Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10,1!. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1 -
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
PRVI POLITIČNI ČIN
Sobotna „Edinost“ prinaša Izjavo slovenskih mestnih svetovalcev, poslano tržaškemu županu v motivacijo njihove odsotnosti iz mestne zbornice, ki se je sestala v petek zvečer.
Radi pomanjkanja prostora nam je nemogoče prijaviti to še precej dolgo izjavo, koje ^ kratki posnetek je ta, da se ne morejo več vdeleževati sej mestne zbornice radi očividnega zapostavijenja slovenske manjšine, posebno na kulturnem polju. Ost izjave je tičala potemtakem v šolskem vprašanju, ki je smatrata slovenska mestna svetovalca kot najnujnejšo predpogoj za neomejen razvoj slovenskega prebivalstva v Trstu in — drugod.
„Edinost“ podaja svoje obširne komentarje v sobotni in nedeljski številki. Sicer je čisto naravna stvar; da se mora odobravati izjavo slovenskih tržaških svetovalcev, v kolikor se zrcali v isti ljudska nevolja, kajti do tega moramo priti, da bodemo svobodno izražali svoje težnje. Ne more pa biti med nami Slovenca, ki ne bi hrepenel po kulturni izobrazbi in prenašal hladnokrvno zapostavljanje V tako važnem Vprašanju.
Vsa čast torej slovenskima mestnima svetovalcoma, da sta razumela svoj položaj in se sklicevala napram gnjilemu in zastarelemu mestnemu svetu kakor mi, da „vzhaja iz svetovne vojne nova doba, ki z nepremagljivo silo zahteva nove smeri V javnepi življenju, nove politične tvorbe, nova socijalne uredbe“.
Saj je to bas načelni program „go-riškega Slovenca“, ki je neštetokrat pisal, da je treba odpreti usta, a pri tem vedno zadel na absurdnost: „Cim slabše, tem boljše“. Da izvaja to absurdnost prebivalstvo, je popolnoma umljivo. Ljudstvo te grozovite premembe ne more prenesti In prebaviti v par dnevih in se drži potemtakem reservirano. Gleda s sumlji-vostjo na vse, kar se okolu njega godi. ne briga se za javna vprašanja in o-pravlja Večkrat celo svoja domača dela z gotovo nemarnostjo, ki je lastna človeku, ki se smatra V nesreči. Temu je istinito tako. Konečno se je ta čut nezadovoljnosti marsikomu že tako globoko vkoreninil, da si vže dopada sam sebi V svoji obupni vlogi in reagira na vse klice k delu : „Čim slabše, tem boljše“.
Ponavljamo še enkrat, da umejemo, dokler se ta čut vkoreninja pri priprostih ljudeh, a ne moremo si tolmačiti, da podpira to absurdnost tudi slovenska inteligenca, kajti absürdnost je in ostane vsak korak, ki nas odvaja od življenja in ki vodi v propad. Tak pasiven odpor nas ne more spraviti nikoli na pravo pot, ampak kakor smo že tisočkrat ponavljali, nas Vodi direktno v brezdno.
Res, nekateri ugovarjajo vsakemu aktivnemu nastopu, češ, saj bi morala vlada sama vedeti, kaj nam pritiče kot narodni manjšini po WilsonoVih načelih. Tako govorjenje slišimo večkrat; no, ali sta gg. Slavik in Wilfan česa na kolenih prosila? Ako bi kaj takega storila, bi zgubila brezdvomno spoštovanje pri Slovencih in Italijanih. Obregnila sta se krepko ob gnjilo tržaško liberalstvo in s tem dala od sebe glas, da Slovenci v zasednem ozemlju še žive. Poklekovanja gotovo nihče ne zahteva od nas, a radovedni bi bili vse eno zvedeti, ali se je od kake. slovenske strani storilo poprej potrebne korake (ne mislimo pa na vloge), da se bi vpošteVale naše težnje, kajti čudežna je tudi zahteva, da bi Ita-lijanstvo na enkrat pred nami kapituliralo, dasi ne manjka sicer med njimi ljudi, ki bi nam radi prišli nasproti do več nego pol poti.
Radi tega soglašamo sicer z „Edinostjo,, v veselju, da sta odprla usta gg. s|0. venska mestna svetovalca v Trstu, ne soglašamo pa, da prezira Edinost glasove, ki iščejo z nami sporazuma na podlagi enakopravnosti, potem ko je že zaporedoma prinesla članke, iz kojih bi bilo sklepati, da obupuje „Edinost“ na svoji „iskreni“ politiki in išče izhoda na isti podlagi kakor mi, kar govori jasno članek „Od nedelje do nedelje“, s kojim se bodemo pečali pozneje.
Ravno tako odkritosrčno kakor sta postopala tržaška mestna svetovalca, smo tudi mi vedno priganjali ljudi, naj ne VspaVajo popolnoma V današnjem absurdnem položaju, ki je nastal le iz prehoda iz starih v nove razmere. K temu nas je Vedno spodbujalo poznanje italijanskih razmer in mož, o kojih imamo trdno prepričanje da žele z nami le prijateljskega stika.
Seveda se razlikuje naše stališče od onega „Edinosti“ V tem, da je ista obstala do zadnjega na stališču narodnega šovinizma veroječ le optimističnim informacijam iz Pariza, dočim smo mi, ne glede na to, kako izpade rešitev na mirovni konferenci v Parizu (do koje nismo imeli nikdar zaupanja) prevzeli jako težak posel, da ustvarimo prijateljske od-nošaje med Slovani in Italijo, da zopet oživimo cilj, ki smo ga zasledovali vže V času, ko ni bilo vojne in v času, ko je tržaška „Edinost“ bila tako prežeta od prepričanja, da je potreba sporazuma med Slovenci in Italijani, da je priobčala v svojem listu celo italijansko pisane članke, baš kakor dela baje dandanašnj „Glas Istre“ ki ga nimamo časti poznati in o kojem pa verujemo, da je tako malo soroden z „Edinostjo“ kakor je z „Goriškim Slovencem“.
iuinuwmwwiii—KTnrgtnaiMnaunpi Minu mmmj —n, n n ,
NEKSJ RAZMOTRIVAffl
o našem listu.
Nedeljska ^„Edinost“ prinaša članek, naslovljen „Šolsko Vprašanje v Julijski Benečiji“, ki ga posnema iz „Njive“. V-sebina tega članka je prevod članka, ki ga je spisal prof. Aldo Oberdörfer v 24. številki florentinskega časopisa in ki o-bravnava šolsko vprašanje v slovenskem zasedenem ozemlju, v kohkor ostane isti Italiji trajno priklopljeno kot „nova dežela“.
Ni prav za prav nič novega, kajti na ta članek je „Goriški Slovenec“ opozoril svoje čitatelje vže v neki marčni številki in tudi takrat dodal svojo opombo, kako potrebno bi bilo, da se Slovenci vdeleže razmotrivanja tega vprašanja, da ne o-stane popolnoma enostransko. Potem govori dalje članek o preustrojitvi slovenskih šolskih knjig čim možno v italijanskem duhu. Zaključuje pa članek z obžalovanjem, „da ni dala vlada nobenih zagotovil slovanskim manjšinam in se izrekla za enaka zagotovila za italijanske manjšine v jugoslovanski državi“.
Koncem tega članka nas je lopnilo uredništvo, kakor češ, ali ne Ve gosp. Oberdörfer, da mu delata V roke „Goriški Slovenec“ in „Glas Istre“.
Kar se tiče stvarnosti same ostajamo pri starem prepričanju, da ne morejo izgledati italijanska mnenja drugače kakor izgledajo, ako nima nihče ne spretnosti ne poguma, da bi povzel polemiko odnosno skušal mnenja zbližati do točke odkritosrčnega sporazuma.
„Edinost“ dobro ve, da je „Goriški Slovenec“ že davno prešel V čisto slovenske roke in da je njegov cilj ustvariti podlago odkritsrčnega sporazuma med obema sosednima narodoma na podlagi enakopravnosti. Ta vtis mora dobiti vsak, kdor je čital „Goriškega Slovenca“ od „Velike noči“ sem in glupec ter slepec je oni, ki nam podtika nepoštene ali postranke namene.
Res, da je bil začetek „Goriškega Slovenca“ klavern, nedoločne in sumljive oblike, toda odkar je postal orožje go-riškega Slovenca, ki čuti z narodom in njegovimi težnjami, je sodba med ljudstvom povsem drugačna. Draga tetka „Edinost“ hoče pokazati s svojo opombo, da nas ignorira, toda le počasi, kajti zadnja beseda bo veljala Sicer pa se tudi „Edinost“ nima kaj pomehovati „goriškemu Slovencu“, kajti v dobi kla-Vernostj „goriškega Slovenca“ je bila „Edinost“ jaljo klaverne oblike in brezpomembne vsebine. No, prestali smo mi in tudi „Edinost“ kritično dobo. Toda „Edinost“ nam daje čutiti, da mi ne spadamo k slovenskemu časopisju. O tem se seveda ne bodemo prepirali, ker prepuščamo občinstvu, da nas sodi. „Edinosti“ pa porečemo, da smo „iskrenejši“ nego si misli, kajti povod, ki nas je gnal k temu časopisu, je bila zavest, da bodemo mogli javno povedati ljudstvu naše mnenje. Med tem, ko smo otvorili naše delovanje v svrho, da bi ugladili pot vsa-kemu gibanju za obrambo narodnega življenja, je prehajalo slovensko delavstvo in uradništvo trumoma v mednarodne socijalistične organizacije s sedežem V Milanu in Turinu. Dasi je to gi- !
banje tako, da zamore prav za prav le služiti sporazumu obeh narodov, obsojamo način, s kojim se je to vršilo, ker nosi na sebi znak padca iz enega ekstrema v drugi, dočim je želeti, da se vrše taki preobrati z zavestjo in preu-darjenostjo in ne za vsako ceno, da se le vduši v sebi čut nezadovoljnosti.
Ali je morda tudi „Edinost“ v besedi z mednarodnimi socijalisti.^ kakor njeni prijatelji okolu „Njive“? Čudno se nam bi zdelo, da bi prišla velenarodna „Edinost“ do takega s poštovanja pri narodno najstrpljivejši stranki, ki nam je po svojem značaju dosti bližja nego vsaka druga stranka. Seveda smo daleč od tega, da bi hoteli podcenjevati kulturelno vrednost „Njive“, ki je, kakor vsakemu Slovencu, tudi nam dobro došlo kuiturno delovanje. Hoteli smo le konstatirati neskladje, ki obstoja med narodnim šovinizmom in idealno strpljivostjo, ki je obvezna za stranko, koji pripada okrožje in postanek „Njive“.
Nekateri mislijo namreč, da obstojajo kontrasti le V mejah, v ostalem pa da je svobodno vsako izkoriščanje in vsaka blodnja. Drugače si pač ue moremo tolmačiti navdušenosti „Edinosti“ do vseskozi dostojno pisane in vrejevane „NjiVe“.
V tem oziru zastopamo seveda povsem drugačno stališče. Dočim želimo po jedni strani ustvaritev bratovski razmer med-narodi, izjedriačbo vseh stanov, odpravo protekcijonizma in razjedajočega kapitalizma ter proslavo človeštva, ki posveča svoje moči delu in produkciji, hočemo po drugi strani, da se bi naše prebivalstvo s prepričanjem preobrazilo k novemu socijalnomu redu, kajti le na ta način nam bode zajamčeno, da tudi najmanjši izmed nas ne postane žrtev svoje lahkovernosti in pomanjkanja izobrazbe.
To je prosveta, ta zamore pripomoči narodu k napredku in od tega tudi do prepričanja, da je treba V vseh vprašanjih medsebojnega .sporazuma. Da se z Vso odkritosrčnostjo potegujemo med drugimi tudi za ta cilj, nam more zameriti le oni, ki ga le vojna tako popolnoma opijanila, da ne vidi ničesar pred seboj. V to kategorijo spadajo dandanes le vojni dobičkarji in kratkovidni nacijo-nalisti. Vsi drugi pa si želimo sporazuma, kojemu se postopoma, na gotovo bližamo.
-----------------<X>-----------------
Jadransko vprašanje.
RIM 11. Milanski „Secolo“ poroča sledeče:
„Tittoni je stopil kot nenadna prikazen pred zbornico. Njegove kratke izjave so bile jako splošnega značaja in se niso radi tega dotikale ne reškega, ne dalmatinskega vprašanja. Kljubu temu je dal razločno razumeti dve stvari prvič da vlada ne bode razpravljala osnovnic naše pogodbe pred podpisom v zbornici in da bode radi tega brzo zaključila pogajanja.
Treba'je torej hitro delovati. Preveč časa je zgubila prejšna vlada, ki je s tem zavlačevanjem izzvajala le javno o-gorčenje in škodovala vsem vprašanjam, ki zadevajo našo državo. Da je naš položaj na parižki konferenci ravnotak, kakor je bil začetka, zamore trditi le Orlando, ki je žive! z malimi pomočki in debelami lažmi. Resnica je, da smo kompromitirali vse možne rešitve.
Sicer pa ni mogel Tittoni pri Vsem svojem reserviranem zadržanju prikriti pesimizma in je izrecno priznal, da je naša mirovna pogodba vže začrtana. Nova delegacija ne more torej doseči miru po svojih kriterjih, ampak more le krpati pogreške svojih prednikov. Po našem mnenju bode mogla storiti nova delegacija kaj novega le na polju, ki sta je Orlando in Sonnino popolnoma zanemarila. Bodo se moglo namreč sprožiti ali zaključiti gospodarske in finančne pogodbe z drugimi narodi. Kako so te potrebne, vidi vsak sam, ako smotri vzroke notranjega vrvenja, ki se pojavlja te dni in vpošteva kruto in suho obrazložitev komisarja državne aprovizacije, Muraldija.
„Mi smo zanemarili trgovsko politiko; pozabili smo, da manjka Italiji surovin. Sedaj vidimo žalostne posledice take neprevidnosti. Mislili smo, da zadostuje pitati ljudstvo z iluzijami in smo nada--Ijevali naše življenje od dneva do dneva in na dan, ko so propadle več ali manj na-cijonalistične iluzije, ki jih je negovala Vlada, je začutilo ljudstvo realnost in nastopilo proti naraščanju draginje. Toda treba je bilo duševne predpriprave za te vpore, to predpripravo pa je dovršila Vlada sama na umeten način.
Rekli smo, da je treba delovati hitro in da se zamore sedaj razpravljati le o dovršenem dejstvu. Kakor je dal razumeti Tittoni, sklene on mirovno pogodbo in jo predloži parlamentu, da jo ratificira. Več se namreč ne da storiti in tudi ne kaj boljšega. In potem? Potem moramo iskati žito, železo in premog. Ako se ne založimo s temi in drugimi blagi, se u-stavi narodni stroj v nekaj tednih.
Ali naj gledamo v obraz resnici ali pa obrnimo poglede proti oblakom“.
*
„Era nuova“ ima iz Rima sledeče poročilo :
„RIM 12. Poslanec Bevione pošilja časopisu „Gazzetta del popolo“ dopis iz Pariza, v kojem zatrjuje, da je doznal, da se bode moralo V pogajanjih za rešitev jadranskega vprašanja popustiti pri Reki. Mesto se vtelesi prosti državi s posebno avtonomijo. Dočim se zagotovi Italijanom v Zadru nekako obliko italijanskega pokroviteljstva, se bodo morali v ostali Dalmaciji ^podvreči žrtvam, ki jim težko ohranijo Šibenik.
V kompenzacijo pomorskega oporišča v Šibeniku, se trudi italijanska delegacija, da si bi zagotovila oporišče v Kotorju.
Po zatrjevanju postanca Bevionija, dobe Italijani v Mali Aziji možnost izčrpanja premogonosne kotline v okolišu Hera-kleje.
' ■ *
Vsi dopisi potrjuje potemtakem našo domnevo, da se bode bližala konečna rešitev jadranskega vprašanja več ali manj Tardjejevemu načrtu, na kojega je pristal svojedobno tudi Wilson.
Francoski komentarji k Nittijevemu govoru.
„Secolo“ priobča sledeči dopis iz Pariza:
„Francosko časopisje sprejema Nittijev govor prijazno, ker je došel baš v pravem trenotku. Nitti je namreč posebno povdarjal, da ostane Italija zvesta svojim zaveznikom. S tem je baje Nitti močno koristil svoji domovini, ker je Vporabil svojo avktoriteto proti francoskemu domnevanju, ki zadobiva Vsak dan širša tla, da išče namreč Italija stike s prejšnimi zavezniki.
Časopisje jemlje vsled tega z zadovoljstvom naznanje Nittijevo izjavo, dočim se trudijo celo nekateri časopisi, kakor na pr. „I’ Information“, da bi gasili s to izjavo reški ogenj, češ, da je neumestno pretiravati neljubi dogodek, pri kojem nosijo tudi Francozi svoj del odgovornosti. Uradni „1’ Ordre Publique“ se poslužuje te izjave v dokaz, da je potrebna zveza med zavezniki, v koji ne sme manjkati Italija, da se postavi jez proti nevarnostim germanstva, ki so sicer uspavane, a ne odpravljene.
Slabemu vtisu, ki ga je zadobilo Francosko javno mnenje glede vnanje italijanske politike, odgovarja v Italiji vtis, da zasleduje Francija na mirovni konferenci italijanskim interesom do cela nasprotno politiko. Vsekakor govore za to vsi znaki: „Francoska politika, ki išče branike proti germanstvu na vzhodu in ne na zahodu, ne stremi sicer za tem, da bi nalašč ponižala Italije, toda vspeh je ravno isti, ker spravlja ob veljavo naše prijateljstvo do Francije. Tega fran-cozi ne umijo in tudi nočejo priznati.
Na sploh pa so ta nesporazumljenja plod mrzlih, nezaupnih in oddaljenih od-nošajev, ki so obstajali med francosko in italijansko Vlado do včerajšnega dne. Toda zadostovale bode nekaj dobre volje od obeh strani, da se oblaki raz-pršijo“.
Zavezniške ladije na Reki.
Tržaška „Era nuoVa“ je dobila iz Pariza sledečo vrst: „Glasom informacij iz krogov, ki se najbolj zanimajo za osodo Reke, dojdejo V kratkem v to kvarnersko mesto vojne ladje angleške, francoske in amerikanske“. (Med tem so že došle. Op. Ur.)	________
Bulprska delegacija je pozvana v Pariz
Iz Pariza poročajo, da se je včeraj, ll. t. m., sešla komisija, koji je poverjeno proučevanje buigarskega vprašanja. Ista je potrdila svoje predidoče sklepe v kolikor zadevajo isti serbsko-bulgarske meje dostavivši le lahko premembo v ti-moškem ozemlju. Diskusija je bila jako živahna in močno je bil oporekan sklep glede zahodne Tracije, ki jo zahteva Grčija. Ta zahteva je bila sprejeta od komisije stremi glasovi (Francije, Anglije in japonske) proti dvema (Italije in A-merike).
Nekateri časopisi so naznanjali, da je poprej povabila komisija Rumunijo, naj odstopi Bulgarski oni del Dobruže, ki je bil prisojen Rumuniji na podlagi mirovne pogodbe iz leta 1915 razun mostišča pri Silistriji in Tutrakanu. Ta Vest pa baje ni točna. Komisija je namreč povabila Rumunijo in Bulgarsko naj se med seboj neposredno sporazumite.
Včeraj (11. t. m.) storjeni sklepi komisije za bulgarske zadeve se predložijo V pregled svetu četvorice, ki mu pristoja pravica ratificirati, popraviti in zavrniti jo. Domneva se da bode predmet hude debate zahodna Tracija. Ako preide zahodna Tracija V izključno last Grčije, bi bila Bolgarska popolnoma odrezana od Egejskega morja. Je-ii to pametno ? Bistre glave se povprašujejo to s strahom in opažajo, da je notranji položaj Bolgarske resen ter dvomijo, da bi mogli možje, ki še podpirajo omahljivi presto!
carja Borisa, pregovoriti ljudstvo, naj sprejme mirovno pogodbo, ki vsebuje tako okrnjenje Bulgarske, da bi se skrčila na ono, kar je bila pred balkansko vojno.
Sicer pa kaže vse na to, da je pogodba, ki se namerava predložiti Bulgarski, v teritorijalnem oziru na dobri točki. Gre se le za vtelesitev klavzul zveze narodov, razoroženja, zavarovanja narodnih manjšin, vojnih odškodnin, ki so seveda jako dvomljivega značaja pri sedanjem finančnem položaju Bulgarske.
Vsekakor hoče konferenca rešiti tudi to vprašanje z nekako naglico in jo zato poklicala bulgarsko delegacijo že za 25. t m. v Enghien.
Urocitev avstrijske mirovne pogodbe.
Pariz 12. Dne 12. t. m. je imela je biti konečno vročena mirovna pogodba delegatom Nemške Avstrije, ki čakajo nanjo poterpežljivo vže od 15. maja t. 1. Danes pa zopet poročajo iz Pariza, da se je zopet odložila vročitev mirovnih pogojev. Sicer pa trde, da se izvrši vročitev mirovne pogodbe brez vsake ceri-monije.
Nemška blokada je odpravljena.
Dne 12. julija t. 1. je došla v Pariz nemška mirovna pogodba ratificirana od narodne skupščine. Verhovni svet zaveznikov se je na to sfestal, da se posvetuje o dvignitvi blokade nad Nemčijo. Agencija Reuter trdi, kedar dojdejo v Pariz vse listine, ki spričujejo, da je bila mirovna pogodba popolnoma pravilno ratificirana, se dvigne blokade takoj.
Wilsonov govor v ameriškem senatu.
WASHINGTON, 11. V svojem govoru v senatu je Wilson izjavil, da je Zveza narodov postala neobhodno potrebna kot oporišče za novo ureditev stvari, ki je moramo ustanoviti. Predsednik je opozarja! na visoke ideale, radi katerih je Amerika vstopila v vojno; poročal je o ameriškem sodelovanju pri končni zmagi, spominjal se je govorov na mirovni konferenci o končni vzpostavitvi svobodne svetovne vladavine in o težavah, ki so jih povzročale obveze iz časov, ko se je sila zamenjavala s pravico in ko niso zmagovalci upoštevali interesov prebivalstva; vse to je obtežeValo vzpostavitev novega reda.
Nekateri plodovi dela te konference bodo morda grenki, toda Vsa konferenca je bila navdahnjena od želje, da se izogne slabim vplivom, in posrečilo se ji je.
Wilson je mnogo manj govoril o mirovni pogodbi, nego o Zvezi narodov. Pripomnil je, da je osamitev Zjedinjenih držav končala z dokončanjem kubanske vojne ; sedaj bodo Zjedinjene države sodelovale pri mednarodnem življenju. Kako bi mogle odkloniti moralno vodstvo, ki se jim ponuja ? Vojna in mirovna konferenca dajete že sami ob sebi odgovor na Vse pripombe ; napačno bi bilo, če bi se drugače delalo. Vsaka vlada, kateri so na srcu interesi njenega prebivalstva, in ki je navdahnjena z duhom pravičnosti, se mora lotiti dela, da uniči staro uredbo. Ta naloga se bo morda zdela težavna državnikom, toda narod ne bo priznaval nikakšnih težav. Zveza narodov ni navadna listina, priklopljena mirovni pogodbi, da popravi stare krivice, temveč je edini up čloVečanstva Mirovna pogodba z Nemčijo, pri kateri so bile posredno ali neposredno prizadete Vse države, je delala težave, ki bi bile nepremagljive brez nekaterih majhnih kompromisov. Leti so bili neizogibni, toda ne kršijo nobenega načela. Konferenca se je ravnala popolnoma po 14 točkah, toda upoštevala je dogodke in mednarodni položaj.
Wilson je pripomnil, da predloži v kratkem posebno pogodbo s Francijo, ki so njeni pogoji vezani s sedanjo pogodbo.
Nekatere izpremembe v statutu Zveze narodov.
PARIZ, IL Poročevalec lista „Daily Maila“ poroča iz Washingtona, da je o-pozicija v ameriškem senatu sklenila, da predloži naslednje izpremembe v štatutu Zveze narodov: 1. Točna izjava o Monroejevi doktrini. 2. Vlada Zedinjenih držav si pridržuje izključno pravico, da sklepa o zakonih glede izseljevanja, glede pravic črncev in glede carinske politike, o. Združene države bodo tolmačile čl. 10 štatuta Zveze narodov v smislu, da je treba privolitve severnoameriškega kongresa za morebitno posredovanje v evropski vojni. 4. Zedinjene države bodo imele pravico, da izstopijo vsak čas iz Zveze, ali po predsednikovem proglasu ali po sklepu parlamenta.
Poročevalec pa opozarja, da so se z Wilsonovo povrnitvijo pokazala v javnosti mnenja, ki so prijazna Zvezi narodov. Pridržke republikanskih senatorjev bosta bržkone dovolj pobijala parlament in država.
«GORIŠKI SLOVENEC»
Demokratski listi pišejo, da so pripravljeni na kompromis v novi večini, a manjšina zahteva odločno omejitev šta-tuta Zveze narodov. Parlamentarni boj se bo bavil predvsem z vojaškim dogovorom med Francijo, Anglijo in Ameriko, za katerega zahteva Wilson sankcijo, preden se začne razprava o mirovni pogodbi.
Pruski princ Henrik prosi milosti za svojega brata Viljema 11.
LONDON, 11. Viljemov brat, pruski princ Henrik, je poslal kralju Juriju brzojavko, v kateri ga prosi v imenu pravičnosti, da ne izroči cesarja. „Po pogovoru z V. V. v Londonu, dne 26. julija 1914, piše princ, sem se povrnil v Berolin, kjer sem ostal tudi po cesarjev-cem odhodu in do popolne mobilizacije. Lahko dokažem, da so hoteli cesar in njegovi svetovalci z vsemi sredstvi preprečiti vojno, ki so jo smatrali pogubno za človečanstvo. Pripravijen sem da zavrnem obrekovanja proti cesarju, ki so se razširila v teh štirih letih, in se stavljam V. V. na razpolago, da Vam sporočim resnico o vzrokih in posledicah vojn$.
Nova Čehoslovaška vlada.
PRAGA, 10. Nova vlada čehoslovaške republike je sestavljena takoJe: predsedstvo Tušar, notranje svari Svehla, zunanje stvari Beneš, finance Horaček, trgovino Haidier; javna delo Hempl, prehrano Houdek, železnice Stribrny, polje- ' delstvo Prašek, zdravstvo Šrobar, socijalno preskrbo Winter, pravosodstvo Ve-sely, uk Habermann, narodno obrambo Klofač, pošto in brzojav Stanek.
Rusija in otomansko vprašanje.
PARIZ, 12. Ni sicer znano nič gotovega, toda verjetno je. da se je Vrhovni svet bavil s spomenico, ki mu jo je poslal princ Lvov v imenu ruske konference, ki zastopa' v Parizu Kolčakovo vlado. Princ Lvov zahteva, da se Dar-banele priklopijo Rusiji, toda V slučaju, da zavezniki sklenejo, da se mora Turčija in Carigrad podvreči mednarodni komisiji, zahteva energično, da bo tudi Rusija zastopana v tej komisiji. Ta novi dogodek, četudi ne nepričakovan, bo še bolj zapletel že tako zapleteno vprašanje bodoče oblike otomanske države.
Zaščita manjšin.
PARIZ 12. Vrhovni svet je zopet začel proučevatppogodbo med pridruženimi državami in CehosloVaško o manjšinah. Pogodba, ki jo je Paderewski sprejel, a Bratianu orgočeno zavrnil, je bila na Crespijev predlog, odložena na čas, ko se začne razpravljanje o državni obliki vseh držav, ki so nastale na ruševinah avstroogerske monarhije,
Meje med Čehoslovaško in firstrijo ter Madžarsko.
PARIZ 12. Vrhovni svet se je na današnji seji bavil z doličitvijo meja med Avstrijo, Madžarsko in Čehoslovaško. Po novih določbah se pusti Čehoslovaški bistveni del z dvema izpremembama njej v prid in sicer V gmtindskem in feldber-škem okraju. Komisija predlaga, da se priklopi Češki predmestje južno od Donave pred Požunom.
Švica izstopi iz Zveze narodov, če se ne dovoli pristop tudi Nemčiji.
PARIZ 12. Vsied službenih Kalenda-rjevih izjav, da Švica izstopi iz Zveze narodov, če se pripusti tudi Nemčija, smatra „intransigeant“, vda ne bo sedež Zveze^ narodov več v Ženevi, če ne pristopi Švica k Zvezi dva meseca potem, ko stopi leta v veljavo.
Skupne meje med Madžarsko in Avstrijo.
PARIZ 11. „Echo de Paris“ piše o sklepu petorice, da se določijo skupne meje med Avstrijo in Madžarsko, ne „da bi ju ločili s koridorjem, ki bi vezal Če-hoslovake z Jugoslovani. List piše, da se zdi, da se konferenca umika pred de-iorn, ki ga je naredila Vojna sama, naglasa veliko krivdo Madžarov na izbruhu vojne in smatra neposreden stik med Madžarsko- in Avstrijo za nevaren.
Nevtralizicšja južne donavske obali.
PARIZ, H. „Temps“ piše, da je verjetno, da se ustanovi nevtralna zona ob južni obali Donave po sklepih komisije za avstrijske meje. Na ta način se hoče izogniti pristranski priklopitvi tega ozemlja Čehoslovaški, ki zahteva neposreden pristop k madžarskim železnicam.
Vervinj« v Italiji.
Kakor je posneti iz italijanskih časopisov, si je razkačena množica ohladila svojo jezico nad navijalci cen, ker ni več slišati o pouličnih pobojih. Po nekod so baje anarhisti netili zarote in oovori se, da je bila odkrita v Turinu taka zarota. V Rimu mora biti položaj še vedno resen, ker časopisov iz Rima ni še dobiti
Vlada se trudi z različnimi naredbami, da bi spravila V skladje cene s trgovskimi in konsumentnimi interesi, toda zadeva na velike težkoče. Saj smo videli sami V Gorici, kake, učinke imajo ti u-metni ceniki. Blago se takoj pozgublja po prodajalnah. V drugih italijanskih mestih so se sicer nekateri okoristili pri plenjenju, drugi pa mora dandanes stiskati pri blagu, ki ga je vedno manj na trgu.	.
Edino sredstvo, ki nas zamore resiti draginje je vspostav tev normalne produkcije, dovoza in in izvoza. S tem nastane konkurenca, ki povzroči padanje :en. Dokler ne pridemo do tega, se ne
znebimo pomanjkanja in draginje, pa naj se stori kar hoče.
Pomagalo bi le-to, da bi mogla država monopolizirati vso kupčijo in razdeljevati blago po enakih delih med vse državljane. Do tega seveda ne pridemo, ker bi izločili s takim sistemom ves trgovski sloj. Kaj takega bi bilo mogoče le v popolnoma komunistični državi, ki bi pa Vrhu tega morala biti prav dobro založena, da prepreči vsako nezadovoljnost med državljani.
Radi tega noče nobena trezna politična stranka sprejeti vlade v tem žalostnem položaju, ker ve, da bi je bilo kmalu konec. Le skrajni socijalisti mednarodne stranke, ki hočejo za vsako ceno izrabiti sedanjo občo- nezadovoljnost in če-le možno proglasiti ditakturo proletarijata, silijo na stavke.
Radi tega je prišlo do nesoglasja V stranki sami. Govorilo se je, da izstopi tudi Turati. Na čelu gibanja za uvedbo proletarske ditakture stoje Bombacci, Šer-rati, Marasini, Repossi, Gennari in Velia. Ostale socijalistične organizacije se drže bolj reservirano in si niso še na jasnem, V kaki obliki naj se Vdeieže mednarodne stavke, ki se sicer omejuje le na Italijo in Francijo. Pa tudi V Franciji ni še podrlo nikako enotno naziranje glede načina manifestacije. Vlada žuga baje s represivnimi sredstvi, toda strah Vzbuja sklep vodstva železničarskega sindakata, da se ima ustaviti tudi vsak promet skozi .dobo 48 ur.
V Italiji hočejo dati nekatere socijalistične stranke manifestaciji obliko protesta proti Versailskemu miru.
Vsekakor se vrše velike agitacije od Vseh strani. Kakor zamoremo soditi iz poročila italijanskih listov, ne žanjajo sicer italijanski komunisti občega priznanja, toda po drugi plati tudi ne smemo zabiti, da je že itak razdražena ljudska masa dandanes hitro v ognju, in da je to baš isto, kar žele izkoristiti vprizori-telji mednarodnih stavk.
Mednarodna italijanska in francoska stavka, ki je proglašena za dne 20. in 21. t. m. zasleduje baš cilj, da se precenijo razpoložljive moči.
Domače vesti
Novi guverner v Trstu. Italijanski listi poročajo, da je imenovan novim civilnim guvernerjem v Trstu radikalni poslanec Ruini, državni podtajnik za industrijo. Označajo ga kot strokovnjaka na tehničnem in organizatoričnem poiju.
flvtomobiina zveza Gorica-fljdovščina. „Goriško automobilsko društvo inž. Ribi & C.“ je otvorilo redni avtomobilih promet dvakrat na dan med Gorico in Ajdovščino.
Potem, ko je prenehalo vojaštvo vzdrževati to avtomobilno zvezo med Gorico in Ajdovščino, je bilo nujno potrebno, da se ne opusti te Velekoristne prometne zveze, kajti na vipavsko „polžev-ko“ je pač težko računati.
Točnega urnika ne moremo še prinesti, toda reklo se je nam. da odhaja zjutraj ob 6.50 iz stolnega trga, popoldne pa ob 5.50 uri od istotam.
Avstro ogerski denar onkraj premirne črte. Vlada je izdala novo naredbo, glasom koje se izmenja v lire na podlagi 40% tudi na denar, ki leži v hranilnicah onstran premirne črte in je last zasebnikov in zavodov, ki imajo stalni sedež v Julijski Benečiji ali na Trentinskem. Menjava se pa omejuje le na gotovino, ki je bila naložena V hranilnico pred 5. novembrom 1918. Kdor ne more nedvojbeno dokazati, da je imel sporni denar pred 5. novembom 1918, zaprosi lahko za posojilo, ki more znašati največ 20% kronskega zneska v lirah.
Ta določila se raztegnejo tudi na one v Julijsko Benečijo ali Trentinsko pristojne psebe, ki so zadržane v kakem kraju onstran premirne črte. Te osebe zamorejo izposlovati, da se prenesejo njihove glavnice V „Italijansko banko“.
Vse menjave veljajo le za nežigosane krone.
Tirjatv? napram bivši monarhiji. Zavod za čuvanje interesov prebivalsiva V po italijanskih četah zasedenem ozemlju, filijalka v Trstu, via Montfort št. 6. III nadstropje objavlja, da sprejema do 15. septembra vse prijave, ki se nanašajo na tirjatve napram bivši avstro-ogerski monarhiji. Gre se pred vsem za po avstrijskem vojaštvu zaplenjene predmete, tirjatve za zalaganje, vojne dajatve, odškodnine in osebne pristojbine.
Kdorkoli hoče uveljaviti svojo tirjatev mora pred vsem popisati svojo zahtevo, označiti osebo, polk ali vojaški računski oddelek, ki je imel opraviti z upnikom. Navesti je tudi, je-li bila tirjatev že nakazana pri kaki blagajni, a potem ne-dvignena, ter ime in naslov kakor tudi morebitne zneske, ki jih je dobil upnik na račun.
Ako se nanašajo tirjatve na založne pogodbe, je treba navesti vojaško oblast, kj °je dala naročilo, skupno s številom in datumom tozadevnega odloka, dalje vojaško oblast, ki je izvršila likvidacijo in morebitno blagajno, pri koji je bil znesek nakazan. Konečno je označiti tudi oni vojaški urad, pri kojem je obležala zadeva Pfed razpadom avstrijske države. Pri Voj-nih dajatvah je navesti oblast, ki je izvršila rekvizicijo, predložiti tozadevno potrdilo, navesti oblast pri koji je že bila naznanjena tirjatev in morebitna plačila dobljena na račun cele tirjatve.
TEDEHSKI KOLEOAR
16.	julija	Sreda, Škapul Dev. M. Mar.
17.	n	Četrtek, Aleš., Generoz.
18.	n	Petek, Kamil Sel, Friderik.
19.		Sobota, Vincencij Pavl.
20.	n	Nedelja, 6 pob. Marjeta.
21.	n	Pondeljek, Danijel, Olga.
22.	„	Torek, Marija Madalena.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch v Gorici.
r	"	i
Naznanjam, da sem začel stre-hokriino obri
v Gorici
(Largo Nicolo Pacassi št. 5)
in se priporočan občinstvu, ki sem je v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakavrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhiteRt.
Sprejme se
na hrano več oseb
kje, pove uredništvo.
išče potovalnega agenta v usnju.
Neobhodno potrebno je poznanje Slovenskega jezika. Oglasiti seje pri upravništvu tista.
Velika tvrdka v Vidmu
išče spretne strojarje. Več se zve pri upravništvu tega lista
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DASTE 4.
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL Zobozd?*a«miški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
CORSO G. VERDI 34.
▼▼
T
Najstrarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, es a barv i. t. d. a a
SLOVENSKE MCE.
Zaloga edine italijanske slovnice za Slovence: „Italijanščina za Slovence" sp. V. Bandelj.
Slovarji italijansko-slovenski, in slovensKo italijanski. - Slo-a a venska postrežba B B
- --------- -------------------
(tt Klil!
I	A BUTOVIH PERTOT
IJ GORICA - Via Municipio 4 - GORICA w	fiijalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Na Verdijem tekaiišču Corso Giuseppe Verdi 13
H B B
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
■ BO
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
B B B
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
Velika zaloga vsakovrst- B
nih ur. verižic in zlatenin 2
’	m
£hsp Najnižje cene J
BBBBaBBDBBBBBBBBB
ir
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakiurnega blaga na debelo
1
e
SSgr- ZnERNECENE «


oiiniBKiBBrafgaissianHHiaiZüOgglgg^^ggQgggBgg
i
33S fes!
GENTILM&ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
. s.,“!,., ima Alojz Slamic
Bogata zaloga vsakovrstne-
Med km tudi Cement PORTLAND
m m
m m m m
n Ü
M M
1 9
ga stavbenega materij ala	^
m m
mm
mmmmm
mm
oia bb