,25 V. KOMERCIALNI SEKTOR 1. Komercialni sektor — — — — — — — — — 1.25 2. Skladišča — — — — — — — — — — — 1,25 3. Transportni oddelek — — — — — — — — 1,25 VI. FINANČNI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 1,25 VII. KADROVSKI SEKTOR 1. Kadrovski sektor — — — — — — — — — 1,25 2. Pomožne službe — — — — — — — — — 1,25 3. Družbeni standard — — — — — — — — — 1,25 VIII. VARNOSTNI SEKTOR 1. Varnostni sektor In gasilci — — — — — — 1,25 IX. INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Vse službe — — — — — — — — — — — 125 X. CELOTNO PODJETJE 1,25 Voziček z barvo pred sušilnico v našem obratu v Mozirju CINK IR NAR 15 KADROVSKE VESTI V FEBRUARJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Kostič Nenad, Hren Stanislav, Pongračič Janez, šarlah Anton, Mici c Danilo, Hadžič Adem, Kunej Edmund, Ku listek Srečko, Blažan Joso, Kovačič Karl, Božiček Ivan, Ošlovnik Anton, ščopulovič Valdimir, Medenjak Stjepan, Brojaj Ali, Djakovič Rajko, Vergič Ostoja, šajatovič Slavko, JVlila-dinovic Ranko, Kolar Ilija, Plevnik Stanko, Podgoršek Franc, Hanžek Franjo, Murene Anton, Fajdiga Janez, Jankučič Svetozar, Verk Andrej,_ Oh-njec Slavoljub, Strnad Peter, Vrdelja Ivan, Kukovič Rudolf, Antolkovič Mijo, Radjej Hali, Koštomaj Rajko, Kranjc Feliks, Kanberi Abedin, Zaimovič Hil-ma, Pregelj Josip, Stojnšek Ignac, Sič Andraž, Havič Omer, Šabič Musta-fa, Sretenovič Živomir, Djordjevič Dragoljub, Malešič Miladin, Muhič Branko, Čander Anton, Kresnik Andrej, Tovornik Alojz, Kerec Štefan, Verk Stanislav, Majcen Adolf, Krušič Karl, Kranjc Bogdan. Mrzlak Ivan, Zupan Ivan, Ferlež Ivan, Planko Anton, Herega Ivan, Smole Stanislav, Vočanec Jože, Plevnik Mihael, Jelenc Ivan, Markovič Slavoljub, Glojnarlč Anton, Plahuta Jože, Brezovšek Dominik, Cepin Emil, Novačan Miroslav, Šuster Martin. Smole Ivan, Mohot Anton, Kovačevič Božidar, Skočaj Vladimir, Rakovič Fehim in Bevk Janez. ODŠLI IZ PODJETJA: Pečovnik Via dislav, Žnidaršič Vincenc, Srečnik Mroslav, Djordjevič Vlastimir, Begaj Hajdi, Kovač Janez, Teržan Franc, Sinani Faik, Jegričnik Milan, Kovačič Mato, Kovač Stane, Brglez Alozj, Jakulin Alojz, Dojer Jože, Sotošek Friderik, Vrečko Franc, Prelič Aleksa, Dolenc Karl, Perenjak Vladimir, Sivka Drago, Harbaš Bajro, škoda Slobodan, Rakitničan Ivan, štabus Simon, Fišer Viktor, Palir Marjan, Glaser Štefan, Malčec Stjepan, Konic Enez, Bračič Peter, Jordan Črtomir, Brojaj Ali, Vrdela Ivan, šajatovič Slavko, Plevnik Stanko, Olivari Milan, Koštomaj Ivan, Jutriša Anton, Čebular Karl, Hrepev-nik Anton, Grobelnik Rudi, Kores Štefan, Anderluh Anton, Miklavžič Stanko, Ožegovič D j uraj, Djakovič Rajko, Ocepek Peter, Ohnjec Slavoljub, Golob Marjap, Bratušek Ivan, Jelen Janez, Planinšek Rudolf, Petrovič Slobodan, Mrkša Josip, Čačič Pavao, Zaimovič Hilmo, Stojnšek Ignac, Šabič Mustafa, Havič Omer, Sodin Anton, Kučiš Dragutin, Zdolšek Stanislav, Kresnik Ignac, Blažek Anton, Pinter Anton, Valant Anton, Primec Martin, Kojkič Todor. UPOKOJENI SO BILI: Klopotan Franjo, Krašovec Franc, Kumperger Mihael, Sentočnik Vinko, Golež Friderik, Macuh Karl, Rebernik Marija, Bo-rovinšek Greta, Pekič Vukadin, Čeh Drago, dipl. ing. V JLA ODŠLI: Pečko Ivan, Hladin Srečko, Zemljak Peter, Piki Zlatko. Aliveste, da pri nas posluje hranilna služba? Ze od 1. septembra preteklega leta posluje v našem podjetju hranilna služba, ki jo. je Cinkarna organizirala pod vodstvom celjske Kreditne banke. Tudi za te hranilne vloge jamči država pod enakimi pogoji, ki veljajo pri vseh ostalih bankah v naši državi; tudi tajnost vlog je zajamčena. Zakaj hranilna služba v podjetju? Vzrok je popolnoma preprost: prihranimo si čas, ki bi ga sicer izgubili pri dviganju in vlaganju denarja v banki ali na pošti, poleg tega pa se bodo prihranki konstantno večali. Vsak izmed članov kolektiva ve, da je sleherni dinar, ki ga prihranimo, nekakšna »zlata rezerva«, ki nam v določenih trenutkih pride izredno prav. Pomislimo, da bo kmalu pred nami čas letnih dopustov, kmalu za tem pa skrb za ozimnico in kurjavo. Kaj bi naštevali vse predvidene pa tudi nepredvidene izdatke, razmislimo... Spomnimo se tudi na pregovor: »Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača.« Hranilne službe se lahko po-služi sleherni član kolektiva, to je tisti, ki že varčuje in ima hranilno knjižico in tisti, ki bi se šele odločil za varčevanje. Postopek je zelo preprost. Sleherni, ki se je odločil za varče- vanje, naj izreže iz »Cinkarnar-ja« odstopno izjavo, naj jo čitljivo izpolni ter odda v naši blagajni. Na odstopno izjavo je treba poleg priimka in imena napisati točen naslov prebivališča in znesek, ki ga želi mesečno vlagati na hranilno knjižico. Hranilno knjižico bo prejel pri blagajni v podjetju, kjer bo podpisal pristopno izjavo, ki jo bo naša hranilna služba vrnila Kreditni banki. Po odstopni izjavi vložen znesek bo vpisan v knjižico ob dnevu, ko jo bo vlagatelj predložil v naši hranilni blagajni. Tisti člani kolektiva, ki že imajo hranilne knjižice, lahko prenesejo hranilne knjižice na našo hranilno službo in lahko tudi vlagajo svoje prihranke po odstopni izjavi. Varčevalci bodo lahko dvigali denar pri naši blagajni, pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in pri vseh poštah v Sloveniji (do 200.000 S-din). Vse hranilne vloge so obrestovane, obrestna mera za navadne vloge je 6 %, za vezane pa 7%. Kdor bi izgubil hranilno knjižico, mora to takoj prijaviti pri blagajni naše hranilne službe. Hranilna blagajna posluje vsak dan, razen ob izplačilu mesečnih, osebnih dohodkov, to je 13., 14. ali 15. v mesecu in ob izplačilu akontacije, to je 25., 26. ali 27. v mesecu. V teh dneh bodo lahko varčevalci dvigali denar pri Kreditni banki v Vodnikovi ulici, v Celjski mestni hranilnici na Titovem trgu in na pošti. ODSTOPNA IZJAVA Podpisani ............................................ naročam izplačilni blagajni osebnih dohodkov Cinkarne — Celje, da od mojega mesečnega osbnega dohodka redno na-| kazuje znesek din (z besedo din ................. .....-......................-...........) na mojo hranilno knjižico, ki jo bo izdala Hranilna služba Cinkarne Celje. Celje, dne ............_.. Lastoročni podpis: Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. marca do 15. aprila 1969 Kino Dom Od 14. do 17. marca »Z ONE STRANI ZAKONA«, italijanski film Od 18. do 20. marca »SAMA V TEMI«, ameriški barvni film Od 21. do 24. marca »VSAKEMU EN CVET«, ameriški barvni tlim Od 25. do 26. martfa »UPOR«, japonski film Od 27. do 30. marca »SKRIVNOST TREH DžUNK«, nemško španski barvni film Od 31. marca do 2. aprila »MARNIE«, ameriški barvni film Od 3. do 5. aprila »MADE IN ITALY«, italijanski barvni film Od 6. do 9. aprila »DAN REVOLVE-RASE V«, ameriški barvni film Od 10. do 14. aprila »REKA DOLARJEV«, italijanski barvni film Kino Metropol Od 13. do 17. marca »KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA?«, amerlSkl barvni film Od 18. do 20. marca »POTOVANJE DVEH«, ameriški barvni film Od 21. do 24. marca »PIRATI Z MISISIPIJA«, nemški barvni film Od 25. do 26. marca »MUSET«, francoski film Od 27. do 30. marca »DR. SYN ALI STRAŠILO«, angleški barvni film Od 31. marca do 4. aprila »GORI PARIZ?«, francoski film Od 4. do 7. aprila »HONDO IN APA-CI«, ameriški barvni film Od 8. do 9. aprila »PRED RESNICO«, Jugoslovanski film Od 10. do 13. aprila »MISTER 10%«, angleški barvni film Od 14. do 16. aprila »SMRT V OČEH«, angleški barvni film Kino Union Od 14. do 17. marca »TRDNJAVA CA-MELOT«, ameriški barvni film Od 18. do 19. marca »PREPOVEDANI VULKANI«, francoski barvni film Od 20. do 23. marca »DR. FU MAN CU«, zahodnonemškl barvni film Od 24. do 27. marca »DOBER, GRD, SLAB«, ameriški barvni film Od 27. do 30. marca »ZAKON BREZ PRAVJA«, umcrlško Italijanski barvni film Od 31. marca do 3. aprila »SAMURAJ«, francosko barvni film Od 4. do 8. aprila »CENA NEKEGA ČLOVEKA«, španski barvni film Od 9. do 13. aprila »SIMFONIJA«, ameriški barvni film Od 14. do 16. aprila »ČLOVEK VO-NOS IN MAŠČEVANJE«, italijanski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje In za spremembe ne odgovarjamo.