List 9.
Gospodarske stvari.
Okrožnica
županstvom in krajnim šolskim svetom o zadevah kmetijskega nauka v ljudskih šolah na Kranjskem.
Deželni odbor se do Vas obrača s tem pismom, da Vas spominja na nekaj, česar dozdaj še po vse pogrešamo v naši domovini, pa je v mnogih drugih deželah že vpeljano na veliko korist kmetijstvu, in zato Vas pripomoči prosi o izpeljavi velevažne naprave tudi v občini Vaši.
Pa kaj neki je to? — boste radovedni vprašali.
Podučevanje mladine v različnih razdelkih domačega kmetijstva potem, ko je dovršila ljudsko šolo, to je na kratko rečeno vse, kar Vam hočemo na srce položiti s tem pismom.
Ne vstrašite se pa teh besedil Ne mislite morebiti, da imate novo šolo zidati, posebnega učitelja v službo vzeti, ali da morajo Vaši sinovi na kako kmetijsko šolo od doma iti, ali da jih bodo stariši, ko so ljudsko šolo dovršili, morali zopet vsak dan dopoldne in popoldne v to novo šolo pošiljati in zarad tega jih pri domačih delih težko pogrešati. Ne, ne! vsega tega ne bode pri tej šoli, katero s tem pismom starišem naše kmečke mladine priporočamo.
Ta šola, za katero bi radi srca vseh naših deže-lanov ogreli, ki imajo ljudski šoli že odrasle otroke doma, je le pridevek aii dodatek domače ljudske šole. Glavna stvar, za česar je pri njeni napravi skrbeti, je pred vsem to, da se vsaj kakih 700 štirjaških metrov ali 200 štirj. sežnjev po stari meri zemlje dobi, na kateri se napravi šolski vrt za dejanski nauk v različnih razdelkih kmetijstva, in da se omislijo nekatere majhne priprave, to in uno orodjice, ki je za šolski nauk potrebno. Toliko prostora je vendar skoro povsod lahko brez velicih stroškov dobiti, ter ga stanovitno odločiti za šolski vrt; druge priprave pa tudi ne bodo šoli prizadjale velikih stroškov.
Verjemite nam, da denar, ki ga soseščani za tak kos zemlje žrtvujejo, je dobro naložen in bo bogate obresti dajal s tem, da mladenči tu dobijo najboljo podlago umnemu kmetovanju, ko bodo postali ali sami svoji gospodarji ali pa svetovalci v kakem drugem gospodarstvu.
Da navadna ljudska šola, kjer se mladina uči brati, pisati, računati in še nekaterih druzih vednosti, ne za-
dostuje sama temu, da bi prihodnji samostojni gospodar znal dobro ravnati svoje polje, svoj vrt, nograd, svoj gozd in umno gleštati svojo živinico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti podlago umnemu gospodarstvu dado še le šole, ki se imenujejo ljudske kmetijski nauk nadaljevalne šole.
Svet stoji na poduku. Kdor se ne uči, ne zna in ne more znati. Tudi kmetijstvo je znanstvo, katerega učiti se je treba, da gospodar od zemlje dobiva toliko, kolikor mu umno obdelana more dati. Kdor je le za hlapca delal, kar mu je dober ali slab gospodar ukazal, — kdor je živini le krmo pokladal, gnoj izpod nje kidal in ga na njivo vozil, — plug in brano, kakor je mogel in znal, po njej vlačil, — jabelka in hruške z dreves tresel, in še deset in dvajset druzih opravil opravljal, kakor je pri svojem očetu videl, ki ni prilike imel temeljito se podučiti v kmetijstvu: ta utegne dober delavec biti pa tudi pošten posestnik, al v umnem kmetijstvu izveden gospodar ni in ne more biti. Potrebščine življenja so dandanes zmirom veče, davka in druzih davščin Čedalje več, in vendar mora kmetovalec vse dohodke svoje pridobiti si iz zemljišča, katerega niti na dolgo niti na široko raztegniti ne more, da bi ga bilo več. S tem pa, da si zemljo umno obdeluje, in si skušnje drugih izvedenih domačih gospodarjev pa tudi drugih dežel na korist svojemu posestvu obrača , bode mu mogoče isto zemljo prisiliti v to, da mu več ali boljega pridelka dL.
Luč k temu pa se prižiga v šolah, katere Vam tukaj priporočamo, in v katerih se mladina, ko je z 14 leti navadni ljudski šoli odrasla, podučuje v natoroznan-stvu, zemljeznanstvu, rastlinoznanstvu itd., da, na priliko, izve, kakošen vpliv ima zemlja, voda, zrak, svetloba, toplota, ta ali uni živež itd. na rastline in domačo živino. Ko si je v imenovanih predmetih mladina podlago dobila daljemu učenju, ne bode jej potem težko razumeti to, kar zahteva umna sadjereja, Čebeloreja, sviloreja, obdelovanje polja, senožeti, vinogradov, gozdov in reja naše domače živine.
Po vsem tem ni nam treba dostavljati še tega, da v takih kmetijskih šolah, ki so naslonjene na ljudske šole, se ne uči kmetijstvo v vseh razdelkih na drobno, kajti za ves tak obširni nauk je čas podučevanja prekratek. Navadno je taka šola za nauk kmetijstva po zimi dvakrat na teden, vselej po dve uri, namreč ob nedeljah ali praznikih in pa en delavnik popoldne take dni, ki so učencem najbolj pripravni; — spomladi pa se začne,  ko se  na  vrtu dela pričeti zamorejo,   meseca
suaca in trajajo do  konca  oktobra, — tudi po dvakrat na teden.
Kateri dnevi in ure se izvolijo za ta nauk, o tem se učitelj dogovori s krajnim šolskim svetom; županstvo pa to potem razglasi starišem dotične šolske občine.
In tako smo Vam razložili vse, kar je treba, da poznate namen teh šol, njih veliko korist, in kako se 5Ja % majhnimi stroški ustanoviti. Za primerno plačo ^cifrelja bode skusila dežela skrbeti, ki se nadja tudi od' "si. rninisterstva kmetijstva kake podpore, katero svojo posebno skrb obrača tem šolam.
Prevdarite tedaj možje, ki na čelu stojite občini in ljudski šoli, kar Vam tukaj priporočamo; razglasite to po svoji občini in posebno starišem, ki imajo za tako šolo pripravnih mladenčev, da se ogrejejo njihova srca za njeno napravo, spomnivši se tehtnih besed, ki jih je že pred pol stoletjem naš Vodnik govoril svojim rojakom tako*le:
Kranjc!  tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava;
Išče Te sreča, um Ti je dan , Najdel jo  boš, ak' nisi zaspan!
Od deželnega odbora Kranjskega. V Ljubljani 2. svečana 1876.
66