Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Štev. 28. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača* Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) ja za celo stran K 64, zar Va strani K 32, za Vi strani K 16, za 7« strani K 8, za */,« strani K 4, za Vs* strani K 2, za x/«4 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu sei cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 12. julija 1908. IX. letnik. Počitnice. Hrupno, z veselimi očmi in razgretimi obrazi zapustila jo nežna mladina šolske prostore, — počitnice so tu, zlati prosti čas poletnih počitnic. Otroci se j h veselijo, — doslej so morali uro za nro čepeti za klopmi in poslušati učitelja in truditi male svoje možgane, — zdaj pa so svo-bodni, zdaj hočejo uživati to prostost, lepoto mamice narave, zelenje v gozdovih in cvetje na travnikih, zdaj hočejo poskakafati tu se veseliti in vriskati v polni moči mladih svojih src . Počitnic* so tu! Proč s knjigami, proč z zapisano učenostjo! Zdsj je čas prostosti, zdaj treba očetu pri delu pomagati ... Tako otroci! In — prav imajo. Kdo ne bi razumel, da potrebuje mladi duh počitka? Kakor prebavi želodec hrano, tako mora i duša znanje prebaviti. Dobro in potrebno je, da imajo otroci počitnice! Kajti otroci ljudstva itak nič druzpga nimajo. Oni, ki se rodijo v sviljenih ziboljksh ki se učijo le za zabavo, ki imajo že ob materinih prsih toliko premoženja, da lahko brez dela vse dolgo življenje preživijo, — onim so počitnice pač le čas za nove, dražje, večje zabave. Ali vzemimo otroka iz ljudstva, vzemimo kmetsko hčerko, delavskega sinčka. Ta nima ničesar Revni otrok čuti že v ziboljki, da trpijo njegovi 8tariši pomanjkanja, da je rojeno edino za _ boj in bedo! Koliko je teh otrok, ki morajo po zimi v najhujšem mrazu z slabim obuvalom ure in ure daleč v šolo hoditi; opoludne se okrepčajo na skorji starega suhega kruha in zvečer gredo zopet skozi mraz in sneg in meglo nazaj proti domu . . . Koliko je otrok, ki morajo zutraj ob 2., 3. uri ostati in kmetskim starišem na polju pomagati in potem še v šolo teči . . . Tem revnim otrokom 10 počitnice potrebne! Ali oče, — in tudi ti, mati, — ne pozabita dobrih naukov za počitnice. Kajti v času po čitnic niste vi samo stariši, marveč tudi učitelji svojih otrok. Ne izkoriščajte svojo deco! Dajte ji dela, kajti delo je zdravo za telo in dušo. Naj vživa v potu obraza sveži kmetski zrak, naj dob žulje na nežne otroške ročice, naj dihajo globoko mlade pljuče, — to je zdravo. Leni otrok ne postane pridni mož. Le dajte deci dela ... Ali mi pravimo tudi: ne izkoriščajte deco! Ne dajajte otroku dela, ki je za njegove moči pretežko, ki napravi iz njega pohabljenega reveža, ki mu škoduje. Ne smatrajte otroka za ceno delavno moč! Lahko odrašenejše šolarje podučujete med počitnicami o glavnih, temeljnih točkah vinoreje, sadjarstva, živinoreje, o pravilni žetvi, o dobrem sajenju, krmljenju, obdelovanju. Praktično delo je dostikrat več vredno kot vse sive teorije. Porabite, stariši, torej počitnice, brez da bi otroka izkoriščali in mučili! Pazite na otroško zdravje! Ko liko je starišev, ki vzamejo otroka seboj v go stilne, na veselice, žegnanje, zabave, in mu dajejo opojnih pijač, vina, pive, žganja. Neodraše nemu otroku dajati opojno pijačo, je naravnost greh. Se odrašenemu škoduje preobilo vživanje pijače, kaj šele mlademu, nerazvitemu teleicu. Seveda, otroku se dopade, ako sme iz očetovega kozarca piti. Ali to je zanj strup in mnogo najhujših otrošk-h bolezni so posledica popivanja. Dajte otroku vodo ali mleko in ostalo vam bode zdravo! Ne mislite, da izkažete otroku ljubezen, ako mu dajete vino ali calo žganje . . . Pazite pa tudi na otroško dušo! Slaba družba pokvari dostikrat najboljšega otroka. Med pastirji, ki pasejo brez odrašenega nadzorstva, se dostikrat godijo stvari, ki pustijo svoj strup v mladi duši. Koliko zločinov in pregreškov bi se dalo preprečiti, ko bi se otroke v nežni mladosti obvarovalo. Ne pustite otroke poslušati govoričenje odrašene mladine. Ne dajte otrokom časnikov v roke, kajti ti so za odrašene ljudi. Sploh pazite, da se otrok v dušnem oziru med počitnicami ne pokvari. To le nekaj naivetov, katerih se bode pač vsak skrbni oče, vsaka ljubeča mati držala. Za tako obvarovano šolsko mladino bodejo počitnice dobiček. In kadar se prične šolsko leto iz novega, prišli bodejo ti otroci, zdravi na duši in telesu in pričeli zopot o u, - - sebi v dobiček... ____ oooooooooooooooooooo „Ako se mi moj načrt posreči, potem nas bodejo naši potomci blago lovili, da smo duhovnike v meje njih dolžnosti napodili, da smo njih tamošnjo bivanje Gospodu, njih tukajšno bivanje pa domovini podvrgli". Cesar Jožef II. 1. 1781. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO samo od državnih davkov, ne pa tudi od doklad samoupravnih korporacij ižračunil. Po dokončani osebni porazdelitvi teh odpustov na posamezne davkoplačalce se bode odpustni znesek leta 1908 davčnih listinah strank (davčna knjižica, naložni listek, plačilni nalog) pozneje zaznamoval. <5is, s kterim se bodo zamogli vpi-«ati odpusti v davčne listine strank, se bode a posebnim razglasom oznanil. Glede žganja je sprejel vinogradniški odsek v državni zbornici sledečo rezolucijo: , Vlada naj skrbi, da se na mrzli poti narejeno žganje sploh ne več kot fiao, pravo žganje prodaja, da se torej kognak, vinsko žganje in sadno žganje sploh ne bi smelo več drugače izdelovati nego potom destilacije; da bi se davkoprosto domače žganje vsem posestnikom dovolilo, naj imajo potem lastne priprave za žgati ali ne, naj žgejo na lastni ali tuji zemlji itd.; pri slabih letinjah naj bi ostala ta pravica dve leti rezervirana; — da se pravo, po destilaciji izdelano fiao žganje ne podvrže nobenemu novemu zvišanju davka". — Radovedni smo, kaj bodej vlada k tej za kmeta velevažni rfzoluciji rekla. Politični pregled. Občine naj plačujejo... Kmetski poslanec Pirker je govoril v državni zbornici in deja glede občin sledeče : „Občinam so naložena taka bremena, da jih ne morejo več nositi. Zupan v kakškni občini v hribih je z delom tako preob ložen, da se komaj človeka najde, ki bi hotel dalje časa županovati. Vzdržanje mnog«h občinskih potov, mostov, potokov, komisije, vojaška dela itd. napravijo mnogo truda, tako da si vsakdo premisli, prevzeti županske posle. Poleg tega mora biti župan kar celi jurist. Zahteva je tedaj opravičena, da se vbogiin občinam pode 1 i o d š k o d n i no za dela, ki jih izvršijo za splošnost in za državo. Za vsa ta dela se moia najemati in plačevati tajnike. Država daje občinam dela, jim zapoveduje, plačujejo pa naj občine same. Tej krivici mora b'ti konec". Odpust davka in znižanje pridobnin. F nančno ravnateljstvo v Gadcu nam piše: C. kr. finančno ministerstvo je z odlokom od 12 junija 1908 št. 42 104 izvršujoč določbe členkov IV do XI postave od 25. oktobra 1896 drž zak. št. 220 določilo za leto 1908 odpust od zemljiškega davka z petnajstimi odstotki, in od hišnega davka isvzemši petostotni davek davka prostih poslopij z dvanajst in pol odstotki, dalje vzdržalo znižanje pndobninake glavne ceste kakor v prejšn h letih tudi za podjetbe, podvržen« javnemu dajanju računov, ki so navedene v § 100 oditavek 1 in 5 postave o oseb. zak. za desetimi oditotki. Odpust pri zemljiškem in hišnem davku se bode „Jaz ne ljub m ljudi, ki imajo nalogo, da nam pripravijo boljše življenje na drugem svetu, ki se pa toliko trudijo, da bi vodili naše zadeve na tem svetu41. .. Cesar Jožef II. Dopisi. Karčovina blizu Maribora. Minuli teden smo mi viničarji dob vali iz bližajega mesta zelo laskovo pismo. Nam vbogim viničarjem se je pisalo: ,.Cenjeni gospod i. t. d. Z veseljem in posebnim ponosom odprem pismo. V tem je listek, v katerem sem povabljen 14. junija priti v prostore „katoliškega delavskega dfuštva" na zaupni sestanek kot člen ,.Slov. kmetske zveze". Seveda, da je to člen kmetske zveze, to se ni povedalo! Tako zviti so kutarji. Po tem laskavem povabilu smo se nekateri udeležili tega zaupnega sestanka. Nakateri so prišli si ogledati prvake, nekateri zavoljo radovedaosti, nekateri zavoljo dolgočasa. To čvekarije kaj smo slišali od teh iolkovih v ovčih dlakah, je le posnemanje dru-gh poslancev. Pri te reči se le gre zato, da bi sedli mi volilci na njih limanice. Znami dr. Korošec je govoril, da je kaj bilo. Da se klerikalna kmetska zveza za nas potegae je le zato, ker smo volilci postali. Ča bi tega ne bilo, bi nas euani Korošec gotovo pozab.l. Mi dobro vemo, kdo za na« skrbi. Zakaj se viničarjem, posebno tistim tako slabo godi, kateri so pri duhovnikih v službi ? Zakaj tisti nam ne pomagajo, naš stan malo olajšajo? Mi čisto dobro vemo, kako grenka in huda je služba posebno pri duhovnikih Ti hočejo pa nam pomagati? Sami sebi so vedli pomagati, ter so 9 milijonov za tako že mastne plače duhovnikov od države dobili. Profesor Vrstovšek prežveka reči, katere so itak znane. Ii nemških časnikov sem zvedel, da država že dela na to, da delavci v fdbrikah in na kmetih dobijo podporo v starih letih. Nato bodejo klerikalci rekli : mi «mo bili taisti, kateri bo dosegli, da tndi mi viničarji smo v starih letih preskrbljeni. To je sama goljufija, gospodje klerikalci, mi to dobro poznamo. Vrstovšeka hočete imeti za diž poslanca, kateri tako mastno služb d kot profesor itak ima, potem pa še 20 K na dan kot poslanec. To bi bilo dobro, možgani bi se mu še boljo mešale, ker itak že zdaj več zaslužka ima kot 20 viničarjev. Letos aem ae udeležil procesiji na Božjega telesnega dne v Kamnici, ker v naši fari imamo opravilo v nedeljo po telesnemu dnevu. To procesijo je vcdil znani dr. Koročec. Ker pa se zdaj zelo malo duhovskih vaj muči, v svoji glavi je le politika in druzega nič, je že skoraj du-hovske reči pozabil. Tudi pri procesiji so mu mogli drngi duhovniki vso pokazati, kaj se zdaj moli, k8j se zdaj poje, celo ao mu mogli pokazati, kako in kam ae blagoslov doli! To je čudno in čudno sem gledal in si mislil, bolje bi b'io, če bi duhovniki se za cerkev raje potegovali in nas reveže raje v miru pustili. Mi moramo s tem zadovoljni biti, ker celo duhovniki nam ne bodejo stan olajšali, to je tako gotoso, kakor nemarnost dan za dnevom je večja, le zato, ker mi iz duhovških ust redkokedaj slišimo Božjo besedo. Kje so večji politikarji v črni euknji, tam imajo aodnija in žandarmi veliko opravila. Kako amo lani 14. majnika splošno volitev imeli. Kako so nas kutarji obdelali in pregovarjali, za Božjo voljo ne liberalce in socialdemokratov voliti. In glejte, ti kutarji so sami volili socialdemokrata. To je grdo, nemarno in o3tudno. Nam pridigajo vodo piti, sami pa pijejo najizvrstno in najfinejšo vino. Kako so zdaj prvaki in kutarji v našem kraju cd koče do koče letali. Mislili smo, zdaj bo črna vojska ali ae gre za vero. In zakaj bo tako te črnuhi letali? da bi nas odgovarjali, da bi se v Karčovinaki šoli nič več nemškega učili. To malo nemško kaj se do zdaj uči, še to nam ne privoščijo. Če krajni šolski Bvet in občina tse vlečejo za nemško, čisto prav imajo. Mi potrebujemo nemško tako, kakor vaakdajni kruh, posobno za voljo bližnjega mesta. Zna-čajni ao glasovali za nemški poduk, kateri ao kutarjem in prvakom odvisni, so mogli za slovenski pouk glaaovati, v arcu so pa le želeli nemški pouk. Sicer je to aramotno, pa znan je atrah pred dahovniki. Žalostno bi bilo, če bi se le aamo slovensko podučevalo. kam bi prišli. Mi zavedni, značajni, smo glasovali le za nemško in prav imamo, za koriBt naše dece. Viničarji. Sv. Lovrenc slov. gor. Spoštovani g. urednik! Naznanim Vam, da je bil v predzadnji števiiki „Štajerca" z dne 28. junija med drugimi tudi dopis od neke Marije Tcš. Vsled tega dopisa zdaj ona mene prav po lopovsko napada, ter mene krivi, da sem jaz v zvezi z omenjenim dopisom. Morem reči, da tega nisem storil ter nisem najmanj v zvezi z omenjenim dopisom. Ali to pa tudi lahko trdim, da dopisnik vendar tudi ni lažnik, kajti vsak pameten in trezen človek v tej fari, ki le količkaj pozna njene razmere, ae bode o reaničnosti tega dopisa aam prepričal. — Opomba uredništva. Prvič potrjujemo, da J. Duh ni v nobeni zvezi z omenjenim dopisom, pač pa smo prejeli na enkrat dva dopisa o Tebi, draga Toš, nakar amo le samo jednega priobčili in z drugim še ti prizanašamo. Ljudi pa, kateri ti nič ne store, pusti pri miru, drugače bodemo napeli še druge strune. Ljutomer. Dragi „Štajerc!" Dostikrat sem slišal, da klerikalci vse moči napenjajo, da bi te zamegli zatreti iu sploh prepovedati tebe brati. Zato ti hitro naznanim, da prideš k nam v Ljutomer, Cren, Podgradje itd. in si vzami krtačo in britvo, da jih pri pameti in jezikih osnažiš. V nedeljo to je 21. t. m. sta ae Janez Rajh in Puconja iz C vena v Cezanjovce na žeg-njanje peljala. Vašsga starega naročnika Janeza Rajh je po potu „božji žlsg" zadel; in zdraj pravijo, da je to „Štajerc" kriv! Tako širijo klerikalci neumnost in babjeverje. Ali ni že marsikaterega duhovnika, celo škofe in papeže, kap zadela ? — Tudi mi smo veteransko društvo dobili, osnovalo ae je in imajo alovenako komando. Lepo za trg in glavaratvo, pa še za take atare aoldate, ki ao ae bojevali 1866 1. a Prusi in Italijani; ao 2 ali trije, ko med take mlade mlačne vojake ao se podali. Gosp. Anto- lič je prav imel, da je odstopil, ker temu ao duhovni krivi, ker v odboru bo sami farški pod-repniki. Na Telovo ao šli o. Vampotič in so 30 kron z&pili; monturo dolžai, v kasi nič fdhtarijo po murskem polju. Ako danes ali jutri kdo umrje, morajo na posodo vzeti peneze. Vam atanm in tudi drugim želim dobro pamet in odstopite od te komaude in se v nemško podajte, kakor ate navajeni. Dakan in kaplani so danoa do jutra, vi pa ostanete ker ste cesarju in deželi služili! Ta „slovenska komanda" je hrvatska, naj jo v Varaždinu imajo . . . Opazovalec. Konjice. Dragi „Štajerc", prosim te tudi jaz za majhen prostorček, v katerem bi jaz zamogei počastiti našega čednega g. vikarja Marku?» ZiČkarja in kaplana Viktorja Preglej. Pred kratkem je bil neki bolnik poslal po g. duhovnika da bi sprejel bv. eakramente in g. vikarju je bilo pretežko iti bolnika Bprevidit in je precej časa godrnjal ter zmerjal tistega, ki je prišel po duhovnika, predno ae je apravil k bolniku; pač zato, ker imata preveliko za opraviti b posojilnico, ki jo imata v kaplaniji. Lansko leto sta si pa zadosti časa vzsla, da sta vedno okoli letala in kmete nagovarjala da naj volijo tistega Pišeka za državnega poslanca... Lato* pa jim je še pretežko iti bolnika sprevidit z sv. zakramenti. To je sramota! Palenšak. Dragi „štajerc*, prav žal nam je, da ni nič koristila tvoja krtača, 8 katero amo hoteli našega mežuarja in orgaaiata Glavnika osnažiti. Povaljal ae je po takem blatu, da bomo morali vzeti danes naiojstrejši Tvoj štrigel. Mesto da bi molčal ter se poboljšal, se še upa v „Fihpoau8 zagovarjati, daai jo vse očitna laž, kaj on piše. Doslej amo mislili, da je samo gluh, a sedaj vidimo, da je tudi slep. Pravi namreč, da ni nikdar imel vaj za „ smešen* zbor-po noči. No kje ai pa čital, da bi kdo rekel, da imaš po noči vaje? Ti vidiš vae narobe. Da pa so fanti, dekleta, vsako nedeljo domov aprem-Ijali, to pa je resnica, kateri ne moreš ugovarjati. Tvojim pevkam, čeravno praviš da so poštene, se niti po dnevu ne zdi sramota okoli se sprehajati a fanti in pošten^ljudi za norca imeti. Bomo videli kako dolgo bodo poštene. Nadalje praviš, da se ravnaš vedno po komandi ¿upnikovi. Ž a dobro! Ko si pa pred par leti divje agitiral za Korošca, tedaj pa si ae izjavil, da delaš vse aam ob avojem. Tudi vi dva z župnikom ne bosta k sodnjemu dnevu trobila na Polenšaku, kajti zapomnita si.to, da imamo mi cesarsko faro in zato dobimo lahko cssarskega mašnika. Praviš da ne ješ „Stajerčevega" kruha. Tudi dobro, ali tvoja posta*» kaže, da imaš tudi klerikalnega presneto maio. Pišeš tudi, da „Šbajercijani" ne nastavljamo organistov. No veš dobro, da če bi „Šiajerc" nastavljal orga-niate, tedaj bi ti že davno na Pohorju koze pasel, ali pa na Horvaškem svinje širiglal. Ali ne moreš najti druzega dela, kakor da take oslarija prinašaš v „F.hposu" ua dan? Mi biti svetovali nekaj: Poglej rajše nekoliko po cerkvi, v kterem kotu je več pajčevinp, kteri pušelc ža prah bolj dol pripogiba. Nadalje si namaži orgle, da ne bodo tako hripave, da nas imajo tuji fa-rani za norca. Izgovarjal ai se vedno, da naše orgle nimajo dovolj glasov in da zato ne moreš lepo orglati. Ali ko je bil pred kratkim organi «t od bv. Tomaža tukaj, jo našel vse glase. Toraj je to zopet laž in orgle niso nič kriye, le v tvoji glavi menda ni vseh glasov. Nekaj ae je reklo v tujih farah „na Polenšaku najlepše pojejo". Sedaj pa pravijo sosedje, da se pri na« i na koru pastirji derejo. Kako pa tudi bi drngače, ker organist tako kriči, da pevcev niti ne slišimo. Torej če imaš pevce, naj tako pojejo, da jih bomo slišali, ne pa cel ducat pevcev, potem pa en par slabih glasov. Škoda stopnic na kor, da ee tako brez koristi rabijo. Za tvoj poklon v „Fihposn" se ti najtopleje zahvaljujemo, te z veleipoštovanjem pozdravljamo ter te prosimo, piši nam še kaj! Mi Tebi tudi ne bomo nehali prej, dokler ne bo na Polenšaku drugače. Na Polenšaku mora drugače poBtati, kajti vi dva z župnikom si bosta skoraj svoje podrepnike lahko na prste preštela. Pri nas je korajža, pri vas je pa ni! ker premalo je vas, da bi zmagali nas. Žusem. Dragi „Štajerc" ! Dolgo časa te ži nismo nadlegovali, to pa zato ker je bil mir; ker je pa pri nas kakor povsod bila auša, sa j« neki dipidua „Slov. Gosp." močno oprašil, torej je potrebsn krtače. Lažnjivi „Slov. Gosp." znani duhovski hujskajoči list za siromake t razumnosti nam prinese članek, da bs u3tano?i za Ž a s omake mladeniče neko društvo, katero bode baje nas kmete učilo in pripravljalo zi občinsko volitvo; žalostno bi pa bilo za nas kmete, da bi nas taki smrkolini učili, kdo bi se naj za občinake odbornike volil. — Moramo pa Se pripomniti, da društvo za mladeniče seje že pričelo in podlaga tistemu je neka stvarica, ki ae solnca boji, zatorej ue društvo izobraže-valnoati vrši samo po noči, in se konča še potem, ko župnik k aklepu izobraževalnosti zjutraj pozvoni. To je bilo pa tako : neko jutro hotel je g. župnik zarano zjutraj bv. mašo opravljati, pa mežnar je na podlagi društva hi noč izginil, tako žapnik ni vedel druge pomoči pa pozvoni z majhnem zvonom v zvonika, misleč, mogoče ae mežnar predrami, ali pride kdo naznanit kaj se je z njim zgodilo; pa ko špeglar (mežnar) sliši zvoniti je kmalo priso-p hal, no saj ni bil daleč ko tista solnca boječa stvar biva, le en par sto korakov od cerkve. To bi bilo za naše mladeniče društvo! Zatorej stariši, pazite kam bodo vaši otroci zahajali! Mi dobro poznamo vodja in podlago omenjenega društva, pa svetujemu da miruje, da zopet vrabči ne boda začeli čivkati. Ako potrebno ga okrta-čimo, da mu še koža cela ne ostane; torej za aedaj dovelj! Dobje pri Planini. L udje božji, ali veste zakaj Bog ne da dežja ? Župnika Vurkelca je srečala pamet in zato je v nedeljo 28 junija rekel a prižnice, da Bog zato ne da dežja, ker nosijo nekateri dobjanski fantje peresa za klobukom. Ali Bog je sam postavil Vurkelca na laž, ker dva dni po tem je precej deževalo in predno ao dobjanaki fantje spet djali klobuke s peresi na glavo je bil zopet dež. Hvala Bogu za njega, Vurkeicu pa figo, ker a takimi oslarijami ljudi plauša. Zakaj pa niate duhovniki naredili dežja! Saj zmiraj pravite, da ste več ko angelji, več ko Mati božja, več ko aam Bog, ker ga lahko v tabernakel zaprete. Če ae nekateri bahajo, da znajo točo narediti, ki ljudem škodo dela, pa bi še koristen dež napravili. Saveda, ko bi mogli. Prazen sod ima velik glas. Nekateri duhovniki bo pa še ljudi v tej nesreči drli in akubili in ao iz njih norca delali, češ, za 6 goldinarjev bo malo dežja. Ali ste vi prijatelji ljudstva, ki ga še v nesreči slačite in strižete, namesto da bi ga tolažili. Kadar ao volitve, tedaj letale okoli ljudi in se delate aladke ter ae hvalite, kaki njihovi prijatelji ste. Ko pa volitve minejo, pa je samo mošnja in pa še kaka mlada ženaka vaša prijateljica. — Vurkelc je tudi s prižnice rekel, da nekateri Dobjani vodo med krmo vlivajo, ali peBek vmes mešajo, če jo mislijo prodati. To je seveda sleparija in je vredna kazni. Ali pa je prav, da je žapnik to 0 prižnice povedal? S tem je on apravil tudi poštene Dabjane ob kredit. Vemo za nekatere, ki ao res tako delali, pa to ao najhujši farški podrepniki, ki si mislijo, če koga osle-parim, bo mi že dal župnik pri sporedi odvezo, ker ima ai dobra. Župnik pa mora vedeti, da stoji v katekizmu, da mora vsak, ki miali iti k spovedi obuditi trden sklep, da bo povrnil taje blago, popravil pohujšanje in poravnal škodo, ki jo je bližnjemu storil. Torej v spovednici naj to opravi, pa ne na prižnici. Ali sedaj ae govori v aporednicah le o politiki, o časnikih, o denarju in mladi duhovniki izprašujejo dekleta o grdobi-jah, o katerih še niao nikdar nič slišale. Sicer pa je Vurkelc sam očitno povedal, da skrivaj jemati se ne pravi krasti in da tatvina ni greh. Župnik tudi odganja ljudi od poštenih krčmarjev in prodajalcev ter pravi, da so socialdemokrati. To vse je proti sedmi božji zapovedi kakor tudi eaparija, katere se farški podrepniki zato tako malo bojijo in aramujejo. Ko bodo duhovniki namesto politike in sovraštva začeli učiti prave božje nauke, tedaj zna biti bolje, prej pa ne. Okolica Mozije. Ljubi „Štajerc". mi tukajšni davkoplačevalci te prosimo kod svojega kmetijskega prijatelja, razjasni nam to-le: Po točki £2 občinskega reda za Štajersko mora župan najdalje v dveh mesecih potem ko upravno leto že je rej P" ▼ ni ro za as bi 10 j« e i I» obi £«< nt P če. kar j?, pri nas 3i. decembra vsakega leta, a o prihodkih in stroških občine in njenih iodov predložiti občinskemu odb:>ro, da ga leda in potrdi. Danes imamo že mesec julij, naš župaa še tega ni storil. Za pregledo-račnnov so bih izvoljeni 4 odborniki, pa nske račune sta ravno dva pregledala, druga še bajo zato nista vedela. Slišali smo pravit,, je naš župan svojemu tajniku kupil uradno ko za občinske denarje, brez da bi občinski bor zato vedel. Mi tukajšni davkoplačevalci mo, da si naš župan tudi vsako pot visoko čuni, kakor pet na bližnji vojaški nabor krone, pot na stavbene oglede 6 kron, če vno ni pot dolga. Ljubi „Stajerc", povej nam mu je to dovoljeno, ko ima on letne plače 50 kron? Ima še več stvari, kar ni prav; to viti te bomo, ljubi ¿Štajerc", drugokrat prosili, sedaj te prosimo razjasni nam to zakar smo prosili davkoplačevalci iz okolice Mozirske. Opomba uredništva. Ali ni nobeneg» »občirsekem odboru, ki bi župana na postave oril ? Drngače se združite davkoplačevalci napravite pritožbo. Mi Vam bodemo radi po-i. Kajti pravica je na Vaši strani! Kolobje. Prav veselo je bilo na kvaterno nedeljo, ko je imel naš župnik zopet nove kvretanske litanije za farane. Res kar razveseliti » mora, kdor je mogel poslušati. Menda je zato tsko dobro znal klavsat, ker je bila kuharica »carkvi, da je slišala, kako znajo „zate" po-redat. Moral je tako zvesto si namišljavati, da I kaj. Cenčaril je tudi, da so venci v cerkvi nepotrebni in grdi; ja, je pa že dobro. So pa &pši pajčolani, v katerih so zagrjene podobe in tisti zlati brone, katerega je tako na debelo, bi se lahko cali farof prevlekel z njim. Res epi kinč za Marijino cerkev. Ker je neka ženska kupila za sedem goldinarjev vence, in jih daro-rsla v C8rkev za božjo čast, toda župnik je «povedal: dol z njimi, češ da ni vprašala, ie sme darovati. Ja vraga, ali če je kakšno drugo Jarovanje ali tudi moramo vprašati če sme dati ? Ker župniku ni po volji da bi kaj druz»ga prinesel nego denar, ker se za denar tudi Joža lahko kaj kupi. Dragi župnik Kostanjevec, pomislite predno rečete! Scer še imamo gradiva dovolj; ker smo mislili da bodete boljši smo e malo pozabili, pa zdaj je že pretesno in se »ode moralo zopet pisati. Št. Peter na Medv. selu. Gotovo Te bo zanimalo, dragi „Stajerc", če ti povem nekaj o Gomilškovih „Marijinih devicah" in mladeničih. I Te pobožne device in fantiči se včasih obnašajo tako vzorno, da je rea škandal. Tako je jnaprimer neka „Marijina devica" ob priliki jubilejne procesijo na Sladko goro domov grede kmalu svoj parček našla in ker je bilo vroče, lita se šla v gošo pod smreke hladit. Gospod Gomiišek, pasite svoje ovč ce bolje, zlasti .Marijine hčerke", da ne bodo delale sramoto firi in krstni knjigi. Gledite torej, da bodete ob priliki procesij, ko gremo za dež prosit, oznanjevali besedo božjo in poučevali take device in zabavijabe proti fantom, ki se obnašajo dostojno. Izrazili ete so zadnjič na Ložnem, da so smrkolini, da nimajo brk. Bog pomagaj! Ste pač pametni! Kaj pa da take viditi, ali imate Vi brke? — Torej ?! Ker je slučaj nanese), da imamo sedaj grozno su5o, vrača krivdo na fante, ki se povsod in vedno spoštljivo obnašajo. No če bi po t8m sodili, bi pač lahko drogače rekli. Glejte samo oue mladenke in mladeniče Vaše kompanije, ki eo na dan sv. birme in na dan Petra in Pavla kljub Vašej prepovedi prvi bili na plesišču. Sicer pa ples ni pogubljiv, seveda za pametne dostojne ljudi. Za take kakor so fanti in dekleta Vašega bataljona ni, ker ne poznajo mere. Saj ste gotovo videli, kako so se sukale „Marijine device" iti kako so fiao poljube delile; tako znajo le dobro izvežbani. V tej stroki so pač zaslužile, da bi jim podelili zlato kolajno. * * * '*""' Bistrica V Rožni dolini. L9pa hvala „Nemir", za bedasto besedičenje v štev. 25. Malokedaj se je v Bistrici toliko smejalo čez tvoje prismo-derije, napolnjene z neresnicami in lažmi. Le tako naprej , Š-Mir", kajti s takim zavijanjem nam le pomagaš in mi pridemo do smeha. Najsmešnejša je trditev, da slovensko-klerikalni hujskači niso štrajk t tukajšni fabriki vprizorili. Vsakdo, ki ima oči iu ušesa, zamore pričati, da v Bistrici ša nikdar nismo toliko farjev videli, kakor pred in med štrajkom. In ali ni bil kaplan Tojnko glavni voditelj, ki je na mnogih shodih toliko neumnosti skvečal ? Ta mladi kaplan, je vendar v času občinskih volitev do-S kazal, da mn je hujskarija več nego njegova duhovniška dolžnost. Pri boljšemu slovenskemu prebivalstvu je istotako zaupanje izgubil. Resnica je: 1. da je kaplan Tosjko na sobato, 11. aprila imel z molilnimi zadevami toliko opraviti, da je na verouk in spoved v Bärentalu pozibii in da je na mesto ob 3. uri šele ob 7. uri tja prišel. — 2. Da v času od Velikenoči, 19. aprila do 21. junija, torej skozi 9 tednov v cerkvi sv. Mihaela niti ene Božje službe ni bilo, medtem ko bi se morala tam vsako tretjo nedeljo mašo brati. 3. Da je kaplan Tojnko, ko ga je neka ženska vprašala, zakaj ni maše, odgovoril: „Bärntalaki to-kerji ne nucajo maše !" 4. Da je ta kaplan 21. junija, ko je vendar zopet enkrat ob priliki žegnanja v Bärntalu mašo bral, pri poznejši vcselici mežnarja na dva človeka, ki sta nemško govorila, nahujskal in da je mežaar ta dva tudi resnično opsoval. — 5. Da imenovani kaplan, ki vsled Bvojega politikovanja nima časa za svojo duhovniško službo, ima vendar še toliko časa, da gre vsak dan iz Sveč v B.strico v neko znano krčmo. Zakaj ? To žvižgajo že vrabci na strehi. Kjer je ljubka hčerka, prihajajo tudi gostje... Zamorca tudi „Š-Miru ne bode opral in če porabi še toliko jezuvitske žajfe. Kar se pa štrajka tiče, so vbogi delavci, ki so se pustili od klerikalnih sleparjev za nos voditi, le obžalovati. Iigubili so plače za 8000 kron. Kdo bode vbogim delavcem teh 8.000 kron povrnil ? Hdjekači bi jo morali povrniti! Tako „voditelj" čsbul iz Jesenic, stari očka Gostinčar iz „Iblane" in njegov čedni sinko ter znani farški hujskači. To bi bilo prav! Ali ti ljudje delavce le v nesrečo spravijo, potem pa jih pustijo. Sramota! Sv. Valpurga na Koroškem. Ljubi „Stajerc" 1 Dokler sem jaz še tam bil, priSel je župnik od visoke Bistrice k meni, da sem mu moral vsakokrat „Štajerca'' posoditi, da _ja je čital. Tedaj sva bila še prijatelja. Ali sedaj, ko sem se preselil k «v. Valpurgi, me pa sovraži in istotako „Štajerca". Pri-godilo se je pa tako-le : Prideva z župnikom pri „Kraicbirtu" skupaj. Oa mi plača lU 1 vina in me nagovarja, naj list „Stajerc" pustim. In plača mi zopet V« 1 vina, naj ga ja zanesljivo pustim. Dejal sem župniku, da mi mora naročnino povrniti, potem ga more sam imeti. Mislil sem si: saj „Štajerca" lahko potem zopet naročim. Ali tega mož ni hotel storiti. Pač pa je pisal eno karto na upravništvo, jaz pa lista nisem več dobil. — (Ako je to resnica, potem je župnik nekaj proti postavnega naredil, zakar se mora kaznovati. Uredništvo. — Pa še nekaj od sv. Valpurga ! Sprevod na presvetega ReSo*g* telesa dan se je tako slabo vršil, da je bilo silno žalostno. Ni bilo ne streljanja, velike bindere so ostale vse v cerkvi, ker cerkmošter sam pripoveduje, da ne more plačevati, ker gre ves denar v črno malho. Sedaj pa ofra tudi več ne bodemo dajali ! Opazovalec. Iz Skocijana. Dragi „Stajerc"! Ne zameri nam, da smo zopet primorani Te nadlegovati za prostor v tem cenjenem listu ; s tem hočemo pokazati da nismo zaspanci in še nismo vrgli naše pulke v koruzo. Na dau sv. Petra je imelo naše bralno društvo svoj veliki shod v Majar-jove gostilni. Sicer se ne oziramo ne na levo ali demo, naj bi ti imeli svoje veselje kakor hočejo; ali ker se pa ti črnuhi tak brihtno ogledujejo na postopanje nemških pevcev v Šfcocijanu ali kakor jih „S-Mir* pozdrari v zadnji št. „hajlovci", in še več, kar naj bi pomenilo za gosp. voditelja nemških pevcav za njegov stan neprijetno. Mi pa očitamo pisatelju „Šmira", da je druge vse videl in slišal, kar naj bi „hajlovci" menda delali gosp župqjku, (ker so žalibog bolani) največji nemir. Mi vsi iz srca radi privoščimo našemu gosp. župniku najbogatejše zdravje, to mu naj mili Big povrni, ker se nibrigal kedaj (brez posebnega vzroka) v cerkvi za politiko, kakor sadajni njegov namestnik gosp. kapneinar, ki posebno v šoli uganja svojo jezo nad dečkami naprednih starišev, sklofutami, kakor» ti „nemški butec" i. t. d. No pisatelj „S-Mira", na Majaijovega psa «i pa čisto pozabil, ta tuli cele noči, tak tuli da kterokrat še zdrav človek ne more spati. Voditelj pevcev gleda na red, da se petje najbolj mogoče v gostiln, izbi izvrši, nikdar pa zunaj, Mi našega goap. voditelja v časti držimo za ves njegov trud, in povemo Vam klerikalčki, da si „neprijetna imena" katerega imate v Mahorievem koledarju sliko, za se ohranite in glejte, da ne bo imel'kteri več stroškov po „cajtengah" za voljo „častne izjave", da postane med nami mir, to vam ž?limo. Radiše. ,,Tončejevemu Loizku" eo naznanja da g. Jožef Pistoinig, cerkrenik in gostilničar ni v nikaki zvezi z dopisom v št. 26 „Štajerca" — Uredništvo. * * Leoben dne 5|7. Siavno uredništvo „Štajerca" v Ptuju! Naznanjam da je bil danes dopoldne ob 9. uri ljudski shod zavoljo podraženja pive; čeprav je slabo vreme malo motilo, pa je vse eno prišlo blizo 1000 ljudi skupaj, da ao protestirali zavoljo draginje pive in sklenili, ne pive piti, dokler ne znižajo zopet ceno, kakor je bila poprej. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx „Meje oblasti duhovništva v državi določajo dolžnosti, ki jih je predpisal Kristus svojim apo-steljnom. Kdor na tem dvomi, je nevernik. Nerazumljivo je trditi, da imajo nasledniki apo-steljnov več pravice in oblasti, kakor aposteljni sami. Kako je rekel Kristus? „Moje kraljestvo ni od tega sveta; ako bi bilo od tega sveta; bi se moji služabniki zanj bojevali". — Oni (politikujoči duhovni) delajo torej proti izreku Kristovem, vplivajo tedaj nekrščansko". Ceear Jožef II. 1. 1782. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Novice. Kje je gospodarska moč? Avstrija je podobna coperniškemu kotlju, v katerem kuha grozovita mešataica najrazličnejših snovij. Le poglejmo razliko med lenim dalmatinskim „Beljakom", podobnim živali, in rečimo češkim fobri-škim delavcem. Ali pa razliko med izkoriščanim, dušno ubitim gališkim Poljakom in rečimo zgorujo-štajerskim kmetom. To je kot noč in dan. In vse te različne naroduosti so združene v eni državi. Vsak pametni človek mora priznati, da mora biti jezik enega naroda vodilen v državi. Kako smešno je n. p. v državni zbornici, ako prične prvi poslanec nemško, drugi češko, tretji poljsko, četrti rusinsko, peti srbsko, šesti hrvatsko, sedmi rusko, osmi slovensko, deveti italijansko in deseti morda še romunsko govoriti. Koliko časa in denarja se na ta način potroti! Eden teh desetih jezikov mora biti vodilen. Kateri naj bode to ? Na vsak način nemški! Seveda bodejo prvaki takoj zakričali: glejte ga „nemčurja". Ali to nič ne de I Prvič je nemščina jezik največjega naroda na Avstrijskem, ako se vzame vsak narod za-se. Drugič je nemščina svetovni jezik, ki konkurira dane« lahko z angleškim iu francoskim jezikom. Trer tjič je bila Avstrija v svojih začetkih n e m š k a, — nemški H&btburžani so jo ustanovili in jo vladajo še danes. Nemštvo je torej na V3ak način najznamenitejši steber državi in to v kulturnem kakor gospodarskem o z i r u. Zlasti zadnjo je važno. Ako bi se avstrijski narodi sešli k posvetovanju glede vodstva v državi, povprašati bi se morali v prvi vrsti: kje je največja gospodarska moč, kateri narod avstrijski plačuje največ davka? Na to zanimivo vprašanje bi dobili sledeči odgovor. Nemško prebivalstvo na Avstrijskem plačuje nekaj čez 1.128 milijonov kron na leto. Vsi nenemški narodi skupaj pa plačujejo samo okroglo 444 milijonov kron, torej niti polovico tega, kar plačujejo Nemci. Na glavo vsacega Nemca odpade letnega davka 395 kron, na glavo vsacega nenemškega prebivalca pa samo 25 K. To so resnične številke! Mi jih nismo napisali, da bi izrazili morda kakšno sovraštvo proti nenem-škim narodom. Nemci so nam ravno v vsakem ozira naprej! Zato pa so morajo manjši narodi nanje naslanjati, da pridejo i oni v boljšo bodočnost ! Efjen Košuti Listi poročajo, da je madža-ronska vlada znanemu krasnemu listu „Simpli- aissimus" odtegnila poštni debit. Tema vrlemu listu se je torej to zgodilo kakor „Štajercu". Polagoma se sploh noben pošteni list ne bode smel pošiljati več na Ogrsko. Kajti veleizdajalci, ministerski sleparji in cigani na Madžaronskem se pač resnice bojijo! Babjeverje ... Poneumjenim ljudem je težko kaj pametnega povedati. In ravno klerikalna duhovščina, ki živi med ljudstvom in bi morala torej v prvi vrsti delati za ljudsko izobrazbro, goji in razširja najbedastejše babjeverje. Tako smo prišli tako daleč, da nekateri ljudje bolj na copernice nego na svetnike verujejo . . . Ali to babjeverje, ki ga širijo gotovi breznačajni gospodje, se obrača semtertja proti njim samim. Dokaz temu dogodki, ki se pojavljajo vsled zadnje •uše. Res, letošnja suša je nekaj groznega in ljudstvo pričakuje dež kakor odrešenje. Vroče moli ljudstvo k večnemu Bogu, da bi mu dež poslal in rešil polja ter njive in gorice. Ali ljudje gredo tudi k duhovnikom, zberejo nekaj denarja skupaj in mu ga prinesejo ter prosijo, da naj bere mašo aH napravi procesijo za dež In duhovnik? Kaj pravi duhovnik, ki bi moral vendar z ljudstvom čutiti in trpeti in za ljudsko srečo moliti, pa čeprav brez plačila? Iz rogaškega okraja se nam poroča, da je zaklical neki duhovnik kmetom, ki so mu prinesli 8 kron, da bi za dež molil: „Za 8 kron ne bode veliko dežja" ... In v ptujski okolici neki župnik niti a 14 kronami ni bil zadovoljen, temveč je rekel: „Za 7 forintov bo malo dežja" . . . Bog se usmili! Suša in farška malha sta si zelo podobni, obe sta brez usmiljenja . . . Taki dogodki pa še utrdijo v srcih neizobraženega ljudstva babjevjerje. Tako ni čuda, da ljudstvo splošno govori: farji so krivi suše. In še hujše! V bližini mesta Ptujaso obupani kmetje celo razbili križ in ga vrgli v vodo. Taki grozni zločini so plod babje-verja. Tisti, ki «o krivi, naj si potrkajo na prsa! Suša! Vedno žalostnejše novice nam prihajajo od vseh strani spodnje Štajerske in Koroške, — letinja bo slaba, čeprav je v začetku tako lepo kazalo. Huda vročina brez dežja je škodovala na njivah, kakor na poljih in goricah. Napredni poslanci so to tudi že uvideli. V seji z dne 3. julija so vložili napredni poslanci Marckhl, Nagele, Waldner in tovariši predlog, v katerem so vlado opozarjali, da se nahajajo nekateri deli Koroške, spodnje in zgornje Štajerske vsled suše v veliki bedi. Ti poslanci so zahtevali od vlade, da ae poduči takoj glede pomanjkanja krme in splošnega slabega gospodarskega stanja v teh deželah, da vprizori v ta namen s strokovnjaki primerno posvetovanje in uredi takoj vse potrebne korake, da se ljudstvu pomaga. Tako je prav! Napredni poslanci so storili s tem svojo dolžnost in ako vlada ni slepa iu gluha, morala bode kaj ukreniti. Zanimivo pa je, da so takoj za naprednimi poslanci pricapljali tudi hofrat Ploj in njegovi prijateljčki. Prav je, da se i prtaški poslanci brigajo za bedo ljudstvo, saj so ravno oni izvoljeni v najbolj po suši prizadetih pokrajinah. Ali — zakaj ti gospodje ne storijo tega pravočasno? Zakaj čakajo vedno šele na nastop naprednih poslancev? Zdi se nam, da pustijo prvaki napredne poslance delati in kadar ti s svojim delom kaj dosežejo, takrat pa pridejo Ploj & com-pagnia bella ter vpijejo, da so oni to storili. Vbogo ljudstvo, kakšne politične klatoviteze si se izvolilo! Draginja postaja vedno hujša. Zdaj se je zopet moka podražila. Ravno tako riž. Moka velja danes štev. 0 kron 38 70, štev. 7 pa kron 34 — od mlina. Zdaj pa kupuj, ako hočeš kruha jesti! Živinske cene pa so grozovito padle. Salata velja 16 h ena glavica. Suša je ▼se pokončala. V nekaterih krajih je tudi že toča divjala. Vlada, ne pozabi vbogega ljudstva! Iz Spodnje-Štajerskega. Konec „narodne štacune" Mahorič in Šeligo V Ptuju. Kar so ljudje že dalje časa pričakovali, to se je zdaj zgodilo. Znana prvaška štacuna Mahorič & Šeligo nasproti pošte so sodnijsko zapečatili, dolga je več kot premoženja, konec je prišel ... Mi gotovo nismo tisti, ki bi temu ali onemu trgovcu kakor obrtniku privoščili nesreče. Kajti v današnjih časih je treba veliko zmožnosti in truda, da se človek obdrži na površju in da ne propade. Ali konkurz te prvaške firme moramo malo obširneje pojasniti, ker je zelo značilen. S kako amerikansko reklamo je pričela ta firma delovati. Vsako nedeljo je vso mesto obsejala z rumenimi in rdečimi listki, po katerih se je ljudem pravilo, da imata Mahorič & Šiligo najboljše in najcenejše blago. V okolici mesta je bil tak listek na vsakem zidovju, na vsagi brzojavni štangi, na vsakem znamenju, na vsaki svinjski štali. Že ta ž.dovsko amerikanska reklama ni dišala ravno po reelnosti. Prišlo je pa še hujše! Kmete se je na vse mogoče načine lovilo in trgalo in suvalo v to prodajalno. Vsakdo ve, da niso hoteli kmetje več mimo pošte iti, ker so se bali, da se jih tam napade. To postopanje ni bilo več trgovsko, marveč podobno je bilo — šintarskemu poslu. Trgovec, ki potrebuje tako uasilnih sredstev, pač ne more stati na solidni reelni podlagi. Mahorič & Šeligo pa sta tudi od začetka sem izrabljala „narodno politiko8 za svojo prodajalno. Težko je sicer razumeti, kaj imajo manufakturni „restelci" z narodnjaštvom skupnega. Ali v zmislu brutalnega gesla: „Svoji k svojim" je delovala ta „narodna štacuna" vedno. Prvaški listi so jo priporočali, na prva-ških shodih se je zanjo kričalo in s tem, da sta Mahorič in Šeligo postala Nemce-žrca, s tem, da sta skakala kakor mala petelina v naprednjake, sta si tudi sama skopala svoj trgovski grob. Morda je tudi zasebno življenje teh mladih trgovcev zahtevalo prevelikih troškov, — to nam nič mar. Morda tudi nista bila popolnoma zmožna za vodstvo večje trgovine. Morda sta se tudi preveč zanašala na tiste prvaške voditelje, ki sicer vse obljubujejo, pa nič ne storijo, — to je vse sokrivo na konkurzu. Ali glavno je to, da ljudstvo več n e z a u p a v p r v a š k o g o-spodarstvo. Kadar sliši kmet „Svoji k svojim", takrat že ve, da se hoče njegove žepe pod narodnjaško firmo izprazniti. Vse „narodne štacune" brez izjeme so vodile in še vodijo kmete za nos, vse prodajajo najslabše blago za najvišje cene. Slovenski kmet pa naj nosi zaradi prazae puhle beiele o slovenskem narodnjaštvu svoj denar tem ljudem. Ne, tega ne stori kmet več, tega delati se je naveličal, za drugo ne gre več po kostanj v ogenj. Laž, ki tiči v tem prvaštvu, je umorila trgovino Havelka & Lončarič, ta laž pa je zadavila tudi Mahorič & Šelige. S tem je ta stvar končana! Sv. Lovrenc V slov. gor. je po širni domovini zaslovel, — čeprav ne po najboljši strani. Zaslovel je kot občine, katere javno gospodarstvo je tako ziuemarjeno, da si zamore župan iz občinske blagajne jemati denarja kolikor hoče, brez da bi bil kaznovan, da se zasači župana pri temu nepoštenemu ravnanju, da ima pa mož železno čelo in ne odstopi, čeprav bi sedel danes v zaporu, ko bi ne imel okrajni zastop z njim usmiljenja . . . Takšna je slava sv. Lovrenca in nam se le smilijo občani, katerih pošteno ime trpi vsled tega, in veteranci, ki imajo tako umazanega načelnika. Vse, kar smo o famoznemu županu Horvatu pisali, je seveda do pičice resnično. Mož se tudi niti z mezincem ne upa ganiti, da bi nas tožil. R*je se zateče v uredništvo zloglasnega mariborskega „F.hposa". In „Fihpos" igra prav rad vlogo zaščitnikov takih ljudi, ki spadajo v zapor. Zadnji „Fihpoi" jamra, češ da ni prav, človeka napadati, ki je škodo poravnal itd. Ta je pa lepa! Morda bi bilo prav, da se Horvata imenuje za častnega občana, ker je tuji javni denar za-se porabljal?! Lumparija se je zgodila in čeprav je ostal Horvat vsled milosti g. Orniga brez kazni, mora vendar kot človek z umazanimi rokami odstopiti. Iu dokler ne bode odstopil, toliko časa nebo miru! Razumete, črni gospodje ? Mi vemo, da je imel Horvat vse občinsko gospodarstvo z blagajno vred v svoji roki. Občinski blagajnik je neka revna duša, ki ne zna ne pisati ne čitati. Občinske knjige v svoji hiši niti videl ni. Tak „kasir" na papirjo%je nepotreben. Ta naj ostane na svojem gruntu, kajti kot kmet ima itak dovolj dela. Blagajniške posle pa naj pusti razumnim ljudem. Zdi se nam, da je bil celi občinski odbor malo sokriv. Po vsaki seji je napojil Horvat „občinske očete" s kuhanim vinom, da so možakarji vse pozabili in nepoštenemu možu vse prikimali ter vse zaupali. To pač ne gre! Torej zopet pravimo: Horvat, ti imaš umazane roke, odstopi od vseh častnih poslov, ker jih nisi vreden! Odstopi, dokler je čas, kajti droga&bkapr izvedela bode javnost še marsikaj o tvoji oscbiiS-ov. Odstopi! |M. W Kaplan Melhijor Zorko v Cirkovcih divja «K. S vedno naprej in razlija svoj strup po predati! Zohr mariborskega „Fihposa". Vse je seveda nesramulnega laž, kar čveka to ¿loveče, ki je pozabilo na čsr| lepo svojega stanu in ki ima manire, kakor se jitl more ravno le v družbi avojega paa naučiti I Teh Pošteni človek se seveda ne bode razburjal zi-I radi tega kaplana. Melhijor, govori resni co!| § 1 Nesramnost je, da si predrzne ta človek, očitatil tož drugim prestano kazen. Saj je bil Sorko že 1 sam kaznovan in sicer večkrat, tal je kot duhovnik obrekoval in ljudi k napadu I in hujskal. In kaj je s „konzumom" v Laškem?! .pri Ali ni bila tam največja goljufija? Sorko,I Pr pometaj pred svojim pragom. Ako pa ne bodel I vr molčal, priskrbeli ti bodemo mi „ špeh kamro1 !■ Napredna zmaga. Pretekli pondelek so m I vršile občinske volitve v Laskovcu v Halozah. I Isvoljenih je bilo 4 klerikalcev in 8 napredoja-l v kov. Izvoljeni so: vi. razredu gg. Blaž in Jo- j t han Vindiš, Jos. Potočnik in Janez Grahar; 11 -s II. razredu gg. Jos. Kmetic, Miha Kozel, Antoni Potočnik in Tomaž Kmetec; v III. razredn pa I gg. Jos. Vindiš ter Jos. Drevenšek. Čast zaved-l nim volilcem! I « Iz LeskOVCa nam poroča šaljivi prijatelj: - I Cujem da sta napisala klerikalca Tonče in Jožek I v Juršaki doma na Globanjah to-le pismo n I uredništvo „Štajerca": — Dragi gospod redak-1 ter! Naše občinske volitve so bile prve tajne I v ptujskem okraju. Mislil sem, da bom že danei I rihtar. V pondelek zelo rano zutraj sem butal I iu šel iz spodnjega kraja proti L?skovcu, tako I da se je zemlja tresla. Mislil sem, da se me I ljudje strašno bojijo, vzel sekiro na ramo, da se I bi butanje bolj slišalo. Ti Tonček pa se še malo l zabavaj z mojo ženo in pridi eno uro pred vo- 7 litvijo za menoj ter butaj fejst proti Lsskovco, I na Leskovcu pa prav hudo glej. Tako bodo mi- I slili, da mora eden od naju dveh rihtar postati. I Vidiš Tonče, če postanem jaz rihtar, je tako, I kakor da bi ti bil; in če bi ti rihtar bil, bode itak tudi moja žena rihtarica; saj sta si zelo dobra. — No, volitev je tajna iu, g. redakter, volila sva, da nama je vroče postalo. Bil sem izvoljen že v 3. razredu za namestnika. Začel sem Boga moliti, Tončeka in fajmoštra prositi: Podelite nam blagoslov, „erzacman" sem že, kdaj pa bom „aušus"! V II razredu postali smo ] „šuii" trije klerikalci in eden odbornik napredne I stranke. V I. razredu propali smo vs»; izvolili so se štirje pošteni možje, 3 naprednjaki in 1 liberalec. Kakor sem sprevidel je bolje z naprednjaki držati, liberalce spoštovati iu klerikalce nagnati. Tako je volitev pravilno sklenjena in zdaj uvidem, da ne bo Tonček ne jas rihtar; tudi moja žena ne bo rihtarica, če se prav lepo smeji. G. redakter, slišal sem, da Vi vašo stranko dobro podučujete in da znate skrivne žegne deliti. Mi trije pristopimo k vam in privoščite nam eno dobro vejačo pameti. Ne grozite nam 8 pasjim bičem, ker tepeui smo bili že v kon-zumski zadrugi, kjer se je kradlo in cuker jedlo in jemalo kavo, salame, sir in ričet na konzum-ske dolgove. Postali smo takrat jako debeli in rastli so tudi veliki dolgovi. Morali smo se kon-zuma znebiti, ker smo že skoraj zid pojedli Zategadelj bi bilo dobro da postane klerikalec rihtar. ker ta stranka zna dobro, goljufati. C. k. vojaško-veteransko društvo nadvojvoda Albrecht V Ptuju priredi dne 2. avgusta 1908 pod protektoratom g. c. in kr. majorja in komandanta G. Appel v ljudskem vrtu (Schwei-zerhaus) v Ptuju na dobro društveni blagajni veliko veselico, ki bode obenem slavnost ob priliki cesarjevega jubileja in 30 letnica okupacije Bozne ter Hercegovine. Pri tej veliki ljudski slavnosti se bodo nudile razne zabave. Vabijo se vsi prijatelji vojaških veterancev ter ljubi tovariši, ki so bili pri okupaciji Bozne in Hercegovine leta 1878. Ali vabijo se tudi oni tovariši, ki eo bili leta 1878 asentirani. Tako ■e bodo zopet tovariši tega letnika in zlasti oni takratnega nadomestnega okraja št. 47 v Mariboru, ki so takrat aktivno služili, po 30 letih pozdravili. Upamo, da se stari vojaki te velike slavnosti v obilnem številu udeleže. Okrajni zbor požimikov se je vršil 28. p. m. v Spodnji Pulskavi. Prihitelo jo igače sebi! .apno 180 požarnikov iz okraje? Maribor in por. Bistrica. Zbor je vodil okrajni načelnik g. Moge, ki je bil tndi zopet za načelnika, g. . Schoi pa za namestnika izvoljen. G. Jos. obrer se je izsolilo za njegove zasluge za čast-za načelnika. Domača požarna bramba je prar svoje vaje izvršila. Slavnemu župnijskemu uradu sv. Martina v „¿rjitl naznanjamo, da smo vrgli njegov ne-jiičoi, po jezavitsko skrpucani „popravek41 po 19 v koš. Ako mu to prav ni, nas pa naj Mi bodemo črnim gospodom že postave aafiili! S petjem v smrt. Trgovska pomočnika Nudi lin Moschitz v Mariboru sta 2. t. m. zutraj na-rravila šalo in ie vozila „pri treh bajerjih". Prepevala *U in se veselila, čoln pa se je prevrnil in obadva sta utonila. Utonila sta pri kopanju v Savi pri Zidanem I mostu čevljar Jos. Pajk in delavec Jchan Papež. V Savinjo »unil je neki mladenič pri Žalcu v Sali srojego tovariša. Potem se je zbal, da bi |ta ntonil in je skočil za njim. Ali nesrečnež je Lam utonil, medtem ko so prvega rešili. Umrl je preteklo nedeljo g Aloiz Freund, hišni posestnik r Ptuju, v 80. letu svoje starosti. Pokojnik je bil splošno priljubljen, odkrito-Isrčni in pošteni značaj. Svoj čas je bil posestnik r Zavrču. Cesar ga je odlikoval ■ srebrnim za-ilnžnim križom s krono. Bodi poštenemu možu žemljica lahka! Iz Koroškega. Proti klerikalizmu je imel napredni veli-kovSki poslanec g. N a g e 1 e r državni zborn ci krasni govor, kateremu posnemamo sledeče : — ,£ar je govoril poslanec Grafenauer ni ljudski «las, temveč plod politikujoče slovenske duhovščine in par advokatov. To tudi ni produkt tega poslanca. Grafenauer je orglar in je vsled tega ud duhjvščine odvisen. Z njeno pomoč je b.l potom denarja, peki*, nebes, prižnic m pridig izvoljen. Oi mora torej tukaj tako govoriti, kakor mu to njegovi črni gospodarji zapovedujejo. Velika množina koroških Slovencev misli danes vse drugiče nego hajskajoči prvaški rklerikalizem. Koroški Slovenci «o miroljubni ljudje in hočejo a svojim nemškim sosedom r dobrem živeti. DAas temu je stoletno prijateljsko razmerje in »porazumljenje r vseh vprašanjih, ki se tičejo dobrega in alabsga obeh narodov. Žal da se naše dobre sosede na zaničevanja vredni način od slovenske duhovščine in profesioneln h agitatorjev hujska. Ako sem rekel „slovenski klerikalizerapotem leži naglas .na besedi klerikalcem", kajti ta je, ki z vražjo silo na Koroškem napreduje in slov. narodua ■iraza «luži le kot sredstvo za hujskanje. Dokaz temu, da so se zavzemali nemški klerikalni listi za Slovenca Grafenauerja, slovenski klerikalni listi pa za Nemca dr. Pupovaca. To prvaško gibanje ima namen, ki hoče državo uničiti m d e-.ž e 1 o raztrgati. Grafenauer govori o aolidar-nosti med Jugoslovani, torej mu je cilj združitev • Kranjci, Hrvati, Srbi itd. To so tista stremljenja, za katera je cesar Sktfoma Stadler in iStrossmayer svojo nezadovoljnost izrazil. Ta južni panalavizam bi vzel delu Avstrije na Balkanu vso moč. Šlo bi nam tako, kakor grofu Radetzky na Italijanskem. Sicer je pa dobro, da vemo, kam meri Grafenauer. Povedali bodemo to volilcem in toliko zdrave pameti imajo naši ljudje, da «e ne bodejo hoteli združevati z Rusi, Srbi, Hrvati in Kranjci, temveč da ostanejo raje pri svojim sode-želanom, s katerim so 15 stoletij dobro ži-_ Tako je govoril g. Nagele in prav je imel! „Š-Mir" je bil od poslanca g. Nagele v državnem «boru pošteno za ušesa prijet. G. Nagele je dejal: „Opozarjam na pisavo lista hujskačev „Mira". Da je zamogel ta list obre-kovati, podal se je pod zaščito ljubljanskih porotnikov. Impertinenca tega lista tiči r tem, da se nikdar ne upa naravnost očitati, temveč da Tedno le namigava. Mene so hoteli za tata in morilca napraviti. In kdo «o izdajatelji tega rerol-verakega liata? To je neki velečaatiti prošt in njegovi totrudniki «o alovenski duhovniki ter orglar Grafenauer. To, gospodje, 10 poštenjaki in politična družba, iz katerih strupene čaše jemlje Grafenauer, da omaže koroško deželo41. — Zlaj vsaj v državni zbornici v.do, kakšni list ^ »Š-Mir". .. ^ f Prvaški tat! Na deželni sodniji r Celovcu je bil te dni zoani S. Čerton p. d. Najekovec iz Slov. Plajberga zaradi tatvine obsojen na 3 mesece ječe. T a Najekovec je bil hud prvaški klerikalec in so ga črnuhi tudi na vse strani varovali. S roj čas je „Štajerc" omenil, da se je pri temu čednemu kristjanu našlo celo zalogo ukradenih stvari. „Š-Mir* se je seveda takoj potegnil za tega poštenjaka in je kričal, da „Štajerc" laže in da je Nijefcovec nedolžen kot novorojeno dete. Zdaj je ta „nedolžnost" dokazana ia s tremi meseci ječe poplačana. Radovedni smo, je-li bode „Š M r" «roje tafcratne laži nazaj vzel. Mislimo da ne, kajti ta farška cunja računa itak le na tiste čitatelje, ki so tako neumni, da samo njega čitajo. Baje smrdi tudi v občini, ki je bila Najekovčeva zaščitnica. Torej — tudi na Korošfeem mrgoli prraških titor ... Vlak povozil je na progi Spital Lendoif delavca J. Krainz. Nesrečnež, ai je b.l takoj mrtev, je iz spodnjega Štajerskega doma. Goljufija. Nekdo je oslepanl firmo Madile & Co. v C jIovcu za 4 500 K. Zasledujejo šiht-nega mojstra dohulze kot ste rilca. Kača pičila je učenca Johan Sopeka v Prevalju. Rofea je zelo otekla, ali otrofca se bode rešilo. Porotno sodišče ▼ Celovcu je razpravljalo 0 pežgu Posestnik A Momci iz občine Strasa-burg je imel hlapca Ai. Kcflirja, ki je gospodarsko poslopje posestnika Gortona iz maščevanja z vžgal. Škod« je bilo za 39.600 K.Ko biti naloženi, da se kupcem pravočasno uçodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste nlaga mora bili posebej numerijran, registriran, pri prodaji iaktnriran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranjo gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanns Kenrad vslužbuje zdaj 200 oseb ; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Tvrdka Kari Kocian tovarna za sukno, ledne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe."— Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. 50000 ur gratis katalog dobi vsak čitatelj tega lista od svetovnoznaDe zaloge ur in zlatega blaga Max Bobnel, Dnnaj IV. Margaretenstrasse 27/27 čisto zastonj in poštnine prosto. Kore-spondenčaa karta z natančnim naslovom zadostuje. Loterijske številke, Gradec, dne 27. juoija : 54, 57, 64, 84, 4. Trst, dne 4. julija: 3L, 48, 56, 64, 63. ^^ 3 stelaže ^^m in 1 pildelj, jako dobro ohranjeni, se po ceni takoj proda. Kje? pove uprava „Štajerca*. 497 V Častna izjava. Jaz; podpisani Franc Toplak iz Ločič-gore obžalujem, da sem Fe izrazil na seji krajnega šolskega Bveta v Sv. Urbanu za gospoda okrajnega načelnika Jo šefa Orniga žaljivo. Zahvaljujem se gospodu Orn-ga, da ni nastopil nadaljno kazensko sednijsko pot. Ločič-gora, 2. julija 1908. Franc Toplak 1. r. 031 Varstvena mbrka „Anker* Liniment Caspici comp. nadnmp.fttilft m to WT- anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoče, Izvrstno in bolečine odstranjajoče sredbtvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 b, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v škatljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. H Dr. Richter-jeva apoteSa „zlati lev" v Pragi, Elisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. © Delavke dobiio trajno in dobro plačano delo v fabriki užigalnepa blaga {ZuiidwareufabriR)BIar»a-Rast pri Mariboru. H89 Gostilna, prodaja tabaka, brez konkurence in žganje, 4 oralov njiv na lepem prostoru, zidano, z opeko krito, vse v naiboljšem stanu, se zaradi družbinskih razmer za 3.550 gold. proda. Kje? se izve pri Franzu Je-žovšek, čuvaj Hoče (Ktttsch.) Krojaški iieenecš se takoj sprejme; prednosi ima kateri se je že nekaj časa učil. Vprašati je osebno ali pismeno pri Johann Worbošek. Celje, Gosposka ulica 'M. Učenec priden, delaven in zvest z dobrim šolskim spričevalom se vzame ročno v Hužbo pri g. HansToplak, trgovec z mešanim blagom sv. Lovrenc SI. gor. 495 Učenec se takoj sprejme v pekariii g. HeinricU S imuni t neb v Zelt-wegu nad Judenburgom, Zg. . Štajerska. 488 Učenec se takoj sprejme pri g. Lad-wig Krantsdorier, prodajalna manufakture in špecerije v sv. Duhu pri Poličanah. 488 Mladenič pošten, lepega vedenja, 23 let star, išče službe natakarja, ali kaj lemu primernega. Na zahtevo ljudsko šolsko izpričevalo kakor drugo — Naslov pod šifro „S. IV poste re-stante Tržišče. Dolenjsko. 492 z;czsna z dobro idočo Učenec 489 se takoj sprejme za trgovino z mešanim blagom, sin pošte-i-ih slarišev ter šole prosti. Ponudbe naj se pošljejo na tvrdko Davorin Podlesnik v Radčuh ob Zidanem mostu. SINGER1 šivalne stroje naj se kupi edino v na-; šil» prodajalnah ki ¿e jih pozna vse na tem-le znaku; H73 Ne pust le se zapeljati z naznanili, ki zasledujejo • le namen, pod imenom SINGER rabljene mašine ali take drugega vira prodati. ; Kajti naše mašine se ne oddajajo naprej prodajalcem, temveč se prodajajo neposredno od nas občinstvu. SINGER Co. ako. dr. za šivalne stroje • fiHjalka Ptuj. Hauptplatz. gostilno v enem največjih farnih in romare^h knr s pod njo Štajerske v okraja Rogatec se d?, najera s ztčetkom septembra 1908 in te pod ugodnimi »e obdrži prvič ta drugi mesečni živinski sejem na torek, dne 21. julija 1908. Na vsakem živinskem sejmu se smejo prignati konji, biki, voli, krave, teleta, ovce, koze in pršaiči ; ozirati se je na postavne določbe. • Potemtakem se vršijo leta 1908 v mestu Radgoni še sledeči sejmi: Dne 21. julija mesečni živinski sejem; » 4. avgusta » » » » 10. avgusta (sejem sv. Lavrencija) kramarski in letni Živinski sejem » 18. avgusta mesečni živinski sejem > 1. septembra » > „ . » 15. septembra » » > * 6. oktobra » » » » 20. oktobra » » » » 3. novembra » •> » » 16. novembra Leopoldi-sejem, kramarski in letni živinski sejem (se prižene jako veliko konjev in govede ter je znameniti sejem s perutnino); » 17. novembra mesečni živinski sejem » 1. decembra » » » > 15. decembra > , , Mestni urad Radgona dne 12. julija 1908. ki se popolnoma razume na amerikansko trto in druga kmetijska dela. Dnevna plača za moške K 1 za ženske K —'80 ter stanovanje, kurjava, vrt, njiva, litra polnega mleka. Osebna naznanila pri Ellgen Piiz oveni graščinskem oskrbništvu v Pesnici na Štajerskem. Rane vseh vrst naj se varujejo skrbno pretit vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna in velika. Ze 40 let sen» se rabi omehkajočo Pragerako domačt žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. razpošilja se vsak dan 1 cUa doza 70 vin., »/» o0 vin. po pošti proti nap) ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. == Glavni depot: ■■ ■■■■■ B. FRAGNER, c. fc dvorni Meruit. Apoteka »zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. x- Župan : Kodolitsch 1. r. Novo zidana, dobro idoča kovačnica z vsem drugim ter separatno stoječo novo zidano sta-novalno hišo z lepim sadonosnikom, nekaj zemljišča ter gozd za sekati, se zaradi bolezni in starosti posestnika proda. Veliko zaslužka, ker daleč naokrog ni konkurence. Vpraša ^ pri lastniku g. Peter Fister, kovaški mojster, Leibsdorf p. Grafenstein na Koroškem. ———---- -—i • Grajzlerija s stanovanjem, obstoječe iz 1 prodajalne, 1 sobo, kuhinjo, klet in vsega potrebneba, 5 minut iz mesta Celje; nadalje stanovanje v 1. nadstropju, obstoječe iz 3 velikih sob z vsem ter z rabo vrta, se ceno odda. Vpraša se pri g. Adolf Kollenz, pri g. Rakusch v Celju. Pozor, kmetovalci! V gornji Pulskavi pri Pragerskem ima tvrdka K. ČIM. Ježek veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev in se vsen: kmetom posebno priporoča. V zalogi ima vedno: vitij i alt gepelni, mlatilnice, predležja, slamoreznice. reporezniee, mlini za jaboljke, grozdne stiskalnice, drobilni mlini, žitne čistilnice, mlini za vejati, brane, plugi itd. Podpisani posreduje tudi naročila na vse vrste •kmetskih strojev, sesalke za stadence, motorje na bencin, motorje na plin, opreme za opekarme> stroje za opeko i. t. d. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji. — Popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni računajo. Zastopnik in oskrbnik zaloge: 4S6 , . Franc Kampuš v gornji Pulskavi. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trg« (Lendplatz) v Ptij» zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j» nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtata i* spahati i. t d. egistrir're Fabrika kmetskih in vinogradniških masin Namizno fino, rdeče........ . 36 vin.' Namisno vino, bdio.........40 Bizeljski burgander.........52 " priporoča za odr*»jo v sodovjuod56 litrov naprej Otto Kusfer, Celje. Vinski ket v velikem hra-niimčnem poslopju. ^ Schutemarke (Štajersko) Tovarna za poljedelske stroje ^^^^^^^^^^^^^ priporoča izboljšan« za rezanico delati, trijeije in mline za šrot. Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo ¡železnično postajo votnin« prosto. Prodaja s« tudi na obroke, ceniki se pošjljajo poštnine prosto in zastonj. Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici. Za birmo! 4 pari kamenja in eniir. toicnom na zmerni vodi. Mlin, hišno poslopje in štela, vso zidano, vse dobro cbdržano, 6 oralov zemlje blizu Maribora ae po ceni hitro proda. Kje pove npravništvo ..Štajerca'1. AJJ Visoko moderna rement. Gloria srebrna ura . == za gospode! Pridni spretni usnjarski pomočnik, K6 razume na vsa delavniška dela najda trajno tožbo v neki manjši usnjarski delavnici. Kje? pove upravnišfcvo Štajerca". 483 Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kamenju idočo kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „Springdeckel", ter prodamo to uro za K 8'— s sekundnim kazalcem K 9'—. PoSlje se po povzetju. — Me okušaj, dokler ni vode zraven! ■ — 80% jesihova esenca, bela in rudeča s katero se pripravljajo] najokusnejše jedi in jesih za vkuho. I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeSa 1 liter 80°/o" j ire esence z 30 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in*i len jesih je gotovi. F Namizno in bučno olje 1 liler K 140 in 160. Zaloga pri * R. Bračko, trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Avstrijska eksportna družba za ure Dunaj-Westbahnhof 25. Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničncm uradu. Mestni denarni zavod Prodam svoj umoflli mlin, zvezan z žago za in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki Laiki (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Nadalje ¡o posestvo na istem potoku, kjer je dobiti istotako ka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, 3 ite od železnice, 50 oralov zemlje z stavbiščem za dvorsko restavracijo. Vse z »fundus instruetus«, tudi o posestvo samo. Vpraša se pod »Gute Existenz«, poste restante, Lavamünd, Koroško. 452 Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s >trankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsa- (¡sasaas&smsffiK kega med hranilnične zadeve spada jodega posredovanja, istotako tudi za^po^e^o^ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko StrM^ja se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vs&kft «Mfova pejMAi in po vsem vstreže. Občenje t ÄV$t. ogwid bank*. oožen v vsej lesni stroki in rabljiv i za pi-mo se sprejme pri g. Franz Cieinsoicb Tivimbergu. Istotako se sprejmejo delavci pri OflijU (Kohlenbrenner). ^ LAHTE — (Prtiči) - VOZIČKI otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju -na kolodvorskem prostoru ■ ■e dobivajo že cd......K 13"— naprej droge torte po........14"— » tretje „ ,........IB'- . četrte „ „........18'— pete „ n........20*— in s fedrsmi po.......24'— » Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. veletrgovina z mešanim blagom, R71 • • v • vinom m žganjem iz domačega platna po...... iz močne debele kontenine .... iz tirolskega platna....... v novi veliki trgovini priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega Špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. na kolodvorskem prostoru Pozor, gospodje in gospodične! 0V svoji lekarniški praksi, ki jej vrtujem že več nego 30 let, I mi je posrečilo iznajti najbl sredstvo za rast las in proti I izpadanju — KAPILOR šil Povzroča, da postanejo lil dolgi in gosti, odstranja ti liaj in vsako kožno boleu na glavi. Naročila naj bi š vsaka družina. Imam premij sahvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vs pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj samo od mene pod naslovom PETER iURIŠIČ lekarnar v Pakracu itev. 200 v Slavoniji. iitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup In prodaja dobra pristna naturna vina en groB in dobro pravo žganje en gros in en detail. priporoča generalna agentura V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po slede in White Star-Linije »ajhitrejo vožnjo prek Basel - Pari s - Cherbourg- | tik j^o znižanih cenah. Vsak navaden dan ob Hew-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, j | ^ p0-0Man jn vsako nedeljo in VSak praznik nSSS^LSS tttft rt V,II uri predpoldan za 60 vin, (30 kraj- mistTfihna in natančna ooiasnila daie radovolino in zastonj: carjev.) .......... potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj. Generalna Agentura lm Oberiteg & C«. 28 Ae®che*graben Bawl (Sviea.) 298 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt! katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini bamo pravi je le « zeleno nuno kot znamko. Najmanj se polije 12/2 ali 6/1 aH patent potna družinska steklenica K 5 —. Zaboj zastonj. Thierry centifoltj-mazllo Maj manj se pošlje 2 doze K 360. Zaboj zastonj. Povsodi priznana pet najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krču, kaâyu, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbo in denar: I Thierry, apoteka k angeJj-Yarnhn y Pregradi pri Rogatcu. Zalege v lajvečih apotekah. 297 Rosk. pat. 3 — Budilnica . 3-40 J. budilnica 8-— Ura na pen- Sreb. Kosk. 0 — Svetla cifer. S— „Schlagw." delj 70 crn. 7'-Zel. b. Rob. 7— Stolp. zvon. 6'— Godba . . 10 — Stolp. zvon. 91- Sreb. dvoini kuhinj, ura 3.— 6 valčkov . 12-— Zbudilnico 10 - mantelj 8"— Zgodbo. . Ikr- Original Omega, Sehaffhansen, Glashfitte, Helios, Amalfa, e. I izkušeno, od K 13—; srebrno in zlato blago po originalni fabrifikih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar na«, max Bobnel, Dunaj IV. Btargaretenstrasse 27/27 v lastni hiši Zapriseženi cenitelj in strokovnjak. Največja in najstarejil tvrdka. Osnovana L 1840. 5000 slik-katalog zastonj in poitnine prosto. 31 bicikelni na kolodvorskem prostoru PozorI generalna zastopnika za okraje 271 =-Ptuj, Ormuž, Bogateč in Središče. = Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. 2C gotovih oble za otroke vsake starosti iz štofa in cajga ženskih j aken (jope) štofaste in w 9C moških oblek ^ hlače iz cajga in štoia zelo po ceni. v novi veliki trgovini NajbrP- pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih sllsarih 2 K; boljših 2 K 40h; na pol belih 2 K 80 h; belih \ 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 ke. t \J naifin* jSib, sneženobeiih, Slišanih tR^hJU-Ji&Tto«' k 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. MK*» Gotove postelje iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tubent, 180 cm. dolg, 116 cm širok, z 2 glavnima blazinama vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, sivini, t ajnira in flavmastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; daune 24 K; posamezni tuhentl 10, 12, 14, 16 K; glavne blazine 3 K, 360, 4 K. Se pofilje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnit.w franko dovoljena. Kar ne dop«de denar nazaj. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, Böhmerwald. Cenik gratis in franko. 464 na kolodvorskem prostoru Tiskal : W. Blanke v Ptqjv