g. V, PoilliMjšek, *e.czu.
t t- <=
<<A
St. 55.
<m
V Trstu v sredo 11. julija 1883.

Tečaj VH&>
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.^

»EDINOST« izhaja 2krak na teden vaako •red« in sabsl« o poludne. Cena za v«e leto je O gld., za polu leta 3 gld., za 3etrt leta JL gld. 50 kr. — Posamezne Številke »e dobivajo pri opravniStvu in v trafikah ▼ Trstu po S kr., v Štrlel In v A]dtVŠSilti po kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Oprava lit vt »vi« ZonU 5.«
Vsi ihvisi ae pošiljajo Uredništvu »vit Tarraat«- »Nuova Tlpogrutta;. vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posetnie vrednoBti se ne vračajo. — lnxe<<ih (razne vr«U naznanila in poslani««) ae zaračunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
CarnioIIa.
| Lite 1283. I
I Late I883."|
Hic dlea vere mihi featua.
Horat. od. III. 10.
I.
Bila sem blesteč biser v tisočero-peresnatem vencu ponositega Rima, vzprijemala sem in gostila nepreštetih legij zmagoslavnih sinov večnega Rima, dohajajoče in odhajajoče na meje neizmernega carstva — na modro Donavo, da varujejo i zabraniajo prohod nebrzdanim četam severnih barbarov. Od Batavije do Vindobone in Ponta je prežal sovražnik na mojo zaštit-nico. Različitih i nepreglednih narodov jate, tava'oče v surovosti, hrepeneče kano krvoločni tiger le po krvi i plenu, dan in noč so brusile svoje meče, bodala, kopja in drugo morilno orožje; pripravljajoče se na odločilni boj z vladarico tadanjega sveta: ono, ki si je ustvarila nesmrtnih zaslug za človečanski razvoj. Ime mi je bilo tačas Emonija, ime moje ponosno, spominjajoče starih junakov vod& Argcnavtov. Jaz sem bila zvesta hči svoje učene matere, njej velika pomoč i zašlomba pri premagovanju sveta, njeno desno oko, njena desna roka, bila sem jej draga kano punčica v očesu. In ona je mene blagrovala Štitila, okraševala vsakojakim okrasjem obdarjala in obsipavala privilegijami ona je vedela ceniti mojo zvestobo udanost in veljavnost. Krasna kano mlada nevesta v baržunu, biserih, cveticah, ponašala sem se svojimi pala-
čami, prostornimi gledišči, peščenatimi, umetno izdelanimi vodovodi, bogatimi tekališči, templji posvečenimi tisočero bogovom, mramornatimi žrtveniki, sla-v oloki zmagovalcev, spomeniki iz granita, piramidami i nepredvorljivim ozid-jem. Zvesta srca mojih podložnik o v, njih poštenost, srčnost, požrtvovanje so mi vila najkrasneji venec. Dičila sem se vzvišenim sijajem. A vsi ti znaki moje nekedanje velikosti so po-tonoli v moiju minljivosti. Prišli so name vojskoviti Gotje, divji Vandali, jaki Alani i druge požigajoče drhali brez srca in vesti.
Negovala sem v svojem naročju Avgusta Oktavijana ranjenega po Me-tuljancih. Imela som v svojej sredi slavnega premagalca Dakovin Getov, posebnega prijatelja moje sestre Ter-geste na Jadri, cesaija Trajana. Slavila sem z izredno slavnostjo pohod cesarja Konstantina Velikega, prvega krščanskega vladarja, častilca luči in resnice, poveliČevalca sv. Križa. Vsi ti dnevi mojega svetkovanja so izgi-noli, le spomin na nje daje mi pogum in mi vzbuja novo veselje. A zdaj mi od Donave zapreti nova nevarnost, nova pogibelj; ll/2 milijon brojeČa vojska Huricev z svojim poživinjenim Atilo na čelu zadrvi se preko moje pokrajine v Italijo, zadaje smrt, po-žigaje vse pred seboj, i za seboj pu-šČaje smrad, kugo, lakoto, grobljo, pufičo. Tem ljudem-zverinam sem i jaz zapala. Moje zidovje, nekdanji moj ponos, leži razrušeno ; templji poro-pani i spaljeni; palače razsute; vodo-vodi, gledišča, vse uničeno; ulice grob-
ljoj zasute — povsodi vlada smrtna tišina, neznosni smrad gnjijočih trupel, priče Atilovega zverstva.
Žalostna pušča se razteza, kamor se ozrem, kajti vse, kar so pridne roke mojih nesmrtnih sinov ustvarile, vse je Atile kruta sila ukončala. Mojega stanja se je usmilil vojeviti Nar-ze8 in na novo sem se prelevila. Ostali moji sinovi, kar jih ni meč dosegel, ubežali so v gore, da se tako ojjnd divjemu navalu. Ali le pičlo število se jih je rešilo. Potrebovala sem novih sinov, kajti žalostilo me je puščati nekdaj tako krasno domovino enako puščavi; ognjišče kulture v prebivališče divjej zverini in golazni, zidifiča v skrivališča gnusnim vranam in krokarjem. Okoli mene so se pričeli zbirati novi, čileji sinovi. In gledi, moje začudenje! novi došleci so bili jako malo različni od preminolih — bili so iste krvi in istega roda, tako pogumni, veseli in odkritosrčni, zvesti kakor poprejšnji; miroljubivi, ponižni in skromni, in vojne slave si niso iskali: vojevali so ako so bili primorani mene braniti in tačas goq6 sovražnikom, i ti so znali v obilnej meri povračati hudo s hudim. Oni so bili Kmetovalci, obdelovanjem polja so se pridno bavili; čuvali so črede, negovali bučelice, ribarili po bistrih mojih rekah in jezerih, i pasti so nastavljali zverinam in v trgovini so bili veščaki. Pobožni, da še preveč l molili so veliko množino krivih božanstev in to njih malikovanje je mene največ žalilo ; ker odkar sem bila sijajno vapri-jela Konstantina, nisem več prižigala
kadila laŽnjivim bogovom : ampak moje deviško Čelo so je klanjalo le enemu, v čegar imenuje prvi krščani vladar svojega neprijatelja veličastno premagal. Ali, prišli so i blagovestniki in ta novi moj rod so pripeljali do spoznanja resnice, odkrili so mu luč svete vere, in bila sem radostna. Vojne, pobune, morije, požiganja, pustošenja, lakot, bolezni so davilo razpolovičeno truplo moje matere in jaz sem bila prepuščena samej sebi. Zbirala sem si moči, da se branim novim sovražnikom, koji so mene hoteli ugonobiti, zlomiti mi tilnik, i ti so bili še hujši nego Hunci. Bojaželjni Langobardi mi niso delali preglavice, živela sem ž njimi večjidelj prijateljski, kajti oni so znali mene ceniti, kakor so me i drugi grmanski rodovi: nekdaj sem bila njim učiteljica v poljedelstvu, v kulturi.
Cesarstvi Rimsko in Bizantinsko v vednej vojni, nista več utegnola braniti meje na Donavi in drugodi; po tolikem zlu so pridrvili iz Azije novi barbari, ki so se ustavili v Panoniji v domovini mojih pradedov. Obri so mene kruto pritiskali. Poganjali so ti krvoločneži moje može in mladeniče na vojne mestu sebe, plenili in zažigali moja stanovanja, polja, hleve, staje, skrunili mi device in žene in drugega zla so počenjali nad mojim ubogim narodom. Skoraj da sem izkrvavela. Zdaj se pokaže na slovenskem obzoiju nova zvezda, rešilna plamenica v osobi kralja Sama, ki finsko-tartarske druhali pobije do noge i tako reši moj slavni rod železnih spon. Sa-mostalen Sloven jih pobija v njih de-
Podlistek.
(Spisal J. Turgeiyev, preložil M. M&lovrh.)
XII.
(Dalje.)
■No,» reče Ležnjev: »jaz sem mislil, da zadnji groš potratiti ni za te baš velika umeteljnost.«
uNe, res ni.«
Budim pogleda na okno.
Proiekt pa ni bil slab in nosil bi bil ogromen dobiček.
«Kam je prešel Kurbejev?*
«On? Zdaj v Sibiriji išče zlata. Videl bodeš, on ne propade!»
■Mogoče, ali gotovo še ni. A ti?»
•Jaz? Kaj bom jaz! V tvojih očeh sem bil pa uže od nekdaj človek, ki ni za nobeno delo.«
•Ti? Kani se tega? . . . Res, o svojem času sem gledal in videl samo ono, kar je na tebi slabega; no zdaj, veruj Bogu, naučil sem se, te spoštovati. Ti nikdar ničesar ne dosežeš . . . Uprav zato te ljubim . . . res, da ie tako !»
Rudin se bridko nasmehne.
•Res ?•
•Jaz te zategadelj cenim!» ponovi Ležnjev; »ali razumeješ ?«
Oba sta umoiknola.
•Kaj, ali naj Še tretji slučaj navedem ?» vpraša Rudin.
•Daj!»
"Dobro I Broj tretji in zadnji. Kar povem, to se ml je prav zdaj dogodilo. Toda — ti ni to dolgočasno*	n
«Govori! govori!«
■ Vidiš,» povzame Rudim — nekoč, ko nisem dela imel, — dela uže često nisem nobenega imel — mislil sem torej: znanja imaš dosti, dobre volje
in plemenite želje ti ne nedostaje---tega mi
vendar ne bodeš zanikal, ha?»
«Kako bi? Kaj ti je prišlo na pamet?
•Česar koli sem se bil do sedaj poprijel, povsodi
sem pogorel---Kaj, ko bi postal pedagog, ali,
prosto rečeno učitelj . . . zakaj bi kar tako v en dan živel---»
Tu preneha in vzdahne.
■Zakaj bi zastonj živel, a drugim ne dajal onega, kar znaš? Morda tvoje znanje onim kaj koristi. Sposobnosti moje niso tako navadne; govorim lepo
---Tako sem se odločil za to delo. Mučil sern
se mnogo, da sem dobil službo; na nizkih šolah ni bilo za me posla--Naposled sem prišel kot učitelj na gimnazijo.
■Kot učitelj — česa?»
■Kot učitelj ruske književnosti. Da ti povem resnico. — nobenega dela se nisem poprijel s toliko navduSenostjo, kakor tega. Misel, da bodem odgajal mladino, povzdigovala me jo silno. Za prvo lekcijo Bem tri tedne študiral.«
«Ali jo še hraniš?* vpraša ga Ležnjev.
■Ne ; vzgubila se mi je. Naredil sem jo precej dobro. Še zdaj vidim na licih svojih učencev — lica dobra, mlada, z izrazom iskrene radovednosti, in celo navdušenosti. Sedel sem za katedro in svoje delo na dušek pročital; prej sem bil mislil, da bodem celo uro dovelj imel. da jo pročitam, a v 20 minutah sem bil uže gotov. Tudi šolski nadzornik, človek majhen in suh, s srebrnimi naočniki, sedel je v ta dan v šoli; časih je pokimal z glavo, a ko sein zvršil, mi je rekel: «Lepo, samo nekoliko previsoko i časih tamno; o samej stvari je premalo rečeno.«--A gimnazijalci so gledali z velikim spoštovanjem na-me. Kako ljuba je vendar mladež. Še drugi- in tretjikrat sem lekcijo čital, potem pa le improviziral.*
«In z dobrim vspehom?« vpraša Ležnjev.
»Z najboljim. Izlival sem vse, kar mi je v duši živelo, in tako svoje učence silno navduševal. Mej njimi so bili trije ali štirje jako nadarjeni dijaci: ostali so me slabo razumeli. RaČi pa moram, da so me i oni dobri včasih zmešali se svojimi prašanjl
meni. Moje lekciie za gimnazijalce so bile preučene, bolj za vseuSiliščnike pripravne; mojim učencem so slabo koristile; fakt pa jaz sam nisem do dobrega znal. Poleg tega nikakor nisem hotel stopati po onem krogu, ki mi je bil v šoli naznačen; to je stara moja slabost, kakor ti je znano. Hotel sem uvesti korenite reforme, in, pri mojej duši, reforme so bile
i lahke i dobre. Nadejal sem se izvesti svoje želje po ravnatelju, dobrem in poštenem človeku, stoječim pod mojim uplivom. Njegova žena mi je bila verna pomočnica. Brate, odkar živim, videl sem malo tacih žen. Bila je uže precej v letih; verovala je pa v dobro, in ljubila vrlino in lepoto, kakor kaka devica s petnajstimi leti, niti se ni bala t-ga verovanja povedati. Nje nikdar ne pozabim. Po njenem sovetu sem spisal osnovo reform---Tu so me hudobni ljudje pred njo ogrdili. Najbolj me je razžalil profesor matematike, majhen, osoren človek, ki ničesar na svetu ne veruje, kakor Pigasov, samo da je ta---Res, ali Pigasov še živi?«
«Živi, in pomisli, vzel je za ženo neko vlastelin ko, ki ga zdaj ftiba.«
■Na zdravje! Natalija Aleksevna?«
«Zdrava je.»
■Srečna?«
«Da.«
Rudin utihne.
■O čem sem govoril? Dal o učitelju matematike. Ta me je zavidal in primerjal inoja predavanja ne-kakej uŽigalnici, lovil vsako mojo besedico, nudmo-drjl me glede necega spomenika iz XVI. veka, in, kar je glavno, začel je sumničiti moje namere. Zato so skočili moji učenci na-nj. Nadzornik, s katerim nisva bila posebna prijatelja, naščuje proti ineni ravnatelja in pravda je bila gotova. Jaz nisem popuščal, nego se odločno za svoje pravo potezal, in vsled te«a je prišla vsa stvar pred šolskega nadzornika. Trebalo je, da zapustim službo. To meni ni bilo dosti; hotel sem dokazati, da se z menoj ne more delati, kakor je komu volja---- no z me-
-Ljubili so m., kakor odela. Ali zdaj se Je zajela |	Slat,'' kak«je " m volja - - -
intriga . . . ali prav za prav ni tu nikakove intrige 1 2daj se selim
bilo; nego jaz sem zašel v kolo ljudij, ki ni za me bilo. Jaz sem bil drugim na potu in drugi zopet
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
želi moj Donavo in Tiso, dokler jih ne prepodi proti vshodu, lcder za večno zginejo: i rešila sem Evropo pogibelji. Na okolo sem	dokaj
sovražnikov, Grinanov različitih rodov : Bavarcev, Frankov, Langobardov i Se drugih gospodarjev, ki so vzrasli na deblu propaloga zahodnjega cesarstva.
Po krivdi mojih sinov, radi ne-edinosti in nesloge mej slovanskimi brati, malo Časa sem se veselila krvavo si pridobljene svobode. Morala sem hlapčevati Bavarcem in ž njimi razširjajoči™ se Frankom, nekakovim namestnikom rimskih cesarjev. Še sem brojila plemeuitnikov in velikaSev iz svoje srede, ali ti so se klanjali veči-delj tujcem, sloge niso poznali, — moj nekdanji slavni rod se je pričel vtapljati v morje tujstva. Ža nepoznano gomilo slavnega Sama je bil uže pozabil, le slepi starec pod lipo sredi vasi je včasi, tresočim glasom in spremljevanjem na strune zapel « slavnih delih nepozabljivoga mi sina. Ali glej! novi hudournik se mi bliža, iz ljudi prepolne Azije prepodi se novi zarod, drhal divjih Madžarov. Pred temi sem dokaj trpela; gledati sem morala zopetna uničevanja; polnih 114 let sem krvavi pot potila — do-! kler ne zasedo prestola Štefan, mož, ki s pomočjo krščanstva obrzda svoje rojake in jih pridobi za novo mirno živenje. Moje sile so tonile v Grman-stvu, in pred svetom nisem več imena imela. S hlapčevstvom tujemu gospodu je zginola moja svoboda, moj (1narod je bil hlapec, robotar, suženj nemške gospode i lastnega živenia si ni bil svest. Bil je suženj na svojej zemlji. Oh, neznosno stanje 1 doba moje pocestnice najžalostneja. Moj kmet ni bil sam svoj, ni bil več posestnik zemlje, kojo je obdeloval, ne popolni lastnik svojih v potu obraza si pridobljenih pridelkov, Se niti neodvisen oče otrokom svojim in glavaT svojej rodbini. Posestniki zemlje so bili graj-šČaki, kmetje njihovi podložniki, katere je grajščak lahko prodal, zamenjal, podaril, da nezaslišano, cel<5 zaigral. Kmet je moral veliko dni v tednu grajščaku, Nemcu, Italijanu itd. zastonj delati, pridelke najboljše graj-ščinam odrajtovati. On imel ni pravice svojim otrokom odkazati kaj naj bodo, v kateri stan naj vstopijo. Vse to je imel grajščak na razpolaganje. Zato pa narod ni mogel napredovati; Prava doba njega hiranja. V tem mojem grozovitem položju se mi prikaže nova zvezda na o'bne'bju. V tej sem zazrla svojo rešiteljico.
Na novo poživljena obrnem svoj žalostni pogled na nebesno oznanje-valko, ki je tim svitleja in mogoč-neja postajala, tim bližje je prihajala: njej poverim usodo svojih trpinčenih sorojakov. Ta svitla zvezda je bila hiša Habsburško-Avstrijska. Ko je izumrl moški rod hrabrih Babenbor-govcev, ki je vladal polnih 210 let, postali so dediči temu rodu slavni Habsburžani. Po splošnem zapadno-evropskem nemiru izvolijo nemški volilni knezi odličnega grofa Rudolfa Habsburškega za nemškega cesarja. Bilo je to v dan 29. septembra leta 1273. Njegovo lepe kreposti, s katerimi se je ves čas svojega živenja odlikoval, bile so: pogumnost, modrost, pravičnost iu strah božji. Prva skrb mu je bila, ustanoviti si rodbinska posestva, in opirajoč se na te, krepko vladati zanemarjenej vladi. Cešl vi kralj Otokar ni hotel pripo-znati Rudolfa za nemškega kralja, ter se ni hotel odpovedati deželam, katere si je bil prisvojil po smrti JJabenbergovcev. Vsled česar se je začela huda vojna, ki se je skončala z Otokarjevo smrtjo.
Rudolf, po smrti svojega največjega neprijatelja, skliče veliki državni zbor v Augsburg in tu izroči svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu Avstrijo, Stirsko in Kranjsko. To se je prisodilo v 27. dan decembra leta in s tem je bilo vladarstvo Habsburžanov na Avstrijskem ustanovljeno. Minolo je tedaj 600 let, odk ar ste prišli deželi Kranjska in Štirska pod Habsburško rodovino. Albreht jo bil prvi Habsburški knez v avstrijskih dednih deželah, in deželni stanovi kranjski in Štirski so mu dn6 11. julija 1. 1283 svečano prisegli udanost in zvestobo. Vse prebivalstvo Kranjske in ž njo ves slovenski narod je navdušen za presvitlo rodbino Habsburško brez razločka strank.
11. juli 1283. letake zgodovinski dan za slovenski narod, kajti takrat so zastopniki plemstva slavnej Habsburškoj rodovini zagotovili zvestobo in sklenoli državnopravno zvezo. To zvezo so čestili in branili potomci, lojaliteta slovenska je ostala neskaljena in neomadeževana v 600 letih. Slovenski narod je še dandanes tak, kot je bil pred 600 leti: eminentno zvest in udan slavnej Habsburškej rodovini, kar je toliko potov skazal, in kar dokažd tudi slavnostni dnevi prerojene Carnioliae. — Amor ordinat eleetis.
Politični pregled.
Notranje dežele.
6.	t. m. je cesar obiskal razne znamenitosti blizu Gradca, obiskal je tudi kneza Lichtensteina na gradu Ho-henegu; zvečer pa se mu je poklonila v graškem deželnem gledišči šolska mladina. Župani onih krajev, skoz katere se je vozil, izrekali so mu udanost občin, cesar jih je izpraševal natanko o občinskih razmerah.
7.	t. m. je ogledal ječe v Kar-lavi natanko ter pohvalil lepi red, potem pa deželno biaznico v Feldhofu, pivovarnico bratov Reininghaus, de-lalnico južne železnice in ljudsko kuhinjo. Povsod je bil navdušeno pozdravljan.
Popoludne je sprejel deputacijo starih štajerskih plemenitih rodbin ter je odgovoril na pozdrav vrhovnega deželnega točaja grofa Stubenberga; Z vzvišenimi čutili sprejemam poklone nositeljev onih plemenitih rodbin, ki so se uže Mojim prednikom pred 600 leti poklanjali in od tiste dobe z Mojo hišo in deželo toliko veselja in žalosti delili. H/aležno «e spominjam zaslug, katere si je pridobilo toliko udov tu zastopanih rodbin v vojni in mivu za prestol in domovino in prav zdaj izrečeno zagotovilo mi jamči, da boste Vi in Vaši potomci izročila ne-omahljive zvestobe in udanosti vla-darskej hiši živo hranili in v potrebi tudi dejansko potrjevali. — Potem je cesar obiskal patrijotično deželno društvo gospej »rudečega križa« in pohvalil društveno delovanje. Na vseučilišči je sprejel cesarja reetor ma-gnificus in dekani ter so ga spremili v slavnostno dvorano, kder so bili zbrani profesorji in vseučiliščniki; cesar jo ogledal mnogobrojne in dragocene zbirke ter so mu pri odhodu študentje zaorili: Hocli in Živio. Potem jo obiskal še državno obrtniško šolo i nazadnje konjsko dirko graškega društva.
8.	t. m. je bila v Gradcu ljudska veselica, h katerej so je sešlo proti 60.000 ljudi. Cesar je prišel ob Štirih ter šol v šator, ki jo bil zanj postavljen, kder je zbor prepeval štajerske postni. Potem se je cesar počasi vozil po veseličnem prostoru ter se zahvaljeval za navdušeno pozdravljanje od vseh strani. Bande so zaigrale cesar-
sko pesem, katero je vse ljudstvo h godbi pelo. Cesarju so posebno dopadale deželne noše. Povsod je vladal najlepši red in občno radovanje. Cesar je podaril ubogim raznih zavodov več znamenitih darov.
9. t. m. ob šestih zjutraj jo cesar zapustil Gradec ter odpotoval po oger-skej zahodnjej železnici. Zbrala se je tema ljudstva ter se navdušeno poslovila od cesarja. Vse železniške postaje so bile okrašeno in povsod jo bil sprejem navdušen. V Gleisdorfu je cesar položil vogelni kamen ubožnici, v Gleichenbergu pa je zajutrkoval pri knezu Thurn-Taxis.
Dalmatinski deželni zbor je ovrgel mestni volitvi v Lozini in Cittavecchiji.
Praškemu deželnemu zboru je deželni namestnik predložil dopis mi-nisterstva, naj izreče svoje menenjo o predrugačbi domovinskega zakona. V mestnih in deželnih občin kuriji sta bila načelnika izvoljena soglasno. Čehi so v mestnej kuriji glasovali za nemškega načelnika, Nemci pa v kuriji deželnih občin za češkega načelnika.
Praškemu deželnemu zboru se je 9. t. m. predložilo lansko leto ne rešeno koraisijno poročilo zastran pre-drugačbe domovinskega zakona. Poročilo priznava potrebo predrugačbe, izjavlja vendar, da se to ne more zgoditi, dokler ni rešeno prašanje o podpori delalcev in o zboljšanju zakonov, ki zadevajo uboge, vlaču garje in potirne zadeve ter predlaga, naj se v prvem prihodnjem zasedanji predlože predloge o zadevah ubogih. Poprej pa naj se zaukaže okrajnim gos-poskam in občinskim zastopom v Pragi in Libericah, da izreko svoje menenje.
Trgovinski minister baron Pino je 4. t. m. prišel v Pariz, ogledal poštne in brzojavne prostore, več obrtniških naprav ter 6. t. m. v London odpotoval.
Porotna obravnava v Nyiregy-hazi še veduo traje, in Bog zna, kdaj se konča, ker dohajajo vedno nove priče ter je vsa stvar vedno bolj zamotana.
Vnanje dežele.
Papel je 6. t. m. grofu Cham-bordu po brzojavu dal svoj blagoslov.
Kraszenskega so iz Draždan odpeljali v Berolin.
Sasonski kralj je bil zadnje dni v smrtnej nevarnosti. Na popotovanji skoz sasonsko mesto Milav je obiskal fabriko trgovinske zbornice načelnika, v katerej se volna pere. Hotel se je z mašino iz prvega v drugo nadstropje peljati. A ko je z svojim spremstvom stopil v stole, začeli so naglo padati, namesto da bi se vzdigovali; h krati pa je iz zgornjega nadstropja pala utež, ki je okrajnemu glavarju Hiickel-u razbila glavo, fabriknemu vodju Cladu pa zlomila levo roko. — Kralja jo sam Bog varoval, da se mu nič ni zgodilo. — Mašino so le malo poprej poskusili i bila je popolnoma v redu. Sploh se sodi, da se ta nesreča ni zgodila po naključji, ampak iz hudobije in da imajo tu socijalisti roke vmes. Ostra preiskava se je takoj pričela.
V	Marsiliji opuščajo delalci zopet delo, ker gospodarji nočejo povišati dnine.
Fi 'ancoski general Hamelin, kakor se poroča iz Pariza, uničil je mnogo morskih roparjev vtonkinskem zalivu.
Na Španskem zapirajo anarhiste kar trum oma.
V	a ngleškej poslanske j zlo mi ci je Gladstone naznanil, da jo vlada povabila Lessepsa v London zarad dru-zega sueškega prekopa in da so dotično podloge uže dogovorjene.
Iz Egipta so zadnje dni nekoliko
boljša poročila gledć kolere, umira jih manj od poprej. V Aleksandriji jih je le en par zbolelo in sicer v evropskem delu mesta, v Kahiri je zbolel eden ; angleških vojakov Še nobeden. — Iz Honkonga pa se poroča, da kolera hudo razsaja v kitajskem primorskem mestu Svatov.
Dopisi.
X Bojanu, 10. julija.
[Afaaiitratova očetovska skrb.) Dokler so bile VVertheimovce polne, ni se štedilo z doneski ubogih davkoplačevalcev. Trosil in sipal se je denar alla rinfusa. Zidale so se palače a la Modello, ki jedva 2 */, obresti leto i dan donaSiijo. Popravljata in razdirala se je mestna hiša leto za letom, i slednjič nekoliko podrla, ter sezidala se ona fasada v slogu, vedi si ga Bog, v kakovem, ki je požrl metuljev na sto tisoče.
Mestna plinarnica se je razširila, zastavljalnica prevredila, magistratno osobje pore numeriralo i drugih nebodigatreba stvari se je napravilo po okusu in volji liberalnih mestnih očetov.
Povsodi se je gledalo le na luksus in ne na potrebo. Ali naši očetje so bili slabi računovođi, znali niso, da Wert-heitn-blagajnice, če prav nova iznajdba, imajo i one dndl Prišli smo na suho. In riba na suhem ne plava.
Šiba in z..... . ste prišli v dotiko; da s peskom v oči oslepimo davkoplačevalce, vrzimo se na drugo plat, obesimo na drog zastavo ekonomijel Tako so si računali. Pričeli so ekonomizirat. Ravnateljem in podravnateljem, blagajn ičifjem, kontrolorom, naj se nekoliko tisoč forin-tov na leto poviša plača, da bodo bolj marijivl pri delu, drugo pa nižje uradno osobje naj se odstrani; učiteljic naj se uvede i v deške Šole, kajti sleherna od teh na leto stane nekoliko desetakov menj od učitelja itd. Magistrat bode izdajal le za tiajpotrdbneje stvari, — kajti prišle so na vrsto suhe egiptovske krave.
Popravljati Križanom staro cerkev, v 19. veku mi liberalci, ali ne bi bili pravcati osli, da bi metali denar za re~ aresso* Skorkljancem otvarjati klancev, bedaki naj skačejo čez zidovje: SČedenj-cem prižigati luči na plin, sedaj v 19. veku, v veku luči in svetlobe, saj imajo mesec na nebu, če ne, naj se po temi pobijajo ; kaj za to 1 saj ,so le okoličani. Za okolico ne damo nič.
Iz Esipta je treščila nemoč v naše go-
spode. Zbali so se kolere. I kdo bi se le ne bal? Babura kar pohuljeno prileze in Človeka brez komplimentov kar zagrabi za grlo in nolens-volens moraš svoja šila in kopita pobrati ter iti ž njo, kder nI muh.
Vsak, kdor le more, svetuje našim gospodom svoja mnenja, kako bi se pod nos pokadilo tej tujki. Dizinfecira naj se vse in povsodi. Disinfeciranje je lek, ki kolero samo ngonohi, ubije, pravijo osobito oni,v ki imajo množino lekov na razprodajo. Commercio!
- V istini, kar je res, to je res 1 naš magistrat dela na vse kriplje, da ohrani nas pri najboljšem zdravju. ProŠii teden je pozval vse »capi distrettuali« k posebnemu zaslišanju; kako da se morajo vesti, vsak v svojem o><raju, ako bi nas kolera obiskala itd. In Salobarda pripoveduje, da slehern capo perorava il coprimento del suo patrio potok, in prav o takovem potoku hočem nekoliko ziniti. Potočič, vijoc se v polukrogu okoli rojanske cerkve, delajoč mejo mej Rojanom iu Skorkljo, steka se v Mrtežin pod cesto, ki vodi v Rojan. Ta potočič je skoro do izliva odkrit.
Nek Šaljivec je dejal: Moje grlo je tako suho, kakor rojanski potok; mož se v tem ni motil. Nij dovelj, da so stranišča poslopij ob potoku napeljana v njega strugo, ni dovelj, da dotični bivalci vso nesnago sem mečejo, tudi zgodnje mle-karice s Krasa in drugi se na rano jutro pristavljajo ob njega spodnjem zidiču, ter počenjajo tam, kar ne moremo povedati.
Iz tega se pouzroča neznosen smrad, pred kojim bi sama »kolera« bežala. II torrentello 6 un vero covo miasmatico. Koliko potov so merili in premerili ta potočič? In vse je ostalo pri starem. lilo tempore, ko smo imeli blagajnico polno, zakaj se nismo prijeli za svojo kosmato vest, ali pa se napili kakovega eliksira, da bi bili prijeli nekoliko onega proroš-kega duha.
In ako bi kdaj utegnola nastati bolezen, ali bi si ona tu ne opredelila primernega ležišča ?
Če ga pokrijemo, ne pridemo li tej v okom? Gotovo 1
Će okolica trpi, trpi i mesto i naopak.
Sem naj pride zdravstvena komisija, da se prepriča v istinitosti mojih besed! Koliko denarjev se je po nepotrebnem potrosilo. Ali kder se je v istini potreba nahajala, tja se ni oziralo. Fina previdnost naših očetov je vsemu zlu '„'lavni uzrok.
IIoloc, 8. julija.
V »Soči« in »Narodu« se prav lepo zagovarjajo Vaši prijatelji? ćaz sem Vam pisal, da tukaj nobeden ozbiljno ne misli
EDINOST.
na karikaturo Depretis-ovo, aa mi imamo tukaj uže narodnega kandi lata, in sicer svojega, pa ne goriškega odbora nedoslednosti zastopnika. No goriški gospodje, ki oddajejo patente rodoljuhja. pa hočejo po sili, da smo mi Depretisa kandidirali. *) — Naj bode tem gospodom rečeno, da prav naša stranka, ki ni Jon -kova, ne bi nikoli bila kaj tacega storila, poprej bi se Jonkova udala takim tiranskim klicem. Goriška gospoda, reč je smešna, presmešna.; kaj nas morda hočete slepili Še po tein. ko smo čitali črno na belem? Gospod Jonko je objavil v »Trie-ster Tagblattu« poslano, ki se glasi:
»Auf dem Altare des nationalen Otitzen-dienstes opfere ich weder den Fortscnritt, noch die Heichstrene und ebensowenig werde ich zugeben, dass eine exelusiv nationale Erzienung meine Mitbiirger — die Flitscher — von dem Verkehre mit ihi-en deutschen und italienischen Nach-bajrn, aus dem sie bis jetzt ihren haupt-suichlichen Erwerb gezogen, absperren
Aus Ihrem geschatzten Blatte Nr. 867 vom 28. Juni baba ich mit Erstaunen er-sehen, dass es, nachdem ich ineinen mir gleichgesinnten Mitbargern, von den P. T. Bttrgern von Carfreit und Ganale und von einigen Tolmeiner Burgern bei der am 27. Juni zu Tolmein vorgenommenen Wahl zuru Landtags-Abgeordneten der Marktgemeinden und Industrieorte ge-wahit worden war, den Anscbein babe, als wenn ich als der von dem Vereine »Soča« vorgeschlagene Candidat geuiahlt worden to&re.
Die FlitBcher sind und bleiben ihrer Gesinnung, gleich wie icb, unabanderlich treu, unbekUmmert um alie nationalen Umtriebe.
Diese meine Erkliirung itn Flitscher Sinne bendthigt keine »Sachkundigen« zur Beieuchtuiig. Uebrigens fordere icb die Ausfiibrung des angemeldeten Recur* ses und werde ich zu meiner vollsten Genugthuung seiner Zeit den allf&lligen verlaumderischen Angabenentgegentreten.
Jonko, Biirgermeister der Ortsgetn. Flitsch.
Flitsch, am 30. Juni 1883.
Primerjajte zdaj to poslano z domačo Štev. »Soče« ki se glasi:
Gospodu Matiji Jonku, iupanu bol-škemu in deželnemu poslancu goriškemu, so nekateri narodnjaki nekoliko zamerili, ker je dal v »Triester Tagblatt« neko poslanico. Ako bi naši rojaki primerili pomen one poslanice z dejanskimi razmerami in z osebnim prepričanjem gosooda Jonka, bi
se nad poslanico ne mogli hu-
dovati. —
Kdor pozna bol&ke razmere, se tej
Soslanici ne bo čudil. Glede kandidature onkove je res, da društvo »Soča« ga ni postavilo, ker takega društva ni, pa tudi list »Soča« ga ni postavil, ker »Soča« sploh ni postavljala kandidatov, ampak je le postavljene priporočala. Imeli smo pri« ložnost, da smo te dni osebno govorili z g. Jonkom, in spoznali smo, da je narodu v resnici udan, kakor pravi v svojej poslanici. Tako Soča.
Kaj je ta »nationaler Ootzendienst« in zakaj se je Jonko sramoval biti kandidat goriškega odbora? Vse to smo čitali 5. t. m.; vendar 7. t. m. pa je »Soča« g. Jon ko-tu ki je zlegel svoja jajca v tuje gnjezdo, uže zopet dala pateut rodoljubja in v »Narodu« tudi nekdo čota za »Sočo«. Morda nas nekatera goriška gospoda za tako neumne ima, da' misli, Ua mi, ki stvari poznamo od blizo, to piramidalno »modrost« preba vimo, kakor kak »Seidlitz«; kako je mo goče misliti kaj tacega? Pa kaj bi pisal, saj ni treba komeutara, čitatelji naj primerjajo obe izjavi, pa naj sodijo in prepričajo se, da je g. AfohorČiČ pač ostro, a prav pisal in sodil.	N. N.
Iz Brezovice* 9. julija.
Gospod dopisnik iz Materije v pred-zadnjej »Edinosti« pišoč o nastopkih tabora v Brezovici, sklepa svoj dopis z opominom materijskej občini, naj varuje ona dva gospoda, koja sta v Brezovici ustanovila Čitalnico - in s pomočjo društva »Edinosti« tabor. Opominja dalje, naj se ne poslušajo poznani podpihovalci, ampak naj se hodi po poti, koja drži k narodnej vzbujenosti.
Zal, da ni tako, ampak prav nasprotno j » Vox popoli — vox dei« — »Ljudski glas« — božji glasu — je dobro znani In resnični pregovor; a seUaj se to godi vse drugače, namreč: glas podpihovaicev, glas obrekovalcev in družin tacin živali — je božji glas! Žalostno, a resnično 1
Malo časa je materijska občina — brezoviška župnija (faraj po opominu, dopisu iz Materije — varovala one, kojitn srce gorko bije za narod, mej kojim žive; koji žrtvujejo dušno in telesno moč za
") Mi verujemo, da nobeden narodnjak nij delul za g. Depretis-a in ne moremo po nikakem odobravati take kandidature. Ako bi bil izvoljen g. buron v Tominu, potem bi se bil moral odpovedati v Cervinjanu in s tem bi bil cel6 odstopil Lahom mesto v Cervinjanu ; ker skoro gotovo bi bil tam kandidiral Laboti
in tudi zmagal, da je v Cervinjanu kandidiral kak manj upliven in podpiran vladni kandidat. Čudno, da bi bil lanou bolj v milosti, nego pa pošten, Avstrji vdan Slovenec.	Ured.
blagost in delajo sploh na to, da bi se zapuščeni istrski Slovan zavedel svojih pravic. da bi prišel do zaželenega cilja, do boljšega blagostanj:«.
Rekel sem uie, da sedaj ni veljal izrek »ljudski glas — božji glas«, ampak nasprotno: glas jednega ali mogoče par podpihovaicev je veljal več, nego splošni *las vernega naroda. In ali veste, kde? BrŽ ko ne na nekem visokem mestu v Trstu!
Zadosti za danes — o tem hočem v kratkem več pisati, da bode visoka gospoda vedela — (morala bi tudi do sedaj uže znati (!) pri čem smo.
Za danes le to še povem, da brezoviška fara zgubi svojega vrlega dušnega pastirja, kojemu ni bilo le za vsakdanje, te-muč za dušno in telesno dobro svojih vernih; dalje zgubi brezoviška čitalnica svojega ustanovitelja in predsednika in brezoviški ubogi svojega dobrotnika.
Bog njemu stotero povrni ter blagoslovi njegovo dejanje na novem — boljšem mestu; nam pa daj dobrega in vrednega na8topnika, koji bode vsestransko nadomestoval izgubljenega nam Čast. g. J. Kociper-a. Z Bogom
i	Sk-v.
Domače in razne vesli.
Cesarjev tiar. Cesar je podaril za popravo cerkve v Koprivi 300 gld.
Pomlloščenje kaZnencev. Cesar je 183 kaznencetn odpustil daljšo ječo. Mej temi je 10 kaznencev v Gradiški, 9 v Kopru in 6 kaznenk v Begunjah.
Imenovanje. Finančni minister je imenoval tajnika finančne prokurature ar. Eduvurda Forster-ja finančnim svetnikom pri finančnej prokuraturi v Trstu.
Seja mestnega zbora. V pon-deljek je biia zopet seja, kateri je predsedoval mestni Župan, dr. Bazzoni. Pred vsem je poročal župan o naredbah magistrata proti koleri, o katerih smo mi uže
Koročaii. Potem naznanja župan, da se ode v bodočem zasedanju volila posebna zdravniška komisija in prosi zbor, naj mu dovoli začasno 10.000 gld. za vse v namen previdnosti potrebne zdravbtvene naprave, kar zbor odobri enoglasno. — Potem je poročal assessor Pimpacn o predlogu g. Nabergoja, da bi se Sv. Križu in Greti preskrbelo potrebne dobre vode in pravi, da po informacijah imata ta dva kraja še vedno več vode, nego pa nekatere druge vasi v okolici. Nabergoj se ustavlja temu poročilu in predlaga, naj zbor pošlje dva strokovnjaka na mesto, da pregledata stvar, in še le potem naj se sodi; ,a zbor ie zavrgel tudi ta predlog. Lepo je to. ker je v Križu več vode, nego tam, kder je ni skoro nič, zato ni treba Križanom vet vode; ie niso umrli drugi okoličani za .žejo, tudi Križani. ne bodo. — Tako govorć satrapi svojimi sužnji 1 — Precej potem- pa so mestni očetje dovolili 3000 gld. študije, kako bi speljali vodo Reko v Trst. Torej le Studije in večne Študije — da bi le uže kaj
S ostalo iz teh študij, ki so stale uže blizu D.000 gold.
i Koncčno je poročal mestni tajnik o predlogih o javnih trgih; predlogi dotične komisije so ti-le:
1. Odpraviti se imajo vse privilegije prodajalcev iz druge roke in takozvanih branjevk, to le polagoma, in tako, da se ne daje več dotičnih dozvoljevanj. — 2. V bodoče se bode moglo prodajati iz druge roke le v botegah, a ne več na prostem. 3. Prodaja is prve roke se bode vršila tudi v bodoče na prostem; toda po mo-gočosti le na enem centralnem kraju. 4. Za prodajo prve roke se napravi namenu odgovarjajoča lopa, v katerej bodo odrejeni štantje, klopi in potrebne javne tehtnice (vage). 5. Glede na to prestopi se na dnevni1 red o predlogu Hektorja Luzatto glede zidanja pokritega trga na lesnem trgu. — 6. Dokler se ne izvrši pod 1 in 2 predlagana namera, vredi se stvar tako, da bodo smeli prodajati na velikem trgu (Piazza grande) le prodajalci iz prve roke, (to j«, kmetje, ki donašajo v Trst poljske pridelke, da jih na tnalo razprodajajo; vsi prodajalci iz druge roke in branjevke pa pridejo na trg rudečega mosta (piazza ponte rosso) ter se imajo precej preseliti branjevke in mestne prodajalke na drobno iz velicega trga na trg rudečega mosta.
Ti predlogi so bili sprejeti, kar je nam po vsem všeč. kajti do sedaj so smeli okoličani in drugi kmetje s Krasa itd. prodajati svoje pridelke le do tO. dopolu-dne, kedor ni do tiste ure Vsega prodal, prišel je v roke branjevkam, pravim pijavkam, ki so ga odi le na meh ; odslej pa bo smel kmet ostati se svojimi pridelki toliko časa, da jih razproda. V sredo bode zopet seja, ker v tej seji niso mogli izvršiti dnevnega reda.
Tržaške novosti. Naredba ma-gist'atova. V slučaju kužne bolezni kolere je šola v ulici Kandler v okolici, od-menjena v bolnišnico takovim bolnikom. Tako se je odločilo po nasvetu i želji zdravstvene komisije, da se okuženi izolirajo od ostalih bolnikov. — Kakor poročajo iz Egipta, tam kolera ponehava. V Trstu posebna komisija pazi, da se natanjčno izvršujejo vse naredbe proti koleri. V La-
zaretu je zdaj nad 1COO ljudi. Je le \čerJ »ta došla 2 parobroda eden iz Bomb:»y-a' drugi iz Aleksandrije in pripeljala sta nad "Hl) pasažerjev. V Lazaretu imajo zdaj posla nad glavo, ker je bilo treba vrediti spalnice nad 1000, da ljudem ni treba prenočevati na ladijah.
Na trgovinske j visoke j loli, ustanova Revoltella so bile te dni skušnje. Z odliko je absolviral to šolo le g. Jožef Smerdii, kateremu je kuratorij Šole podelil tndi štipendij letnih 1000 gld. s pogojem, da odpotuje v inostransko in tam v kakej ve-likej trg. hiši teoretične znanosti uvede v prakso.
C. k. eskadra je zapustila našo luko in zdaj križa poleg istrskih brepov.
[Požar.) V soboto ob 8 in tri četrt je začelo goreti v magazinu gg, Colliond e Comp. v ulici starega Lazzarelta Št. 23; tu se je nahajalo 710 bal bombaža, od teh je 510 zgorelo. Ne ve se, kako je nastal ogenj. Tvrdka je zavarovana. Škoda znaša do 10 tisoč gold.
(Nesreče.) V kotel kropa je pala dva in poluletna punčica, bči postrežčka v mestnej klalnici pri Sv. Ani. OtroČe se je jako nevarno oparilo. Materam svetujemo, naj bolje pazijo na lastni zarod. — Oer-mek Ivan iz Trsta, stanujoč v Kadinu, padel je v pijanosti raz nccega zida, i pri tem je dobil več ran na glavo, vsled česar zdaj mora v bolnišnici ležati in premišljevati, kaj vse vino človeku naredi, ako se ga preveč nasrka. — Jožef Abram, dninar, stanujoč v Rocolju, delajoč pri ledu v »Ledenici*, prišel je slučajno /. nogo mej cestni steber in voz naloženim ledom, ki mu popolno nogo zdrobi. — Mlado kmečko deklino iz Prelaz v Istri so pripeljali v mestno bolnišnico, jako ranjeno mej rebra po neprevidnosti nekega dečka, ki se je s pištolo igral. Takovih nesreč se mnogo pripeti. Roditelji, ne puščajte orožja otrokom. — A. R., postarana žena. iz Bojana, prišla je v pon-deljek v ulici Torrente pod kočijo, ki ubogo poškodova na roki in hrbtu. Odvedli so jo na lastno stanovanje. — Gam-pert Feliks iz Trsta, c. k. pismonoša, uprav je bil namenjen, oddati nekoliko pisern v ulici Conti, kar med nogo se mu zadrvi nevaren pes gospoda G. K. Žival ga je vgriznola v desno nogo.
Te dni so zavoljo neznosne vročine na ulici zbolele te le osobe: Sedemdesetletni Miha Zuliani v ulici Pozzo Bianco; 35 letni čevljar Cavalieri Vincencij; G4letni kmet iz Doline Miha Gombač, tega je straža našla na cesti pod Sčedno; Andreja Bo-rovid, doma iz Velikega Visa. Vse te so odpeljali v bolnišnico. Temu se ne smemo čudili. vročina pritiska, ubogi ljudje so primjorani tavati po pekočem solncu, da si prisluži vsakdanjega kruha — in v ta-kovem času so navadne griŽne bolezni na dnevnem redu.
Surovost mej bratoma. Kobal Ivan, doma iz goriške okolice, 601etni mož, stanujoč v Kolonji, dninar, hotel je zajemati, vode iz bratovega vodnjaka, ta pa mu odbije prošnjo; vsled Česar se zbese-dita in skavsata. Brat prime za bližnjo lopato in s to vseka svojega brata po glavi« Kakor se vidi, »Kajnov zaro<f« ni še izumrl. — Petnajstletni Ivan Costan-tini Je mirno gledal, kako »luštno« so se drugi pretepali, kar se mu približa nek neznanec, ki ga pahne v sredo mej pre-tepalce, i pri tem dobi z nožem v roko močan udarec, ki mu mezinec odsečne. Od volkov je treba dalječ stati.
Samomora. Trgovec g. Angelj Benpo-rath, v Trstu jako Štovana osoba, usmrtil se je v saboto v jutro pri morju pod Skednjo. Ustrelil se je iz revolverja v glavo in na to telebnil v morje, od kder ga nekoliko za tem mrtvega potegnejo na suho. Pri sebi je imel še precejšnjo vsoto denarja, zlato uro, in pismo na nekega mu izmej sorodnikov. Imel je Še le 30 let, za njitn plakajo mlada vdova in dva otroka, Pravijo, da borsna igra. ga je k temu koraku dovela. — Vtorek v jutro, je skočil Miha G., iz Krfa, petdesetletni mož, zasebnik, stanujoč v ulici Acquedotto h. št. 7. iz III. nadstropja na dvorišče i pri tej priči ostal mrtev. Njega truplo so izročili obitelji.
Noš. Karol Battistuzzi iz Trsta, mizar, vračajoč se na stanovanje pri sv. Jakobu, dobil je v prsa nevarno rano. On pravi, da so se nekoji nepoznani borilci pretepali v ulici stare Barriere, in da je on mimogredoč dobil z nožem v prsa od enega izmej onih pretepalcev. — Hrovatin Marka iz Trsta, kočijaž, tudi ta pripoveduje, da je prav mirno sedel in svoje pivo pil v nekej pivovarni stare Barriere, kar se približa neka neznana ženska, koja ga brez uzroka z rezilom v glavo rani. Moral je odpotovati v bolnišnico. — Peressin Ferdinand iz Trsta, kovaški učenec, bil je i ta zavratno ranjen; pravi, da je bil pijan, i da ne ve, kedo bi ga bil ranil.
Tatvina. V nedeljo po noči, mej vračanjem zabavnega vlaka iz Korrai na v Trst, zmanjka trgovskemu agentu Fr. D. portfelj s 100 gld. To agent naznani železijič-nemu osobju. Ko vlak dospe na tukajšnjo postajo, morali so se vsi, nahajajoči se ž njim v istem kupeju, podvreči strogej vi-zitaciji, ali vse je ostalo brezvspeŠno. Kot sumljivega te tatvine straže so ustavile težaka Fr. M.
Razpisana je služlia računskega revidenta pri c. k. višjej sodniji v IX. dijetnem razredu; prošnje v 14 dneh na tuk. višjo sodnijo. — Prosilci imajo dobro znati oba deželna jezika.
Nia ljubljanske slavnosil je odrinolo drne* kakih 2U<> okoličanov in okoličank v narodnej oblek', več tržaških Slovencev in kakih 12 do 16 Sokolcev in vetersni z godbo.
Dve vesellel. V soboto je imela naša mestna čitalnica zabavo na »Belve-derjtt* (to je gostilna z vrtom in elegantnim salonom prav pod sv. Juštom). Zbralo se je tam vse polno slovanske inteligence, Hrvatje, Srbi in Slovenci, in uživali smo vsi. kajti nov pevski zbor pod vodstvom g. Bartlja je pel kaj izvrstno, najbolj pa se je dopadal zbor »Hrvaticam«, v katerem je imel solo g. Mali, pevec prve vrste, ki more s takim petjem nastopiti v vsakem gledališču. Pelo se je v obče prav dobro in tudi godba je bila izvrstna; navduševal nas je posebno Milier-ov pot-pourri iz slovanskih napevov, kateri je godba kij precizno izvršila. — Po dovršenem programu se je zač^l ples in vrtila se je mladina do 3 ure zjutraj k ljubu vsej vročini. — Zabava je bila lepa in, kakor rečeno, dobro obiskana: okolo 500 ljudi iz najboljših tržaških krogov. Želeti je, da nam čitalnica prihodnjo jesen priredi še kaj enacega.
V neneljo pa je bila ljudska veselica našega delniškega podpornega društva na vrtu »Mondo nuovo« za javnim vrtom. Ta veselica je imela zopet ves drug značaj, nego čitalnična, zbralo se je naše slovensko ljudstvo v velikem številu, da posluša slovensko petje in govore v ve-zanej in nevezanej besedi. — O petji, kaj bi rekli? Bilo je tako. tako dobro so peli naši pevci zbor »Hrvaticam«, in mešani zbor »Oblakom« ; v obče pa smo zapazili, da tudi lokal ni bil kaj prikladen petju. Toliko boljše pa je bil deklama-toriČni in govorniški del; pohvaliti nam je gospodičino Kobalovo, ki je prvikrat v naših društvih na oder spravila hrvatsko deklamacijo, kar nas je prav posebno veselilo; ponvaliti nain je tudi gospodičino Muhovo, vsako-pot boljše deklainuje. Nastopila pa je tudi nova moč v gospodičini Miciki Zoržutovi, katera je se svojim govorom občinstvo kar navdušila, posebno tam, kder je rekla, da so ženske steber naroda in da je treba posnemati v rodo-ljubju poljske ženske, ter da je naše del. društvo narodno ognjišče in jez proti poitalijanČevanju našega naroda v Trstu. — Vse tri gospodičine so žele mnogo pohvale, Čestitanja in rokoploska, in nekateri gospodje so jim podarili šopke.
Omeniti nam je se prekrasnih ognjemetov v narodnih barvah, in pohvaliti nam je konečno odbornice ženskega oddelka, katere so vso lepo veselico same vodile in tudi skrbele za dober vspeh, kateri najbolj kažejo številke, kajti obiskovalcev je bilo okolo 800 in čistega dohodka k ljubu še precej velikim troškom le par gold. manje od 100 gold. — Čestitamo ženskemu oddelkul
Sv. Itlohar in Fortunat. V četrtek, dnć 12. julija sv. cerkev praznuje imenovana tsv. mučenika, kojima je i ro-janska župnija v varstvo in zaštito izročena in rarna cerkev posvečena. Rojan bode praznoval svoja patrona v nedeljo 15. julija, z obhodom sv. ReŠnjim telesom po fa,ri. Če znamenja ne lažejo, dan bode krasen in vroč, vsled Česar pričakujemo mnogo udeležitve od strani drugih okoličanov in meščanov, toliko več, ker je rojanska procesija poslednja sv. R. T. v okolici. Godba bode svirala lepih komadov ; naši pevci se i uže urijo in tudi, kakor nam se je pravilo, letos bomo slušali no-vej kompoziciji pev. uČ. Merlata; namreč peli bodo njega »Pange ligua«. — Suhim grlom je dobro preskrbeno. Kajti uprav te dni je rojanski kmetiški Krez Bole odprl svojo kantino z izborno domačo kapljico. Rojacil za dušo in telo vam Rojan ponuja hiane v izobilji. Da se vidimo v nedeljo pri obhodu 1
Izpred sodišča. Riva, Cviren in Furlan, zatoženi tatvine, imeli so se zagovarjati pred sodnijo. Po dolgej obravnavi se je slednjič razvidelo in spoznalo, da so vsi trije ptiči krivi zločinstva. Vsled česar je bil Furlan obsojen v poblrugo-letno ječo, Riva in Cviren pa vsak na 2 leti in po skončanej kazni pripadeta po-licijnemu nadzorovanju.
Policijsko. V nedeljo so straže^ v svoje varstvo vzele nekega dok-oprsteža, ki je nameraval nekemu kočijami uro iz žepa zmalcnoti. — V noči na pon ieljek straže prav na tesno uklenejo težaka Rizmonda M., iz gorenje Čarbolje, ker je pijan surovo napal svojega brata in očeta, ki mu nista hotela dati denarja za na-daljno popivanje. — Straža opredeli na ulici stare Barriere dninarja M. D. iz se-žanjskega okraja. Ta je ležal na tlaku bolan, i ga odpelje v bolnišnico.
Zadnja „Soča** piše, da je gosp. Raj mu n d Mohorčič v kupčijskej zbornici Goriškej prav možato zagovarjal načelo, da mora vlada na Goriškem tndi slovenske menjice prodajati. Rehabilitacija je torej uže zagotovljena.
EDINOST.
Tržno porodilo.
Kara. — Tendenca za vedno više cene, kupčija še precej živahna. Prodalo se je te dni do 1000 vreč Rio in blizo 1000 vreč Domingo po cenab od f. 41 do
f. 52.
Sladkor. — Brez vsake kupčije, cene slabe.
Olje — brez spremembe. Petroljc — še vedno na 91/, do 9*/4, tendenca dobra.
DomaČi pridelki — maslo vedno iskano, in stane denes f. 100 do f. 11S. Žito — brez kupčije. Seno — dobro f. 2.60 do f. 2.90.
Borano porodilo.
Tendenca dohra, kurzi državnih papirjev trdni in viši.
DunajMka bor
dne 10. julija. dnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 19
Zlata renta 5*/0 avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
C. Kr. cekini .... 100 državnih mark .
55
98	>	30	»
. 93	»	55	-
.837	»	—	•
.297	»	20	.
.120	»	—	»
. 9	»	49'/,-
. 5	•	65	»
. 58	•	50	•
Poslano.
Opozarja se na denaSnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
Na znanje.
V tržaSkej okolici je na prodaj 300 ve dor* domaČega izvrstnega belega vina. Natančneje povd uredništvo »Edinosti.«	3-1.
imiiiimimummmni
Podpisana naznanja p. n. ob- 1 činstvu, daje ravnokar odprla gostilno j
.Restavrant Radecki'
v Rojanu tik vojašnico.
Točijo se izvrstna vina. belo i črno, v zalogi imanajboljšo ateinfeld sko pivo, imela hode vedno izvrstno kuhinjo in jemlje tudi mesečne naročila za jedila po ceni. Za točno postrežbo je najboljše preskrbljeno, za obilni obisk se priporoča
2—2 Magdalena Kohlhuber.
Sveže gobe.
Podpisani kupuje sveže (friSne) gobe, tudi v velikih množinnh ; najljubše so mu takozvane kutmanke. Kmetom in prekupo-valcem obrnoti se je na :
Fr. Buzzi d* I.
v Trstu, magazin Via Cassa St. 1. nasproti trgu rudečega mosta.
LA FILIALE IN TRIESTE
delP I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerclo ed Induatrla.
VERSAMENTI IN CONTANTI
Ba neon ote: 3 V/„ annuo interes*« ver«« prcavvi«« ril 4 |i«r«l
l /.' » » • • » 3/«» » » » » »30 .
Per le lettere dl versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mtncierd a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavvlao	r
Napoleoni:
3y ,7o annuo Interesne veri« prta v vlee di 30 gleral
t'.* * *	» » » 3 mesl
3/.» » » » » » 6 »
Sanco Giro:
Bunconoto 21/,®/,, »opra qu»lunque somma Napoleoni senza interes«!
Assegni
»opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Oraz, Salisburgo, Klagenfurt, JMume Agram, franco spone Acquisti e Vendite ai valori, divise e incasso coupon« provvigione.	r 10
Anteeipazioni sopra Warrants ln contanti 5®/, interesse annuo franco di provvigione. Mediante apertura di credito a Londra ti e'o provvigione per 3 mesi. " ^Mj&Vo lntere*Be annuo sino 1'importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirsi.
Trleste, 1. Maržo 1883.	(40)
DEHARHICE
varne proti ognju in tatvini
Wie«e ©t Qo., fabrika denarnic. DUMA J. BODAPEST. PRAC.
Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donauetraase
št. 25.
Fabrika: Dunaj. II., Papponheimgasse
št. 58.	i'i—8
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
IZ Gorice nam pi&ejo: Vesela vest, da j« velezaslužni g. dež. načelnik A. Winkler
pobaronjen navdala je tukajSne domorodci s posebno radostjo. Mestne čitalnice odbor ie takoj v imenu društva odposlil tele-grafično čestitko svojemu Častnemu sočlanu.
—	Došla nam je ob entrn ove dni brzojavna novica po privatnej poti, da j® vrle«.i viteza Schneida imenovala občina Št. Mi-helsko-Stopiška za svojega Častnega Člana.
—	Goriška čitalnica je poskrbela, da za-dobi prerano umrli nje ud in bivSi denar-ničar, po Goriškem znani KlemenČiČ, dostojen spomenik na svoj grob. Nabralo se je do sedaj v to svrho blizo 50 gld. iti še ovi mesec se postavi v imenu goriških domorodcev nagrobni spomenik. — Ni veselja brez turobe in tako nas je tudi vža-lostilo, da nas vrli pešpolk hrvatskih sinov z izvrstno gofibo zapusti in se premesti v Zagreb, na njegovo mesto dobimo sedaj madjarske vojake.
Brezoviška Čitalnica bode imela v nedeljo, 15. t. m. popoldan ob 4 uri itvet,redno občno \borovanje. h kojemu se uljudno vabijo vsi p. n. čitalničarji. Na dnevnem redu bode volitev novega predsednika in sprejem novih udov, za koje skrbeti ima dolžnost vsak društvenik.
Predsedništvo.
Nemško-slovenska brzojavne tiskanice so se te dni izdale in razposlale brzo* javnim uredom po islovenskem. Dolgo se je ministerstvo upiralo slovenskim tiskali icam, a kakor čujemo, dovolilo jih je na prigoročilo kranjskega deželnega načelnika, gosp. barona Winklerja in brzojavnega vodstva v Trstu. Ob cesarjevem bivanju na Kranjskem bodo uže v rabi.
Slovenske nakaznice in dopisnice se nahajajo tudi v Trstu, in tedaj svojim rojakom priporočamo, naj poprašujejo po njih, da se ne bode potem govorilo in dokazovalo, da so pri nas nepotrebne.
Poštne hranilnice. Došlanamje okrožnica c. k. centralnega urada poštnih hranilnic na Dunaju, iz katere vidimo, da so vloge pri poštnih hranilnicah,v juniju znašale gld. 571.221.68 in da so ljudje od «a-četka teh hranilnic pa do konca junija vložili gld. 4,237.027«80. Vložitelj em se je povrnolo od začetka te osnove do 30. jun. gld. 895.795><56 Ves denarni promet poSt-nih hranilnic od začetka pa do konca junija je znašal gld. 5,132,793»36. Vseh vložnikov je dosedaj gld. 302.436. Vidi se is tega, da ta državni zavod dobro napreduje in da se veselje do hranjenja mej ljudstvom vedno bolj množi.
Brzojavno-poštne nakaznice mej Avstrijo in Italijo se v kratkem uvedd.
Kranjska hranilnica. V to je bilo vloženih meseca junija od 1642 strank 292.522 gld. izplačanih Da 1891 strankam 315.042 gld., tedaj za 22520 gld. več izplačanega, nego vloženegn.
Nesreče. V Glasgovu na Angleškem so 3. t. m. spustili novostesan parnik v morje. Delalci so ostali mej tem na ladij!, ker se je mudilo delo. Okoli 100 jih je delalo znotraj v ladiji, 60 pa na krovu;, a ko je parnik zdrčal v morje, prevrnol se je i naglo potopil; utonili so vsi del<lcl, ki so bili v notranjih ladijioih prostorih, in mnogo onih, ki so bili na krovu. — 4. t. m. pa se je ponesrečilo mnogo otrok v Shefflieldu na Angleškem. Učenci nedeljskih šol so namreč dobili dovoljenje, da smejo obiskati botaniški vrt, v katerem je igralo več vojaških band. Okoli 5000 otrok se je peljalo v vozovih in omnibusih na omenjeni kraj. Mej
Eotjo jih je srečal prazen voz z lestvicami, i je obstal; mnogo otrok je zlezlo na lestvice, a njih kričanje je splašilo konje, ki so naravnost mej otoke zdirjali ter jih nad s 50 povozili in poteptali.
Dražbe.
V Sežani, posestvo Ivana Cebochin-Berne iz Rodika, cena gold. 842, dne 11. avgusta in 13. septembra. — V Sežani, posestvo Jakoba SošiC iz Kožina, cena gold 9(38, dne 18 julija, 17. avgusta in 17. septembra. — V Sežani, posestvo li Lah oče in A Lah sin vulgo Jar-nejev iz Dutovelj, cena gold. 1885, dne 18. julija, 17. avgusta in 19. septembra. — V Kopru, posestvo Jurja in Marije Marsich iz Kopra, cena gold. 1669, dne 18. julija, 17. avgusta in
15.	septembra. — V Sežani, posestvo Alojzija Gec iz Kazi, cena gold. 1591, dne 24 julija, 24. avgusta in 24. septembra. — V Ajdovščini, posestvo Andreja Bratina in Ant. Zgonik iz Sv. Tomaža, cena gold. 5209, dne 14. julija,
16.	avgusta in 15. septembra.
Za trak zastave del. podp društva, ženskega oddelka so darovale gg : Jazbec M. 40 kr., Macarol J. 50 kr., Bezit J. 1 gtd„ Bekek N. 1 gld., Zimič L 2 gld., Kova&Č R. 2 gld., Zorzut M. 2 gld., Jager M. 1 gld , Kranic J.
1 gld , Jager A. 1 gld , Kovač P. 1 gld , Mar-tinciČ M. 1 gld., Sturnigo M. 50 kr.. Zivic K. G0 kr, Dolinar K. 1 gld., Nučifi P. -10 kr., Merkun H. 1 gld., Taučer M. 50 kr^ Zorzut K 1 gld 50 kr , Schmidt J. 2 gld., Slibar K. -jo kr., Schvvarz A. 40 kr., Jajčič A. 50 kr. Bule V. 60 kr, Juvan M. 30 kr., Hatič M. 30 kr., Pavčič A. 20 kr, Nabergoj M. 50 kr., Grm E. «0 kr., Medvedek T. I gld., Bizjak i gld.. Ipavic Fr. 40 kr., Zivic T. 50 kr„ Skri-nar T. 1 gid, ZaverŠnik M. 2 gld , Cargo M. 1 gld., Vidmar H. 40 kr , Kranjc J. nabrala v družbi 1 gld. 60 kr., Jekler H. 4o kr., Avguštin A. 2 gld. Skupaj 38 gld. 60 kr.
r
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
T" priprosto in naravno zdravilo j« pravu dobrodđjna punce in ni trabn mnogih b«edi. da do-K&Cs njihova fiudovtta mo8. Ca sb Is rabijo nekoliko dni, olajlajo in preiennjo prav kmalu najtrdovrat-niBd lelodi-no bolesti. Prav izvrstno vdtrezajo soper bemorojdo, proti boleznim na jetrih in na vraalel, proti firevarnim boleznim in proti frliatam. pri lanskih mlečnih nadlelnostih, soper beli tok, boljaat, zoper srcopok ter Čistija pokvarjene kri. One ne preginjajo san.o omenjenih bolezni, au.pak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	io-S <
Prodajejo ae v vseh glavnih lekarnicah na svetu; st »aroftDo in poliljaive pa edino v lekurnici OriitnfoUth * Gorici, v Trttu v lekarni C. Zanat ti i Q, fi. itovit in O. B. Foraboiehi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati ae je pokvarjenih pomet Jto«, s katerimi su zavoli telje po iobiBku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moSi in vrednosti.
Neprevarljivo !
Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
Roborantium
S (sredstvo za rast brade). Prav tako ^ sigurno dela proti pleševosti in iz- B b padanja las. Uspeh garantiran, ako ? £ se večkrat rabi. Odpošilja se v ori- ■ * ginalnih steklenicah po gld. 1.50 in ^ steklenieah za poskušnjo po gld. 1. j?
r"	Dobiva se :
Grolieh v Brnu (Brunn). - V Trttu pri Pavlu Rooea. — V Gorici pri 8. Crlstofo-l«ttl. - V Zadru pri K. Androvloh. -Nobena prevaral 10-6 Tam se tudi dobiva pristna firoliobava karpatska ustna vodt, zanesljivo sredstvo za okranjene zobi, zobnega mesa in ust, narejena i?, zdravilnih korenin in rastlin moravskim Karpatov, steklenica po 60 kr.
		m
		
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v k Evropi, zadele so tudi Švico; vsled tehil mer se je na stotine delalcev izselilo, tA da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Ti\ največja fabrika za ure, katero smo mi z4 stopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wa»tiiugtonske žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter f S- I rantnjeme la vsako uro pet let.
V dokaz fotevega Jamstva in strs|0 »o lldneatl, prevzamemo o tem dellnost Javno, da vsako nepristpJeSo nro nazsj vzamemo in z dru«o zamenjsmo
lOOO komadov remontoir Žepnih ur, katere se pri kozici nnvijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, Izredno nntaneno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 26, zda) le al. 10.20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim plo&čnatim steklom, natančno na sekunde repasirnno; preje leden komad gl. 21, zdnj le gl. 7.26: lOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploSčnatim steklom, tekočin na 8 rubinih, nno repasirane, z verižico, me-daljonom, in barzunastim etuijem preje al. 16. /daj le gl. 6.60.
lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenoga odo. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozla* čene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o. kr. denar-nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl. 16. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nii treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdai pa neverjetno samo gl. 16. lOOO komadov ur za dame od praveaa zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za, gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40.
65o komadov ur za stene ▼ finem emall okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 660 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naroČilih za ure z majatnikom (pondeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
(Ulh^DfD-AdDS^SIPlklllilJ^
der	12-1
Uhrenfabrik PROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj)
na parogon s6 stroji
lekarničarju »k angelju v Ljubljani na Dunajski cesti.
Lolotan 8°ka želišč, ustavlajajo kašeljske napade, na-----iJdlltlllll IIJCUOM |il Uli tVdldl II močijo in razstopijo sluz (sehleim), pomagajo
proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphteritis. Skatlja 20 kr>
Sladčice iz gume Proti kaS1Ju in hripavosti. V Ikatllah I0 kr.
dla^^i/to	ivlA^Ira iz najčistejšega sladnega izleČka. lehko prebavljive, redivne, ustavljajoče kašelj,
1«ll^lCC \L MdUIIrpU iLlUtAd namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, hripavosti, in bolesti na pljučih,
v prsih in v vratu. V akatljah 10 kr.	|nJ.
Ulnli^L i DfFnfnpmnnvn Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so gotov pripomoček proti sla- 1J OlcUUKI IL I llClt/1 IllUllAd. bosti želodca, Želodčnemu krču itd. Neizogibljivo potrebni so tudi za kadilce, ka- lisjl
kor tudi za elegantne dame.
Škatlja 10 kr.
UliJkM) lr» CnnlnnmA Vsak hlebček zadržuje 0 05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo proti glistami za nieUUKl 1L oalllOIlIlH . Otroke in odraščene. I skatlja lOkr,; 100 hlebčkov 70 kr , 1000 hlebčkov gld. 6.50.
UlnKr^Li lf cA/l/i Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo preobilne kisline llldJUftl 1L »Ulic. prebavljavnih organov. I skatlja 10 kr.
Hlebčki iz tBmarindC, prijetno, topilno in posebno po leti žejo gaseče zdravilo, ikatljioa po 20 aoldov.
Razprodajalci dobć odbitek (rabat). "Vil Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20-9

lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.