Kotnik Zorko: Splošno prosvetno in vzgojno delo učitelja. Danes ni več debate o potrebi izvenšolskega delovanja učiteljstva. Kljub številnim predpisom in ukazom, raznovrstnih naredb in odločb pa ne bode imelo to delo nobenega haska, ako ucitelj sam ne čuti potrebe za to delo. Ne samo potrebe, tudi Ijubezni je potrebno, in sicer veliko ljubezni, če hočemo pri tem delu zeti res uspehe. Učiteljstvo se nikdar ni strasilo dela, saj je mnogokrat delalo več — in še danes dela mnogo več — kakor to zahtevajo predpisi. In delalo je rado; čeravno včasih z žalostjo v srcu, ker je videlo, da se njegovo delo ne ceni tako, kot bi v resnici zaslužilo. Toda nikdar ni klonilo, ker je vedno imelo pred očmi dobrobit ljudstva. Kar naprej pa že povem, da bo vsako delo le problematične vrednosti, če učitelj ne bo poznal dela, katerega se hoče lotiti.Ce se lotim kakega dela, moram najprej dotično delo dobro poznati, se torej pripraviti za dotično delo. Ako tega ne bo, tudi uspehov ne bo. Uspehov pa tudi ne bo, ako ne bo dobrega zgleda, ako se besede ne bodo vjemale z dejanji. Ce pregledam letnik III. št. 1. Prosvete, vidimo, koliko točk je naštetih in koliko točk predvideva zakon o narodnih šolah za narodno in vzgojno delo med ljudstvom. Seveda ne smemo misliti, da bi naj vsak učitelj delal vse; saj to bi bilo tudi nemogoče. Pac pa je naša dolžnost delati to, za kar se čutimo poklicane. Ni vsak za vse! Bolje je, da osredotočimo svoje sile na eno delo, a tisto vršimo natančno. Splošno prosvetno in vzgojno delo učiteIjevo bi lahko razdelili na več panog. Za današnji čas, ko pretresa gospodarska kriza ves svet, se mi zdi najbolj važno, da bi se učiteljstvo oprijelo v prvi vrsti dela na gospodarskem polju. Tu mislim delo pri kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu, zadružništvu (posojilnicah, pn kmet. in konsumnih društvih, živinorejskih zadrugah, mlekarnah, sadj. podružnicah in podobnih organizacijah). Kar se tiče kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva, se je pri nas v Dravski banovini že precej razširilo in ukoreninilo. Toda vedno so še kraji, kjer bi se te šole lahko otvorile. Saj imamo sreze, ko sta samo ena do dve taki šoli in to vkljub temu, da imamo zato usposobljeno učiteljstvo, Mogoče je, da lokalni faktorji niso preveč vneti za to, posebno danes, ko se vsi proračuni sestavljajo tako, da so za vse postavke votirani najnižji zneski in to za najnujnejše potrebe. Pa se z dobro voljo in pravim nastopom učitelja tudi to posreči. Dr. Krek jc dejal: »Začeti je treba — v tem je vsa skrivnost!« Zadruge imajo že vsi večji, pa tudi manjši kraji pri nas. In pri teh sc mnogo tovarišev udejstvuje prav častno. Saj imamo mnogo tovarišev med sabo, ki so bili ustanovitelji teh zadrug. Danes pa vidimo, kak blagoslov so ravno te zadruge ('kmet. društva, kozumi1, hranilnice) v sedanjem težkem času krize. Zdi se mi, da lahko ravno pri teh zadrugah najbolj vzgojno vplivamo na ljudstvo (čut skupnosti in samoobrambe!). Zadnje čase se trosijo povsod fantastične vesti o denarju, inflaciji •itd. Ali ni zopet tukaj mesto za učitelja, da ljudstvu pojasni, da je to delo gotovih Ijudi — špekulantov, ki si pri tem, če bi do tega v resnici prišlo, obetajo mastne dobičke, ljud- stvo pa naj trpi škodo. Učitelj, tudi tu je njiva. ki potrebuje orača. Marsikje bi bila mogoče potrebna mlekarna, saj je danes mleko in njega izdelki še edini proizvod, ki se da še kolikor toliko po primerni ceni vnovčiti. tfsto je s sadjem, zato bi vzporedil sem važnost sadjarskih podružnic. Delo pri zadrugah je prav zanimivo in tudi poučno. Tu pride učitelj v stik z moži svojega šolskega okoliša. In dana mu je prav lepa prilika, da si na lahek način, seveda če tudi pridno sodeluje ali daje naj nasvete, pridobi vpliv in ugled. Dana mu je tudi prilika, da neopaženo pridobi ljudi za šolo, in kaj to pomeni, ve le tisti, ki hoče dobro ljudstvu in sebi. Seveda pa se naj med moži ne obnaia tako, kod bi vse vedel in znal. Na žalost opažamo, da se posebno radi postavijo v tem oziru tovariši, ki so komaj zapustili učiteljišče {dobro, da večina ni taka!). — Za prva leta je najbolje, da se popolnoma posveti šolskemu delu, pri izvenšolskem pa naj stoji nekaj časa bolj ob strani in opazuje, opazuje in šele potem polagoma prične z delom. Nam pa ne sme iti za to, da bi bila pola 'zvenšolskega delovanja čimbolj polna. Bolje je, da je samo par tekočih številk izpolnjenih. Papir sprejme vse — a ljudstvo ne sprejme vsega! Druga taka panoga bi bilo splošno izobraževalno delo. Sem bi spadala razna izobraževalna društva, knjižnice, pevska društva, dramatična društva, narodno obrambna društva, šolski odri, razna predavanja, Rdeči križ, Protituberkulozna liga itd. itd. Pred nami leži velik izbor. Gotovo se bomo udejstvovali tam, za kar se čutimo poklicane. Res je, da hočejo učitelja vriniti povsod tam, kjer je največ dela. Neodgovorni lokalni faktorji se sedaj radi pobahajo, češ, učitelj naj dela, naj naredi to in to, saj mora, »postava« je taka. Ze vse prav in lepo! Oni to postavo hote napačno razumejo, potem pa, če ne misliš tako, ko ti izvoljenci (vendar čuden izraz za današnje demokra- tične čase...), joj tebi! Pa ti že konferirajo, ne da bi prosvetna oblast o tem kaj vedela, o tvoji premestitvi. — To samo mimogrede, naj ljudje vedo, s kom mora učitelj vse računati. Toda vse to naj učitelja ne oplaši. Saj je naše kmetsko Ijudstvo v jedru še vedno do- bro in željno izobrazbe. Zato se v zgoraj navedenih društvih krepko udejstvujmo. Saj imamo veliko izbiro. Gotovo te bodo potrebovali, saj povsodi primanjkuje režiserjev, pa tudi dobrih igralcev. Da je mogoče eno najbolj hvaležnih del, ^elo pri knjižnicah, mi ni treba posebej omenjati. Kot knjižničar Iahko storiš mnogo dobrega. Seveda moraš sam najprej vsebino knjig poznati. Vsega sam ne boš prečital, naprosi in pritegni na pomoč tovariše in tovarišice. Saj je tudi tem potreben pregled literature. Kot knjižničar bo vsak gledal tudina to, da bodo v prvi vrsti zastopani vsi najboljši slovenski pisatelji, pa ne pozabi tudi na bisere srbo-hrvatske literature. Denarna sredstva si bo že vsak znal poiskati, če je iznajdljiv. Medsebojno spoznavanje slovstvenih del nas bo bolj približalo, kot pa ne vem koliko onih kričačev, ki pravijo, da so nacionalisti, v svojih knjižnicah pa imajo izvečine nemške knjige, domačo jugoslovansko literaturo pa komaj poznajo. Kdor ima veselje do predavanj, bo našel iz vseh panog narodovega življenja dovolj gradiva. Seveda ne bo vedno sam predaval, ampak pritegnil tudi zato sposobne prijatelje in znance. Menjava dobro vpliva. Ljudje se namreč naveličajo poslušati vedno enega in istega. Opozarjam, da je tu treba velike previdnosti! Če imaš še tako dobro voljo, te eden ali drugi napačno razume (povečini nalašč, ker imajo gotovi ljudje »gotove« name- ne). Včasih taki ljudje iščejo dlake tam, kjer je ni. Priporočljivo je, da imaš vsak govor spisan. Saj poznate trpko, a vendar resnično: »Der grosste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant«. Mogoče eno najbol. čeravno najtežjih a hvaležnih polj bo našel za svoje udejstvovanje učitelj pevec. Žal, da nam ni vsem dano, da bi bili dobri pevci. Njemu je odprto široko polje udejstvovanja. Tukaj on najlažje vpliva na prosvetne in vzgojne momente, na vzgojo srca in duha. Učitelja pevca imajo povsod radi. On tudi lahko največ stori za razširjenje lepega narodnega petja. Da se učiteljstvo lahko in pridno udejstvuje na šolskem odru, se razume. Pri narodno obrambnih društvih bo pač vsak učitelj rade volje deloval. Saj gre tu za narod, iz katerega izhajamo. Vsak učitelj mora biti apostol ideje — narodnega uje¦dinjenja. Najbolj vzgojno pa lahko učitelj vpliva v društvih, kakor je Rdeči križ, Protituberkulozna liga, Sveta vojska itd. Tukaj lahko vrši ono največjo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. V tretjo panogo bi prištel društva, ki se bavijo s telovadbo, sportom i. dr. Zadnji čas lahko prištejemo semkaj tudi gasilna društva. Tu je zopet dana učitelju prilika, da vpli"va prosvetno, še bolj pa vzgojno na svojo okolico. Koliko surovosti je med mladino. Sport in telovadba pa sta ono sredstvo, ki vplivata v tem oziru blažilno. Zdrava duša v zdravem telesu! Seveda se naj vse to ne pretirava, zdi se, da jc današnji sport in telovadba le vse preveč rekorderska. Tega pa naj med nami ne bo. Tudi tukaj je najboljša zlata sredina. Da je dolžnost pomagati tudi pri gasilnem društvu, ki je mogoče na kmetih eno najbolj potrebnih društev, se razume samo ob sebL Tudi tu se lahko v polni meri uve- Ijavi načelo ljubezni do bližnjega. Za »šarže« nam naj ne gre. Pomagaj tam, kjer je najbol; potrebno. Posebno ob priliki požarov, bodi na svojem mestu. Tu se rešava narodovo in državno imetje. Naštel sem društva, pri katerih se lahko učiteljstvo udejstvuje prosvetno in vzgojno. Vem, da je še polno drugih, toda vsak bo našel, če hoče, sebi primerno delo. Gledati moramo, da pri vsem našem delu ne naredimo kaj takega, kar bi žalilo ljudstvo. Gorje, ako te obsodi ljudstvo. Ljuds!ki glas — božji glas! Da pa bomo tudi vse to delo mogli pravilno in v redu vršiti, je potrebno, da se poglobimo v to delo, da se prej izobrazimo in pošteno pripravimo, ker drugače je bolje, da se takega dela ne lotimo. Kajti vsako delo zahteva celega človeka. Toda prva naša skrb pa bodi vendarle delo v šoli. Če smo v šoli storili vse, kar je potrebno, šele potem se udejstvujmo tudi izvenšolsko. Seveda ne delajmo zato, da bi nas ljudje hvalili, ali da bi mi imeli kakšno korist od tega, temveč delajmo zaradi stvari same. Ob koncu še nekaj, č&sar Dosebno danes ne smemo pozabiti. Učiteljstvo rado dela, toda delo, posebno na prosvetnem polju, zahteva tudi gmotnih žrtev. Toda vprašanje je, v koliko smo še mi danes sposobni, da doprinašamo tudi to žrtev? Zdi se mi, da bo treba tudi tu nekaj ukreniti. Članarine, potrebne in nepotrebne, so za sedanje težke čase le previsoke. Učitelj ima tudi svoje potrebe, materialne in duhovne. Upam si trditi, da smo še vedno idealisti. Toda tudi idealizem ima svoje mejc. Kljub vsemu temu pa še povem ob koncu besede dr. Kreka (nekateri sidomišljajo, da se te besede na nje ne nanašajo): Zakon dela svetu dan je, / svet brez dela so le sanje. / Delo je človeku last: / delu slava, delu čast!