Ižhaj»*,s^ak)iidaa .razen nedelje in pravnika ob 3. popoldan.
Posamezna šte?ilka stane 10 tinarjtv.
Letnik 1.
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Maribor, dne 17. decembra 1918.
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v : 1 Uredništvo in upravni* štvo: Schmidererjeva u* lica št.. 5.
Telefon 3|VI.
Štev. 21.
0 samoodločbi narodov.
Vojska je uničila nešteto življenj in ljudskega premoženja, a nekaj nam je dala, da ni mogla večjega: . samoodločbo narodov, po kateri si sme vsak narod mm določiti svojo državnost ali pa, da izraža, v kateri že obstoječi državi da h6če živeti.
Vsa stoletja do. dandanes je človeštvo krivo delalo. En narod je skušal podjarmiti drugega, tako da je bil slabotnejši nacod- suženj zmagovalca, ki ga je politična in gospodarsko s po-močju vojaške sile držal v težkih verigah, da se suženj ni^mogel, gabili.
Doslej so učenjaki-socijologi sami mislili, da mom»4ako feity da toreji ni enakopravnosti in pravice. -	i .	'	1
In če smo danes dosegli Samoodločbo, lahko rečemo^ da se ni zastonj prelilo toliko i krvi. Ta vojska po menja revolucijo, ki je r6dila novo življenje. Vsalt naj'-bo 'v svoji hiši lasten gospodari To naj. ustvari enakopravnost, da ne bo ireka reč orajUa, iq ‘armad, kajti politika raznih držav bo morala postati popolnoma drugačna.
V prH vrsti bo treba svetovnega razso-, dišča, ki bo poravnalo in uredilo vse prepire in spore med* državami;
To razsodišče Jjo moral vsak narod priz-natMmel)bo v njeb. svoje zastopnike; Najbolj težki spori bodo itak gospodarski, in zato bo moral- predsednik* Svetovnega razsodišča biti nevtralen n. pr. da bi predsednik ameriških držživodložil vsluča#h,ako bi se člani narodnega sodišča ne bi mogli zjediniti glede rešitve spornega vprašanja! Če bo‘torej ustanovljeno tako mednarodno razsodišče, bodo armade t. j. militarizem nepotreben.
bi kakor vemo, hoče ravno VVilsori doseči, da se vojaška obveznost v vseh državah odpravi. O tem bo torej tudi odločala mirovna konferenca. V zvezi s samoodločbo in mirovnim razsodiščem je tudi zveza narodov. Vsi evropski'narodi naj . bi pristopili tej zvezi. Ta zveza bi v nekakšnem skupnem parlamentu zbrala delegate vseh; narodov oz. držav in v tem parlamentu naj bi se reševale vse zadeve, zlasti one, ki bi bile vsem državam skupne, kakor n. pr. skupnost nekaterih najvažnejših železniških prog, skupnost kulturnih naprav n. pr. starinsko zavarovanje ali tako proti nezgodam in še marsikaj drugega. Razven tega bi pa tak .skupen parlament zveže narodov tudi uredil gospodarska in politična vprašanja, predno bi . prišlo do spora.
Dal,Bog, da se vse to uresniči!
Krvava justica.
Znano je, kaka grozodejstva so zakrivili nemški' in madžarski vojaki na Srbskem, vemo pa tudi, j kako so'besneli, avstrijski vojaški poveljniki tudi na Slovenskem. Za čas vojne se je Vpeljala vojačka justica tudi za civilne osebe in sicer za gotova hudodelstva, kakor žaljenje Veličanstva, veleizdajo in podobno. V .ožjem vojnem ozemlju se j£ uvedel preki sod za taka hudodelstva, za katera smo v mirnih časih komaj vedeli. Toda vojni čas s svojim miljejem je dal ljudem slabega nagnjenja in nizke moralnp kvalitete priliko, da je dobila vedno v njih.tleča hudobija in zverinska nravduška ter da je z vso elementarno silo bruhnila na dan ter mogla slaviti pod zaščito vojaške vsemoči prave orgije! Oficirjeip, ki so bili poživinjene.nravi,, je dal službeni opravilnik priliko moriti lastne vojake s tem, da so tolmačili najnedožnejše opazke ali kretnje za bojazljivost (zaghaftes Benehmen) ali pa nepokorščino siamo (točka 33 vojaškega opravilnika I. del) Tako so lahko dali duška svojemu zverinskemu bolestnemu poželjenju.
V zaledju pa so vojaške živine slavile svoje krvave orgije / z vpeljavo ktvave justice, ki je bila še toliko slabša, ker ti ljudje niso morili ljudi v afektu, ampak premišljeno in povse zavedno pod krinko pravosodstva potom vojaških avditorjev. Najnedolžnejše opazke so proti boljšemu prepričanju proglasili za veleizdajo in žaljenje Veličanslva, češ da je to vtemeljeno.v zakonu 1
Pribijemo, da je bil vrhovni vodja, ki je vpeljal še za vlade Frana Josipa to kivavo justico, nadvojvoda -Friderik, ki je sedaj žal pravočasno zbežal v Švico, njegova pomagača pa Evgen in B6roevi6 z enim največjih krvnikov, tedanjim kvartirnim mojstrom, pozneje ministrom Landwehrjem. Da se je zgražal nad tako justico sam cesar tan-ei, ki jr odpravil Friderika, da se je celo v nemškem državnem zboru našlo nekaj poštenjakov, ki so to početje obsojale, je tudi znano.
Svoja krvava nagnjenja so udejstvovali pri V. armadnem zboru s tem, da so našli juristič-nega pomagača, človeka čisto‘pozverinjene nravi — generalnega avditorja Boublike, katerega so tudi Nemci nazivali s častnim priimkom »dcr bohmiscbe Bluthund«. Ta kreatura je bila baje čefki renegat, kateremu se je vsak spodoben Čeh v Ljubljani izogibal Ta pa si je za svojo krvavo rokodelstvo zopet izbral iz množice dodeljeni^ mu'avditorjev posebifo »airi-bicijozne« in zato »sposobne« hlapce.
Da pa se'nam ne bo očitalo, da pavšalno kritiziramo nečloveško delovanje zverin v človeški podobi, navajamo v sledečem slučaje, o
katerih eksistirajo ne^obitni akti in priče! Tudi to so" in sicer še strasnejše podobe, kaikor jih je videl v sanjah največji slovenski genji. Evo jih :
1. Na morišče je tiral aVditor Bytzek nekega Ljubljančana, ki je bil vrhu tega težko pohabljen , in je nosil v grlu srebrno cev. Ta nesrečnež je izrekel v šali ne . preveč iveresniče besede,' da zdaj cel. svet nori in stari cesar tudi. Z ozirom na to, da je tedaj začela voj :ko'Nemčija'ofciroma Viljem, II. s svojim zvestim zaveznikom Franom. Josipom zoper celi svet, in da si je moral vsak otrok izračunati na prste, da je zmaga nemogoča in še tirajo milijoni ljudi, zlati avstrijski slo*‘ vanski narodi v boj proti svdjim bratom in v mesnico za gospodstvo Nemčije ali bolje dveh dinastij,' je bila — milo rečeno — blaznost in je izgovoril ta. preprosti Ljubljančan, če tudi v šali, pravzaprav najopravičenejšo •kritiko. In radi tega ga je. dal slovenski renegat Bytzek (nekdaj sodnik v Mariboru) ustreliti, ne da bi ga pri tem kaj. pekla vest.
\ 2- Drug avditor Julus je gnal na morišče gorenjskega kmeta Brenceta, ker je rekel o priliki rekvižicije vozov, >da ako cesar — (miplrl je pr tem cesarja Frana Josipa) — nima vozov, naj nikar ne vodi vojske in da bi bilo njemu tako ime kakor fantu — 13 letnemu dečku Francu, edini priči, ki mu je prinesel poziv na oddajo voza, bi se dal prekrstiti, in da' bi bilo boljše, da se je cesar, zvezal . z Rusijo, nego z' Nemčijo.« Ta slučaj je tudi v nekem drugem oziru znamenit, ker bo pravična usoda zadela tistega, ki je pravzaprav zakrivil ni podel način smrt tega človeka.
Isti. avditor je tirni na morišče dezerterja, ki je bil po njegovem mnenju po .• nedolžnem ustreljeji, ker ni storil svoje dolžnosti njegov —• zagovornik, ki je bil tudi — avditor!;
3 Tirali so na morišče 4 ruske vjetnifcfe, ki so kot Rusi hoteli uiti čez soško fronto v Italijo, to je v deželo, ki je bila zaveznica Rusije,- Naravnost izmislili so na kompetentnem mestu, da so hoteli Rusi špijonirati (!) in da* so zato, kei so žične ovire prerezali, na fronti imeli. namen delati zoper vojno moč (Kriegsmacht) avstrijske, države! Vsakemu poštenjaku pa je jasno, da Rusi niso hoteli druzega,- kakor zbežati ig' vjetn-ištva, kar je bila njihova narava pravica, "Judi Bou-blik ni smatraj^ te; obtožbe za gotove,. zato je poslal, kakor je imel navado v takih slučajih, posebno »vnetega« avditorja ali pa višjo šaržo, da je spravil obtožbo na tak način »skozi«.
(Dalje prih.)
Političen pregled.
Dr. Trumbič, zunanji minister. O njem piše Glas Slovenaca, Hrvata i Srba dne 14. dec. t. 1. v uvodjjem članku sledeče: «V osebnosti
Maribor. 4ne 17, decembra 1918.
dr. Trumbiča, pravijo, da leži garancija za to, da se bode naša.stvar (op. proti Italiji) rešila v našem interesu. Kakšna sreča bi bila, da je ta sodba prava:. Ali na žalost imajo naivni — po svetem pismu — neko protekcijo v nebesih, ne pa tukaj, na brezbožni zemlji —» Torej imajo ljudje okoli Glasa, ki je bojda v zvezi s srbskimi vladnimi krogi, neko nezaupanje do dr. Trumbiča. Seveda, saj je 011 podpisal londonsko pogodbo, ki je Taljanom priznala, kar hočejo imeti. — Ta nezaupnost je res nekako upravičena, a morda vendar ni tako hudo!
Mirovna pogodba sklenjena že pred koncem marca?' Kakor so brezžično brzojavili s parnika »George Washington“ new-yorškim listom, bodo prvi neformelni razgovori med vodilnimi državniki entente danes, sredo in četrtek. Z ozirom na druge zadeve se bodo razgovori nadaljevali mogoče šele 3. januarja 1919. V tem času bo predsednik Wilson obiskal belgijsko, francosko, amerikansko in angleško fronto in bo šel tudi v Italijo. Predsednik upa, da bo mogoče podpisati mirovno pogodbo že pred koncem marca.
Mirovna konferenca. Predpriprave mirovnega kongresa se začnejo dne 18. decembra.
Italijanski socijalisti in Jugoslovani. Bern, 14. decembra. Listi poročajo iz Milana, da je vodstvo italijanske socijalno demokratske stranke sprejelo na znanje sporočila ' Margarija, ki je z zastopniki jugoslovanske socijalne demokracije v Parizu podpisal izjavo, v kateri protestirajo proti vojaški okupaciji jugoslovanskega ozemlja in proti aneksijam brez, plebiscita.
Povratek Masaryka Praga, 1* dec. Predsednik češkoslovaške republike g. Masn-ryk odpotuje v soboto v Padovo ter pride v Prago v torek 17. t. m. — Čehi mu pripravljajo sijajen sprejem.
Wilsonov sprejem v Parizu. Pariz, 14. decembra. Predsednik Wilson je dospel danes v Pariz. Sprejem jp bil slavnosten. Republika mu je priredila banket. Glasom „Ha-vas“ je predsedniku Wilsonu napil predsednik Poincare z nastopnimi besedami: „Pariz in Francija sta nestrpno pričakovala znamenitega demokrata, da se zahvalita veliki republiki za neprecenljivo pomoč, ki je pripomogla braniteljem pravice do zmage." Predsednik je ,v svojih nadaljnih-izvajanjih omenjal nepretrgani dotok ameriške mladine, ki je tekom enega leta prihajala rja francoska tla in se nato dotaknil barbarskega vojevanja nemškega generalnega štaba. „Vaša vzvišena vest, gospod predsednik", je rekel Poincare, „bo sodila te zločince., Včerajšnje trpljenje mora mir poravnati ter biti jamstvo zoper bodoče nevarnosti. Ne da bi si domišljali, da bodo zanamci kdaj popolnoma v^mi pred izbruhom talje kolektivne blaznosti, moramo dati miru, ki ga hočemo ustvariti, vse pogoje pravice in varnosti, kolikor je to v naših močeh. Dospeli ste semkaj, gospod predsednik, da sodelujete pri tej veliki, krasni nalogi Francija Vas zahvaljuje s polnim zaupanjem in hoče z Vami sodelovati.
Stavka premogokopov v Nemčiji. »Berliner Tagebl.att« poroča:	Stavka,	ki	je	pri-
Izdajatelj in odgovorni
(Mariborski delavec.
čela v okrožju Thissenskega premogokopa, sega bolj in bolj tudi na druge rove ruhrskega. ozemlja. Že včeraj popoldne je število 'stavkujočih naraslo na več kot 16.000 mož. Stavkujoči zahtevajo sedemurno delo in dnevne plače 20 mark za rudarja.
Zedinjene države hočejo ostatf oborožene. Tajnik za mornarico Daniels je izjavil v govoru, da Zedinjene države ne bodo zahtevale na mirovni,konferenci nikakih odškodnin. Ako bodo drugi narodi nadaljevali oboroževanje, bomo morali storiti mi isto. Gotovo bodo oblasti, ki bodo izve,d!e sklepe mednarodnega razsodišča, še mnogo let zahtevale veliko mornarico. Dokler se narodi ne domenijo o pametni omejitvi'oboroževanja, morajo biti Zedinjene države pripravljene, vzdrževati ravno tako veliko mornarico, kakor drugi narodi.
Predsednik portugalske republike Umorjen. Reuterjev urad poroča z dne 15. dec., da je bil predsednik portugalske republike umorjen.
Mariborske novice.
Maribor Jugoslovanski. Iz Beograda se poroča, da na mirovni konferenci niti ne bo govora gl^le Maribora, Radgone, Celovca in Beljaka. Ti kraji se smatrajo- že v naprej,, da spadajo v področje Jugoslavije.
Sestanek žurnalistov. Jutri, v sredo ob 7. uri se vrši sestanek tukajšnih časnikarjev in sicer v gostilni g. Kirbiša.
, Zapomnimo si! Poroča se nam: Sin posestnice Weltzebach, ki je trgala svojim strankam okraske raz okenj, služi v Jugoslovanski armadi in nosi naiodno koka’rdo. Mi smo že enkrat zahtevali, da take ljudi- proč I Kaj pišejo! Marburgerca poroča o našem slavlju, da je bilo pri I akljadi razun godbe samo nekaj vojakov z baHjami. Tudi nedeljsko manifestacijo opiše tako kakor da bi bila zelo kla-verno izpadla. Mi,smo prej morali prenašati laži Marburgerce, mislimo, da sedaj ne bi bilo več treba
»§e'ne mirujejo. Kljub porazu pri štrajku in kljub temu, da je Supp mz poVedal sofijalde-mokratom na zadnjem shodu, da je cela Nemčija popolnoma na tleh in da od nje ni pričakovati pomoči, so še vedno ljudje v Mariboru, ki rujejo proti Jugoslaviji. Tako se je včeraj izrazil železniški uradnik na teznskem kolodvoru Flekar: »Wir vverden diesen Hunden nie sch\voren.« Poslušalo ga je več železničarjev, ki so mu pridno pritrjevali.* Ali moramo res to poslušati na lastn-i zemlji
Graški nemški listi so priueslLzelo laž-njiva poročila o naši nedeljski slavnosti. Tako poroča »Montags-Zeitung«, da so udeleženci bak-ljade metal kamenje. Vsak udeleženec pa ve, da to ni res. Nesmrtno se je pa blamiral mariborski dopisnik s poročilom, da so v sprevodu korakale tudi Srbinje, katere pa je ta brihtni Nemec takoj spoznal kot preoblečene Slovenke. Videl je namreč dame v narodni noši. Pa kaj tako duševno revče ve o slovenskih narodnih nošah I Edino kar zna, je sramotenje in hujskanje proti Jugoslaviji. Da še vedno smejo zahajat] ti listi v našo državo se nam pa zdi res čtfdno.’’ Nemci napadli naše čete. V noči od 14 na 15. t. so napadle nemške čete našo posadko v Grabštanju na Koroškem. Po poročilih v nemških listih (slovenskih poročil žal ne dobimo) so naši imeli 45 mrtvih in ranjenih in ujetih je 309 mož. Graška »Mont. Ztg." pristavlja U poričilu o tem boju sledeče:
urednik : Ferdo Leskovar. — Tiskarna :. Kar
Štev. 21.
    — ________________________________:—  >_«.'•••
„Mi se'bojimo, da bo imela ta grabštanjska krvava noč hudp posledice za nas, da bodo z antantnimi četami ojačeni Jugoslovani prodrli na nemško Koroško in da' bodo komaj sklenjene ljubljanske pogodbe zgubile veljavoV1' -;'r
Štrajk v Mariboru je končan. Štrajkujoci so sprejeli sledeče pogodbe: Načelniki jn druge . Osebe, ki jih je na zahteve Slovencev imenovalo glavno ravnateljstvo južne železnice,, ostanejo začasno na svojih mestih; Slovenoi. si pridržijo, pravico, da vodilna mesta zasedejo' s Slovenci-. To vejjja tudi.glede na podrejene službe.>■ Vsi uslužbenci in , delavci južne železnico, ki zopet nastopijo službo, morajo, storiti zaobljubo -južnoslovanskemu zastopniku južne železnice v navzočnosti zastopnika Narodne vlade. -Ko. se bo delo zopet začelo, se zoper štrajkujoče ne bo na liobetj način postopalo, izvzemši slučaje, sabotaže in poškodovanja ali povzročitve takih dejanj.
Pozivamo še enkrat k miru in redu, da se ne bo več dogodilo, kaj takega kakor v nedeljo zvečer. V Franc, Josipovi ulici je razgrajal neki vojak. Patruljo, ki ga je.: pozvaja k miru, je napadal z bajonetom.. Vodja patrulje je bil prisiljen rabiti orožje in je pridem ustrelil razgrajača.	.	v	■
Tiskar Mostbock je še vedno'v preisko- ’ valnem zaporu. Naše Nemce je ta aretacija gro--zovito potrla. Nemško gospodstvo v Mariboru je 'minulo.	...
Patrulja je aretirala sinoči 16 letnega dijaka tukajšnje nemške realke Karola -Nonen-mapher, pristojnega v -Beyreit, ki je dejansko-napadel enoletnega prostovoljca Soršaka . in ga ranil na roki. Pri tem smrkovcu so našli ©rojim list, izstavljen od tukajšnjega magistrata, ki se je glasil na vsa mogoča orožja in celo za brovning. Zopet jasen dokaz, da postopa ta političen-urad protipostavuo, ker daje mladoletnim in inozemcem orožne liste samo zato, ker so Nemci. Torej proč z magistratom!	.	„ c' .
Poštni promet za zavoje in telegrame zopet dovojjen. V mejah ljubljanskega in. zagrebškega’ poštnega ravnateljstva je' celokupni poštni in brzojavni in telefonski promet iri posebno tudi promet š poštnimi' zavitki zopet dovoljen. Jamstvo v smislu predpisov preyzame poštna uprava razven za kraje," ki so vsled vojaških operacij ali večjih nemirov ogrožehi. Taki kraji se od časa do časa razglašajo; Sedaj spada med ogrožene pokrajine Koroško. Pisnia se predajajo zopet zaprta. Glede prometh z Dalmacijo, , Bosno-Hdfcegovino, Srbijo, Črrfd; goro ter ozemlje izven Jugoslavije, bodo odredbe sledile.	■
Za revnejše ljudi se bo prodajala jutri-18 dec. .od, 7—-9 ure predpoldne drobovina pri mesarju Kirbišu V Vetrinjski ulici.
Razne novice.
Časopisje prosto poštnine. Poverjenik1 za pošto jn bfzojav v Zagrebu je izdal'naredbo, ki vse:časopisje oprošča poštnine.
- Umrl je .v Ljubljani 1.5.’ dec. dr. Evgen Lampe, znank pristaš Šušteršiča. ■	.	,,
A. Vertnik /
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
se priporoča občinstvu.
Slovenske gostilne v Mariboru:
KirbiS v Vitrinjški ulici. Narodni dom,
Meden in Goleč nfa Tegetthoffovi' cesti, ter Rapoc na Tržaški cesti.
Joltp Novšak 5~2
brivec in-vlasuljar na Magd;ileiiskem trgu se priporoča.
11	—    ................. ....—»ir
1 Rabitsch v Mariboru.