Koneo ustaje na Irskem. Ustaja na Irskem, o kateri pSš«n,o y uvodnem 61apku, je izbruhnila na Ve|:Jkonočni pondeljek, dne 24. aprila. Zadnjega aprila pa so se voditelji ustašey v mestu Dublin brezpojgojno udali afigleškii vojni sili. En teden so bili uporni Ircii gosoodarii v Dublinu, kjer je bilo središče ustaje. Nafhujši boji med1 ustaši in vojaštvom so bili dne 24., 27., 28., 29. aprila Ustaši so se polastili nagvažneiših dielov, me&la ter so s sireh, iz ok«n in sploh z višpi krajev z navadnimi in strojnimi puškamil ter dvema topovoma streljali na angleško vojašt'vo. 'Mesto je na vefi krajih conelo. Dne 2&. in 30. aprila so vojaške čete generala Frencha ustaše obikolile. taflco da je bil za, nje vsak uspeh izključen, dasiravno je bilo baje 120.000 upornih Ircev proti Angležem. Poštno poslopje. kjer je bil glavni stan ustašev, je vojaštvo s topovi popolnoma razstrelilo. V nedelio zjutra.i je bil položaj za ustaše že tako kritičen, da so z vseh svojih postojank razobesili bele zastave. Proti poldnevu je nato veCina upornikov odložila orožje in se udala. V pondeljek, dne 1. maja, pa so se udali vsi ustaši. Cete trume upornih Iroevi je gnalo angleško voiaštvo v zapore, oidkocter jih spravijo v Londoi!. Najlepši del mcsta Dublin je v razvalinah. Od poštnega poslopja stoiijo gole stene. Koliko ljuda jp pačllo v pouliftnib boiih, be doseftaj ni znano. V tej ustaji so se godile velike silovitosti. LJporniki so streljaJii r,a neoborožene častnike in vojake, tudi ženske, ki so se pridružile ustašem, so z revolverji od zadaj streljale na voiaštvo. Kajpada so angleški vojaki v pomnoženi me>ri vrnili te silovalosti ter so po ulicali morili nedolžne Ijudi. Voditelja upornih Ircev, lorda Kasementa, katerega so dne 24. aprila zasačili, ko je hotel iz ladjie Jzkrcati orožje za uporne Irce, so Angleži ujeli. Kasement pride Se z drugimi upornimi voditelji pred sodiš6e. Kot kazen ga najbrž ^aka. smrt