St. 36. UvIhLluuimi i i«»"" ¿¿¿ff J oeilageÄ Maribor, dne 5. septembra 1912. Tečaj XLY .C Ust ljudstvu v pouk in zabavo. vTyW / fteHfela vsak četrtek In velja s pofifcaino vred In v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 E in za četrl leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Izvenavshijažr Sešel. 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" r Maribora, hh List se dopošilja da odpovedi, -- Udje JKafcj Bakavnega druStva" dobivajo list bre* posebne naročnine^ m Eosamezni listi stanejo 10 vtoj Uredništvo: Koroška cesta i te Ti Ej i—< Eokopisi se ne vračajoj i-i Upravnlštvo:. Korolki pesia štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije* Hnserata se plačuje od enostopne petitvrste »a enkrat 3£ sds« sn dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Z a večkratne oglase primerni popnsfj Inserati se sprejemaj fia srede zjatrafs m Ste zaprte reklamacije so poštnine proste* OansJnia številka obsega 12 stranh Samo eno krono stane »Slovenski Gospodar« za 4 mesece, to je do novega leta. Slovenci, proč z liberalno vero! Liberalec hoče imeti nebesa na zemlji. Zato gleda, da bi si nagrabil čim več premoženja, ali na pošten način ali ne, na to ne pazi posebno. ILaberar lec je prijatelj litra: ob njem rešluje nacod, ob njem g^ili kmeta, liter in denar sta liberalcu Bog. Svobo-domiselci, liberalci učijo ja^vno, da ni nebes, ni Boga in ni pekla. Uživati hočejo! Vsak naVocl, ki je zašel v zanjke liberalcev, je — padel v brezdno pogube. Slovencev nas ni mnogo in še ti smo razkropljeni. Nekaj jih je v Ameriki, vj Italiji, na Ogrskem, na Dunaju, v Gradcu — vsi ti so skoro na pol zgubljeni, saj nimajo pikakih narodjnih pravic. Mfaogo je nas v deželah, ki so po Večini nemške — Štajersko, Koroško — in tu že skrbe Nemci, da se ne bomo Slovenci preobjedli. Na drugih krajih so zopiet Italijani na vrhu — edino na Kranjskem so Slovenci] sami svoji gospodarji. Kako bo ? - Kako bo za 500 let, za 1000 let, ali bo naš narod še živ, ali bo pisala zgodovina: V teh krajih so bivali Sltovenci, ki se pa mogočnim sosedom niso mogli ubraniti in so se izgubili! ' Kako bo? Nočem prerokovati. Vprašajmo raje boljega preroka, starega že več tisoč let, preroka, ¿i se ne moti — in ta je — zgodovina. Kaj nam pove? Videla je mnogo natrodov, malih In velikih, videla je njihov početek, rast in slavo — ter tudi njihov razpad. Po pravici se imenuje zgodovina — ,,u' čiteljica življenja" in ta rnam pove: Dokler so bili na-ro(dd verni, trezni, vestni, dokler so n r a -v n o živeli, so bili tudi krepki in mogočni; ko so pa začeli živeti nenravno, ko so prišli ob vero, ko so začeli iskati uživanja,, začel se je njihov propad. Dokler je narod veren, in Četudi bi bila njihova vera kriva, bolj a je Še vedno, kakor — brezverstvo ali liberalizem. Grki in Rimljani nam ( dokazujejo jasno, kam peljejo strasti, isto vidimo pri Perzih, Babiloncih, da, pri Izraelcih je Bog kar sam povedal: Ako bodo Bogu zvesti, deset jih bo podilo sto sovražnikov in sto Izraelcev pa ka(r 10.000! — ako pa ne — ' „dal vas bodem v roke vašim sovražnikom!" In Bog je tudi po preroku rekel: „Rod hudobnežev bo poginil!" Ke-dor se ni naučil iz zgodovine, ' kam vodi brezvest-nost, foenravno življenje, ' do tega pelje pa brezboŽ-nost. brezverstvo^, naj se mi ne šteje m(ed omikance, vsaj zgodovine, ali se je ni učil, ali pia je; ni razumel. Tudi sami bi laihko prišli do istega spoznanja. Narod obstoji izi posameznikov. Kaj pa (uničuje posamezne osebe? Enega pijančevanje, drugega lenoba^ tretjega nesramno življenje, zapravlljivost I— a,l; je pa kaj takega mogoče pri vernem kristjanu, poštenemu Slovencu? Poglej tudi (dandanes po svetu. Malo je njaro-dov. ki bi bili tako zatirani skozi stoletja, kakor Irci. So propadli? Ne! Ostali so trdni katoličani, še veo!no žive in dan na dan so t»olj čvrsti in. v zadnjem času so si precej vse pravice priborili t— na boljem so sedaj, kakor skozi stoletja sem. Da! Petrova skala je 'trdna, ne utone oni, ki se je drži. — Nasproten izgled imamo na Francoskem. Nedavno so časniki poročali, da je lani nad 80.000 ljudi, tam več umrlo, kakor se jih je porodilo — do tega se pride vsled razbrzdafaosti, ki je na le posledica brezvers-kega liberalizma. Z veseljem opazujemo vzbujajočo se krščansko zajvest; istočasno se vzbuja in ra-ste tudi ( narodna zalvest. „Vse za vero, dom, cesarja!" Kdor izda. prvo točko vero, izdal bo dom in cesarja Še lažje. Ako,pa najdete koga, ki se za vero ne briga, spreobrnite ga, povejte mu, da s tem širi liberalizem, povejte mu, da koplje s tem grob našemu narodu. Ako se ne da iz-preobrniti, bojte, ogibljite se ga, svarite pred njim, — okužen je! Na Slovenskem tudi imamo okužene ljudi, to so brezverski liberalci, ki trosijo svojq liberalno vero med naše pošteno slovensko ljudstvo. Vse kar je katoliško, jim mrzi, tem okužencem, sramotijo vse, kar dela katoliška stranka po svojih voditeljih. Glejte, ti ljudje bi radi pogubo našega naroda. In škoi Slomšek so pisali: „Sveta vera bodi vapi luč . . .'" Liberalec pa* to sveto vero tepta v blato in Šari svoj svobodomiselni evangelij. Ljudstvo slovensko, če hočeš samo 'sebi dobro, poženi liberalca od iiše» če hoče v obliki liberalnega časopisja širiti svojo vero, ker vse, kar je liberalno, je podobno — garjevi ovci. Politični ogled. — Hinistrski svet se peča sedaj s proračunom za prihodnje leto. Sioro gotovo je, da državni zbor letos zopet ne bo mogel odobriti proračuna, ampak se bo moral zadovoljiti z začasnim proračunom. Sklican po državni zbor komaj še-le meseca oktobra, koncem septembra pa bodo začele zborovati delegacije in deželni zbori. Gosposka zbornica bo imela ta teden odsekovo sejo, v kateri je na dnevnem redu zvišanje uradniških plač. Posvetovanja odsek ne bo skončal, ampak preložil nadaljno posvetovanje do druge polovice oktobra. Vlada je odseku že naznanila, kaj se ji na zakonu za uradniške plače ne dopada. Businski poslanec Bačinski, ki je pri vojaških predlogih govcril celo noč, je na nekem shodu izjavil, da bodo v odseku za gališke vodne kanale Rasini nadaljevali obstrukeijo. Nam Slovencem to ne prekriža načrtov. — Listi poročajo, da bo za novega poljedeljskega ministra imenovan češki drž. poslanec Vis-kovski ali pa knez Schwarzenberg. — Berchtold, avstrijski zunanji minister, bi rad pomagfal, "cl, mizarsko in kovaško obrt, ker te ne zaostajajo, kar se tiče zaslužka, mnogo za ključavničarsko obrtjo. * ,,Gosp. Novice", 17. številka, so priložene današj(i št. ^¡Slovenskega Gospodarja", štev. 18 „Gospodarskih Novic" izide dne 12. sept. in štev. 19 dne 19. septembra. Mariborski okraj. m Maribor. Za tretjo porotno zasedanje mariborskega okrožnega sodišča so bili izžrebani naslednji porotniki in namestniki: Franc Narajt, čevljarski mojster, Alojzij Peheim, lesni trgovec, j. Pirimer, vinotržec, Henrik Wirth, ravnatelj paromlina, Herm. Wogerer, prekajalec mesa, vsi v Mariboru;» Janez Rottmann, veleposestnik v Spodnjem Gašlteriaju; Fr. Sumann, posestnik in župan v Srednjem Gašteraju; Jurij Gaube, trgovec, Jurjev dol; Franc Koller, pos., M Krcevini; Karol Soss, posestnik v Krčeviini; Fr. Dreissiger, gostilničar v Lajteršpergu; Fr. Nekrepp, posestnik v Rošipohu; M. Cilenšek, posestnik, Vrtič-breg; Janez Vollmeier, posestnik v Selnici ob Dravi; Ivan Pihler, posestnik v Ciglencih; Al. Kollnig, posestnik v Studencih; Pavtel Wernig, posestnik v Sp. Hočah; Fraa, ne samo na celi črti, ampak skoz in skoz tako, da liberalci niso prodrli niti z enim odbornikom, niti namestnikom. Liberalci so sicer vložili protest, pa jim ne bo pomagal ničesar, ker se je godilo pri volitvi vse pravilno. — Dne 26. pr. m. je nagrrnja»u Jurju Blagcviču v Jastrebcih zgorela hiša in par prasee. Oteli smo samo žito in pohištvo. Bsagovič nima sicer sovražr ikov, vendar je videti, da je zažgala hudobna roka, ko je nastal ogenj, ob pol 1. uri po polnoči in sicer v ozadja hiše. — Dne 18 pr. m. je bila blagoslovljena zastava Marijine družbe. p Obrež pri Središču Shod S. K. Z., ki se je vršil v ned ljo 25. avg. v gostilni g. Marčec v Obrežu se je krasno obnesel. Obširni prostori so bili natlačeno pvlni in mnogo zborovalcev je moralo še zunaj stati. Shodu je pred sedoval g. R. Lukačič iz Središča. Govorili so: deželii poslanec g. Ozmec o pomenu in namenu Kmečke zveze, o liberalizmu in njegovem bistvu. Državni in deželni poslanec g. dr Korošec je razpravljal o važn h političnih vprašanjih, tikajočih se slovenskega naroda in kmečkega stanu, orisal v šaljivi obl ki politično zgodovino straok zadnjih let in navduševal zborovalce za nadaljne boje. Tretji govornik naš rojak načelnik graškega Orla g I, Praprotnik je razložil pomen orlovske organzaeje, osvetlil nasprotnike, pojasnil, kako ostudno gonjo morajo prenašati središki Orli od strani liberalcev, rekel je: svobodneje se gibljejo Orli v nemškem Gradcu, kakor v slovenskem Središču. Končno prebere predsednik resolucijo, ki je bila navdušeno sprejeta in se glasi: Volilci zbrani na političnem shodu S. K. Z. v Obrežu izražajo svojim državiim in deželnim poslancem in vibče poslancem S. K. Z. popolno zaupanje se jim zahvaljujejo za dosedanje delovanje in jih pozivajo k nadaljnemu boju v državnem in zlasti v deželnem zboru za pravice slovenskega ljudstva. 2. Volilci zbrani na političnem shodu S. K. Z. v Obrežu odločno obsojajo ostudno pisavo „Narodnega Lista," zlasti neosnovane neutemeljene in zlobne napade na našega č. g. kaplaua in naša versko narodna društva. Shod se je vršil v najlepšem redu, gromoviti živijo klici so spremljali odhajajoče g. poslance. Liberalna moč se kaže v tem, da so loteh liberalci podkupiti gostilničarja. Središki liberalci so namreč poslali zaupnika, ki je ponujal g. Marčecu odškodnino, da bi odpovedal prostore. Svetujemo vam liberalci, plačajte raje občinske in razne druge dolgove. Bi bilo bolj hvaležno! Živijo Kmečka zveza! p Vičanci pri Vel. nedelji. Dne 27. avgusta je bilo v Ormožu premiranje goveje živine. Zanimivo je bilo, ko se je pripeljal posestnik Alojz Janžekovič iz Strjan.c na dolo čeni kiaj premiranja s štiriletno žrebico in dveletnim bikom, s katerim je dobil prvo deželno nagrado. Franc Pevec, kmetovalec v Kcračicah pri Sv. Tomažu pa je dobil za svojo domačo živino kar tri nagrade. Častno za gornjo stran ormožkega okraja. p Vičanci pri Vel. nedelji. Zvečer dne 24 avgusta se je ubil delavec Janez Rep, ki je padel iz podstrešja, na katerem je hotel spati. Poprej se je napil žganja. p Sv. Križ tik Slatine, v nedeljo 1. t. m. je bil pri nas shod S. K. Z. Poročal je g. deželni podglav&r in naš državni poslanec dr. Fr. Jankovič. Govoril je eno uro in nad 150 volilcev ga je z izrednim zanimanjem poslušalo Pojasnil nam je, da so nekateri župani in c. kr. okr. glavarstvo Ptuj krivi, da radi lanske suše in bede še dozdaj ni nobene podpore. Nato je zanimivo opisal svoje in S. L. b. delovanje v državnem zboru. Slednjič je radi deželnega zbota pošteno okrcal naše slov. liberalce. Na predlog g župana M. Debelaka se je z velikim navduštnjem izrekla g poslsncu zahvala in neomejno zaupanje. Pri raznih predlogih se je ostro obsojalo delovanje sedanjega rogaškega živinozdravi ika. G. poslanec je obljubil odporno?- Sklicem: „Bog živi g. dr. Jankoviča in vse poslance S. K. Z." sklenemo to poročilo. p Cirknvce. Dekleta, deklške zveze in Marijine družbe: v ne deljo na malo Gospt jnico v Cirkovce na dekliški shod, ki obeta biti lepi Ob pol 10 bo pridiga in slovesna sv. maša. Pridig)val bo č. g. župnik Fr. Mnršifi. Po službi božji bo veliko zborovanje na prostem, kjer bo govoril g dr. Hohnjee. Po zborovanju odmor in potem slovesne večernice. Dekleta Marijinih družb naj prdejo 8 svetinjami, če mo goče v procesiji in z družbenimi zastavami Krasua hiša božja, lepa okolica bo privabila gotovo veliko število zaednih slovenskih katoliških deklet. Z Bogom in Marijo za slov. domovinol p Sv Vid niže Ptuja. Vsem, ki so pripomogli, da je prva veselica tako dobro uspela, s tem potom najsrčneje zahvaljujem. Vsa čast vrlim Gnčanom, Braslovčanom, Ptojčanom, Trojiča::om in posameznim osebam, k', so sodelovale. p Sr^d šče, Telo adni tdiek rOrel" in „Dekliška zveza" v Središču ponuvita v nedeljo, dno 8. sept. na vrtu g. J Lončariča na Gra-bah pri središču igro „Turški križ". Vstopnica sedeži 80 Titi. stojišča 30 vinarjev. p Želale. Dekliški shod v proslavo 50 letnice smrti škofa A. M. Sl mšeka se vrši na malo mašo, dne 8. septembra pri Mariji Tolažnici v Zetalah. Ob V« 10- °ri je proetsija domačih in drugih že došlih Marijinih družb od župne cerk e k Mariji Tolsžnici. Ob 10. uri blago-slavljanje novih bander dekliške in mlaileniške Marijine družbe; potem pridiga in sv. m»ša. Po maši odmer. Ob pol 1. nri dekliški shod. a) slavnostni govor, b) gi vori >n deklamadje deklet vmes petje Slomše-kovih pesmi. Po shodu odmor in ob 3 uri slovesne večernice z govorom ter slovesni odhod Marijinih družb v procesijah. Vabimo sosedne Marijine družbe in vsa pridna dekleta! Ljutomerski okraj. 1 Veržej. Stavba Salezijanskega zavoda „Marijanišče" lepo napreduje. Dne 20. avgusta je minolo leto, kar je bil položen temeljni kamen in sedaj stoji že mogočna stavba. V osmini praznika Msrijinega vnebovzetja se je začela staviti domača kapela in ž rjo se pa sedaj zaključi stavba. V enem delu stavbe se že letos otvori zavod. Seveda še se glavni namen, namreč kmetijska šola letos ne mare doseči, ker še manjka k temu potrebnih pogojev, vendar bo storjen važen korak za obmurske Slovence. Prav sedaj zavod potrebuje dobrohotne pomoči in tudi tukej velja v popolnem obsega izrek: D?akrat da, kdor hitro da. Ker je še zavod za zimo celo nepreskrbljen, se hvaležno sprej«majo kakšni-koli poljski pridelki. Na praznik dne 8. septembra bo v novem poslopju občni zbor družbe „ Marij anišča", ki stavi zavod. Zborovanje se vrši po večernicah in «o uljndno vabljeni vsi udje, zlasti pa sotrndniki in sotrudnice salezijanske družbe. Gre se za veliko in dobro stvar, to nam spričujejo najbolj napadi nasprotntkov. Kdo psuje črez to podjetje? Tisti, ki niso n;č dali, ljudje, ki sovražijo s peklensko hudobo vse, kar je krščanskega, ljudje, ki nimajo smisla za drugo, kakor to, kar človek poje in spije, ljudje, ki ne vidijo daleč od nos», ljudje omejene pameti in sprijenega srca. Zaradi zapravljivosti, lenobe in tožarjenja je že marsikdo prišel ob premoženje, ta zavod ne bo nikogar oškodoval na njegovem premoženju. Z dobrovoljnimi doneski in z združenimi močmi pa se da veliko doseči. — Dne 8. septembra torej v obilnem številu na zborovanje, da slišite, za kaj se gre! 1 Rožički vrh. Poročil se je Higjledni mlaHeniČ Ljudevit Vamperger, posestnik v Rožičkem vrhu, z Anico Jurkovič v Stanetincih. Bilo srečno! 1 Gornja Radgona. V začetku meca junija t. 1. vršil se je tukaj ogled goveje živice, ki bi se sicer moral že vršiti v pretečenem letu, ko je bil okrajni zastop še v slovenskih rokab, pa se je moral za voljživinskih nalezljivih bolezni preložiti. Takratni okrajni zastop je za ogled živine si izbral prostor v Očeslavcih v sredini okraja, na kar se je c. k. kmet. droiba tudi lefos oz rala. Pri delitvi okraj, premij živinorejcem, pa fe pri tem ogledovanju nekam čudno ravnalo. Ko so bili že skoraj dotični „reverzi" izpisani in premije določene, tedaj pride naenkrat ukaz, da se mora nekaterim živinorejcem, ki bi dobili 15 kron okraj, premije 5 kron črtati, tako da se je odtegnilo 50 kron. Teh 50 kron pa se je baje porabilo za obed. Nato pa je prihodnji plen. seji okraj, zastopa Bračkov pristaš Otto Zorzini, g. Kreftu slavo pel za tako izvrstno kuhinjo. Kdor zna, pa zna! 1 Radgona. 25. avg. je priredilo tukajšnjo slov. kat. izobr. dr. Slomšekovo slavnost, ki se je izvrstno obnesla. Od blizu in daleč je prišlo veliko število ljudstva: dorca-čini, iz Gornje Radgone in Slovenci z Odrskega. Vse je z utajeno sapo sledilo besedam abit. Trojnka, ki je v ubranih besedah orisal življenje Slomšekovo in pa stud. phil. Gom-botza, ki je slavil Slomšeka kot učitelja slov. naroda. Na to se je uprizorila Krekova igra: „Tri sestre". Občudovati moramo igralce in igralke, ki so izvzeraši omenjena dva dijaka navadni kmetski fantje in dekleta, ki v šoli niti ene slovenske be ede niso slišsli, pa so vendar toko spretno nastopili. Žare*, kakor je rekel drugi govornik, družba sv. Mohorja je Slomšefcova slsva, po knjigah družbe sv. Mohorja je postal Slomšek uč tel j slovenskega naroda, iz teh knjig so se učili fantje in dekleta, ki so za svoj nastop želi toliko pohvale. .Oder ram je dalo bra no društvo v Gornji Radgoni blage volje brez vsake odškodnine na raz polago Vsa hvala tudi pevskemu in tamburaskemu zboru istega bralntgu društva, ki je pod vodstvom g. organista Potočnika pomagal, da se je slavnost tako sijajno obnesla. To je prava bratska ljubezen med društvoma, če močnejše društvo, ki stoji že na trdnih nogab, tako rado pomaga mlajšemu, ki še se le razvija in se bori za svoj obstanek. Naša dolžnost pa je, da hvaležno priznamo to uslugo. Obe društvi pa višita apostolsko delo za ogrske Slovence, katere vabita na svoje prireditve. Radi prihajajo med nas in čim več jih pride, tembolj nas veseli. 1 Sv. Jurij ob Sftavnici. Tukaj smo spremili dne 22. t. m. Terezijo Mir iz Rožičkega vrba k zadnjemu počitku. Bila je pridna učenka 3. razreda. Bolehala íe na škrlatici. 1 S/. Jurij ob Ščavnici. Bralno droštvo priredi v nedeljo, dne 8. septembra veselico s sledečim vspored"m: Pozdrav, petje in tambu-ranje, gled. igri „Dve materi" in „Poštna skrivn'st, ali začarano pismo", potem presta zabava v gostilni g. Trstenjak. Začetek ob 4. uri popoldne. 1 Kmetijsko bralno društvo v Girnji Radgoni priredi v nedeljo dne 15. t. m. na vrtu gostilne g. Kampuš (prej Osrčnik) v Gornji Radgoni Slomšek vo slaviost Na vspored i: Slavnostni govor, „Don Manuh in trgovinah. — Torej, bratje čebelarji in prijatelji naši, — 15. do 19. septembra vsi v Celje na čebelarsko razstavo! Razstavni odbor. c Celje. Vpisovanje učeocev v c. kr. samostojne nemško slov nske gimnazijske razrede se bo vršilo 16. septembra od 8 —12. ure dopoldan, in sicer od 8.— K), v I. razred, od 10. 12. ure pa v II—IV. razred. Po vpisanju v I. razred sledijo sprejemni izpiti. Vodstvo. Celje. Dne 2. septembra se je pričelo jesensko zasedanje tukajšnjega porotnega sodišča. Na vrsto pridejo sledeči slučaji: Danes Mart n Kink, uboj, jutri Andrej Pavlič, tatvine v sredo Alojz, Jožef, E izabeta, Marija in Antonija Bczenšek, požig in gol ufija, v četrtek Anton Korošec, uboj, v petek Jakob Beskovnik, tatvina, potepus vo iu beračenje. c Hmelj. Na zatečkem hmeljskem trgu vlada prav živahna hmeljska kupčija. Pridelek, kolikor se ga iz dežele pripelje, dobi hitro odjemalce. Cene se gibljejo med 112 do 146 K za 50 kg. Kupčija bi bila mnogo živahnejša, če bi bilo več zanesljivo suhega blaga Razpoloženje je mirno, eene trdne. — Obiranje hmelja ne napreduje tako hitro, kot bi bilo pričakovati glede na obilico obiračev. Neprijazno, mokro in hladno vreme otežkočnje hmeljsko trgatev. Vkljub neugodnemu vremenu se niso do sedaj pojavih nobeni škodljivi vplivi na hmelj. Hmelj je zdrav in kakovost istega postaja od dne do dne bosjša. Plesnjivec, katerega s« je bilo bati, se vsled zračnega vremena do sedaj še ni nikjer pojavil. Tudi glede množine se l«hko trdi, da bo letošnja letina do3egia ono iz leta 1908. Številni ino- in tujezemski trgovci pokupijo vsak dan veliko množino domačega in tujega hmelja, za cene med 110 do 140 K za 50 kg. Vreme je bilo že delj kot 14 dni z malimi izjemami hladno in deževno ter je oviralo trgatev zgodnjega hmelja in je tudi neugodno za razvoj poznega hmelja. V Žatcu se ga je več pridelalo, kakor se je cenilo. Tudi južnoštajerska hmeljska letina bo večinoma prav dobra Na Gornjem Avstrijskem bo dobra poprečena hmeljska letina. V Galiciji je hmelju zelo škodovaio viharno in deževno vreme, vkljub temu bo Še imela dežela prav dobro hmeljsko letino. Na Ogrskem in Sedmograškem pa ne bodo pridelali več hmelja kakor lani. V Aretriji se bo pridelalo letos splošno nekaj več hmelja, kakor leta 1910, v Nemčiji pa ravno toliko, kakor leta 1910. Dognano je že sedaj, da bo letošnja svetovna hmeljska žetev zadostila porabi, a ker so zaloge pivovaren izčrpane, se ne sme računati s preveč nizkimi cenami. — Iz Savinjske doline se nam poroča, da se je tam dne 1. sept. plačeval hnelj kilo po 160 do 180 K. Izjemoma tudi po l-90 do 2 K. c Dramlje. Zadnji dopis iz Dramelj glede šentjurskih liberalcev in njih „kongresa" v toliko popravljamo, da se isti ni vr-il dne 8 avgusta, ampak 18. c Galicija. Kako slabo upliva slabo časopisje na ljudi, kaže posebno pri nas, koder dobiva nekdo že več let „Štajerca" in srka duševno hrano iz njega. Namesto, da bi svoji ženi v bolezni lepo stregel, jo le pretepava. Nad takšnim ravnanjem se zgražajo vsi vaščani. Ženi ne privošči hrane, pač pa ima za „Štajerca" denar, da ga plačuje in zraven še agitira za njega. Možje, kateri ste še naročeni na ta list, vidite kam pripelje človeka slabo čtivo. Žene, ne trpite te grde ptujske cunje pod streho, da se Vam ne bo godilo tako, kot tej. c St. Frančišek na Stražah „Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih naslednik biti vreden ni." To so besede moža, ki vsled svojih najobilnejših zaslug za slovenski narod zasluži, da se ga vredno proslavlja, to so besede našega — nesmrtnega Slomšeka. Zato, kdor se čuti količkaj vnetega za njegovo proslavo, naj pohiti v nedeljo, dne 8. s»pt. v sredino gornje Savinjske dolina, k Sv. Frančišku! Tudi vsa naša sosedrja društva naj bodo zastopana pri slavnosti v častnem številu! Vršila se bo slavnost po sledečem sporedu: Ob pol 2h cerkveni govor o Slomšeku in litanije v župni cerkvi. Po cerkvenem opravilu se vrši na radomirskem pašniku nadaljna slavnost: Gorovi, petje, deklamacije, igra „Divji lovec"; tudi za zabavo je vse stransko preskrbljeno, kakor srečolov, šaljivo dražbo, ribji lov, godbo i. t. d. Vstopnina: Sedeži I. vr<-te 120 K, II. vrste 80 v, stojišča 40 v. V slučaju zelo slabega vremena se slavnost preloži na drugo nedeljo, dne 15. sept. c Mestiaje. Pretečeno nedeljo je priredilo napredno (liberalno) politično društvo veselico z igro „Kateri bo?" in plesom. — Sijaj celi stvari je dal „velik gospod" iz Celja. c Sf. Štefan pri Žnsmu. Sijajno je uspel politični shod, katerega sta v nedeljo 18 avg. priredila poslanca S. K. Z., državni poslanec g. dr. Jankovič in deželni poslanec g. Vrečko. Predsedništvo je prevzel župan g. I Kozjan. Domači g. župnik je z ogojevitimi besedami opomnil na' cesarjev rojstni dan. Zbrani volilci so nato govorom obeh poslancev sledili s pozornostjo in so jima ter vsem drugim poslancem izrekli zaupanje. c Laški t)raJ£akor smo že svoj čas poročali, je kupil trgovmSTfl.^EVŠira' tHLaškem trgu g. Rudolf Dergan. Novega trgovca vsem našim somišljenikom toplo priporočamo in po- življamo vse naše somišljenike, podpirajte ga ter držite se gesla „Svoji k svojim." c Občni zbor Slovenskega čebelarskega društfa za Spodnje Šta jersko se vrši na dan otvoritve čebelarske razstave, t. j. 15. septembra ob 3. uri popoldan v mali dvoraui Narodnega doma v Celju. c Veliko veselico priredi Slov. čebelarsko društ o za Spodnje Štajersko v nedeljo dne 15 septembra t. j na dan otvoritve čebelarske razstave z ečer v veliki dvorani Narjdaega doma v Celju. c Petrovče. Društvo Gospodar priredi veliko Šlomšekovo slavnost in mladinski sh< d dne 15. septembra v prostorih društvenega doma (na vrtu) točna ob treh. Na vsporedu je slavnostni govor, deklamacije mladeniča, govor mladenke, pred in po govorih ?apoje mešan zbor Žalec Petrovče Slomšekove pe3mi, šaljivi srečolov, vrtna godba, šaljiva pošta itd. Poskrbljeno bode za jed in pijačo. Med odmori igrajo vrli tamburaši. Prijatel.i poštene zabave pridite. c Sv. Jurij eb Taboru. Šlomšekovo slavnost priredi podružnica Slov. Straže v nedeljo, 8. t. m. > o vfčeruicah. Na vsporedu je petje, deklamecije, govor veleč. g. dr. Lukmana v Mariboru. c Kspjavas pri Sv. Pavlu pri Prebjldu. Tukajšnja poiarna bramba priredi dne 29. septembra t, 1. svojo veliko vrtno veselico. Vabijo se vsa sosednja društva in vsi prijatelji prijetne zabave k obilni udeležbi. Brežiški okraj. b Zakot pri Brežicah. Blažena naši občina, ker ima tako skrbno županstvo, da je po našem dekliškem shodu v juliju začelo pošiljati svojega tajnika in policaja po vaseh. Ta mož drugače bolj zaspano gleda, a takrat je z veliko vnemo poizvedoval mad nami dekleti, katera je vse govorila in celo, katera je držal* zastavo Marijine dražbe, češ, vse bote kaznovaae! Že poprej je ob drugi priložnosti tudi grozil eni, ki je pril pljala lepak za neko našo prireditev. Tako skrbi ta mož v imenu občine za naš napredek in izobrazbo, najbrž da hoče prekositi še izobraževalno društvo? — Še eno besedo mi dovdite, g. urednik, da jo povem svojim tovaršicam: Dekleta, vse v dekliško zvezo, ki prireja take poučne mesečne shode! Skrbimo pa obenem, kjer le moremo, da se bodo tudi f ;ntje oklenili izobraževalnena društva in Orla! Sramotno bi moralo zanaprej biti za vsak-tero izmed nas, č? bi postala kdaj nevesta fantu in žena moža, ki je bil tska šleva, da se ni upal pridružiti se pogumnim Orlom! b Sromije. Da so se 7. avg. vršile volitve v občinski odbor v Sromljah, pri kateri so bili izvoljeni sami pristaši S K. Z , je neki dopisnik že poročal. Ker bi pa te volitve lahko služile za zgled marsikateri občini, kako se lahko zložno voli, naj natančneje o njih poročam. Izvoljeni so bili iz 3 razreda od 13i volilcev: Petan Anton, Sromije z 132 glasovi, Mclan Franc, Silovec z 127, Krošelj Miha, Oklukovagora z 126, Avšič Miha, Volčje z 125, Volčanjšak Blaž, Volčje in Cizelj Janez, Carnovec z 125 glasovi. Iz 2. razreda od 50 volivcev so bili izvoljeni Bertole Jože, Curnorec z 49 glasovi, B\n Janez, Oklukova gora in Zafcšek Jože, Sdovec z 46, Volčanjšek Anton, Gornja Po-hanca 45, Stergar Anton, Volčje 44 in Vimpolšck 'Janez, Gornja Pohanca z 43 glasovi. Is I razreda so bili od 16 volilcev enoglasno izvoljeni čast. gosp. Turkuš Štefan, župnik v Sromljah, Bertole Jože, Sromije, Rok Matjašič, Volčje, CizeJj Janez, Gornja Pohanca, Žerjav Frane, Carnovec in Matjašič Miha, Sromije. Dne 19. avgusta je bil enoglasno že petokrat za župana izvoljen g Anton Petan. Za svetovalce so bili tudi eucglasno izvoljeni: Molan Franc, Krošelj Miha, Volčanjšek Biaž, Cizelj Janez, Carnovec, Bertole Jože, Sromije iu Cizelj Janez, Carnovec, Bsrtole Jože, Sromije in Cizelj Jane«, Gornja Pohanca. Mislim da je pač malo občin po Sov. Štajerju, kjer bi bil tako vzoren red in edinost pri volitvah, kakor pri nas. Hvala tudi vrlim voli'cem iz Artič, Zdol, Brežic in Zakota, kateri so tako mnogoštevilno prihiteli na volišče. Pri volitvi župana so zbrani odborniki zložili za Slov. Stražo 10 K. Slava zavednim volilcem S K. Z ! b Zabakovje. V nedeljo dne 1. septembra smo izročili hladni zemlji truplo splošno spoštovane in pridne žene Katarina Korban roj. Jazbec, soproge tukajšnjega g. or-gljavca in cerkovnika. Rajna je bila več let cerkvena pevka in je veliko delovala pri cerkvi. Neisprosna smrtjo je utrgala v najboljši dobi 34 let od moža in otrok. Ža-lujoči rodbini naše sožalje. Rajni naj sveti večna luči b Brio-Loke. Dopisniku „Slov. Gospirja" štev. 35, stran 5, pritrdimo in se popolnoma strinjamo glede edinosti pri občinskih volitvah v obč. Brdo Loke. Pa prosili bi pač, da se o edinosti ne bode samo govorilo, teuaveč naj bi se edmost tudi v dejanju pokazala. Vsega spoštovanja vredni sedanji g. župan bo, kakor upamo že skrbel, da se ne bo, edinost občanov kalila ter se ne bo proti Brdovljanom in Taihtnarjem agitiralo. b Virštanj. Dne 22. avg. smo pokopali vrlega moža Jožefa Sinkoviča, starega 27 let. Ob njegovem grobu so govorili č. g. župnik olimski. Svetila rajnemu večna luč! b Brežice. Za Slomškov sklad „Slovenske Straže" je darovala zasebnica Ana Vimpolšek 50 kron. Lep vzgled vsem zavednim Slovencem I Koliko jih je pri nas, ki bi tudi morali biti člani podružnice „Slov. Straže", pa niti ne vedo, da jo v Brežicah imamo ; ali nočejo vedeti ? b Pišece. Velika Slomšekova slavnost, ki je dne 1. septembra radi neugodnega vremena izostala, se vrši z istim vsporedom dne 8. septembra ob pol treh popoldan. Vse domač« in sesedne rodoljube naj-uljudneje vabimo, da nas z mnogobrojno udeležbo počaste. V nedelje torej vsi v Pišece ! Vestnik mlad. organizacije« Ljutomer. Nepričakovano dobro je bil obiskan, naš prvi veliki dekliški shod v Ljutomera in Slomšekova slavnost, katero je priredila naša Dekliška zveza. Vkljub slabemu vremenu, so prihitele v obilnem številu mladenke od Sv. Križa, Sv. Jurja na Ščavnici, Gor. Radgone, Svetinj, Ptuja in celo od oddaljenega Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Slovesnost se je pričela s pridigo, katero je imel vlč. g. dr. Hohnjec. Prekrasni nauki, ki smo jih slišali v pridigi, ostanejo gotovo vsem v najboljšem spominu. Slovesno sv. mašo je opravil vid. g kaplan A. LovrtC. Med sv. mašo so imele mladenke Dekl. zveze skupno sv. obhajilo. Potem se je začelo dekliško zborovanje v lepo okrašeni dvorani gpe. Kukovee. Shod otvori in iskreno pozdravi došle mladenke, naša vrla predsednic* Mioika Krajnc, ter odda besedo slavnostnemu gjvornifcu vlč. g. dr. Huhrvjec-u. Z največjo pazljivostjo so sledile zborovalke navdaš: valnim besedam, našega priljubljenega mladinskega organizatorja, ki nas je vspodbujal k narodni zavednosti, svaril pred slabimi časniki in pri oročal mladenkam red in snago, razlagal Slomšekove nauke, ki naj post;nejo vodilaa načela slovenske mladice, povdarjal naj bo vedno naše gesla: „Vera sveta in domovina draga"! Potem konča s pomenljivimi besedami! „Slomšekova zastava naj zavihra po Murskem polju!" Predednca t^e zah ali slavnostnemu govorniku za ;rasne besede in obljubi v imenu vseh, se po njih ravnati. Nato nastopi vod talj naše Dekl. z-eie vlč. g. M Kos, kateri priporoča mladenkam edinost in medsebijno složno delova je Potem nastopijo odposlanke iz sosednjih župnij, katere so v svojih različnih govorih proslavljale Slomšekove zas uge in vspodbujale mladenke k izobraževalnemu delu. Govorile so: Tončka Petovar in Trezika Krajnc i« Gornje Ridgone, Lojzka Kovačič in Mioika Petovar iz Ptuja, Micika Peišab od Sv. Loerenca na Dr. polja Lojzika Horvat, Tre zika Siefanee in Micika Horvat od Sv. J?,rja na Sč-:iynici, Francka Vraz in M:cika Kosi iz Svetinj, Francka Črnel, Francka Vaupotič in Tončka Rajtar cd S/. Križa. Nato pTebere predsednica pisma gdč. Pepce Senica in Erne Razlsg potem prekine shod in povabi vse mladenke po vecermcah na nadaljevanje. Število občinstva se je po večernicah zd&tno pomnožilo tako, da je bila prostorna dvorana natlačeno polna. Predsednica otvori nadatjno zborovanje, potem nastopajo govoroice ljutomerske Dekl. zveze: Micka Kardmar govori o značajnosti mladenke. Nato nastopi pevski odsek domače Dekl, zveze in zapoje pesem ,Slovenskim mladenkam". Juiika Novak deklamira in L. Šasterič govori o zaslugah Slomšekovih. Pevke zapojo: „O, ti moj dom " Govori še Viktorija Ribič Potem sledi pesem! „Vesela pevka „ Katska Akenran deklamira, Mioika Karba govori o Devici Orlean ki. Pevke zapo»o pesem „Krasen pogled je na ta božji svet." Predsednica Micika Krajnc zaključi shod m še se enkrat zahvali vlč. gg. govornikom in govornicam za prelepe naiko. Potem se predstavlja šaloigra „Sfojeglavna Minka". Borno ploskanje, katero je sledilo govornikom in go ormcam, posebno še petju in igri, je najlepši dokaz, da je bilo občinstvo vsestransko zadovoljno. Iskreno zahvalo izreka tem potom pevski odsek Dekl. zveza, požrtvovalnemu g. pevovodju Fr. Zaherl, kateri se je toliko trudil, isto tako ss zahvaljujemo njegovi hčerki gdč. Minki Zaherl, ter vsem, ki so k slavnosti kaj pripomogli. Sijajno uspeli shod, nam ostane v neizbrisnem spominu. Videm. Mladeniški shod ije pretečeno nedeljo v-kljub slabemu vremenu dobro uspel. V cerkvi je govoril obče znani in po celem Posavju priljubljeni govornik č. g. M. Gaberc, kaplan flajhenburški. Zborovanje je vodil vrli mladenič Šetinc iz Brežic. Fantje, Šetinc naj vam bo zai vzgled, kaj se da doseči z vztrajno in marljivo izobrazbo! Shod je pozdravil tudi naš župan Planine in pa zjastopnik slov. kat. dijaŠt-v.« abit. Mirt iz RajlTlenburga^ Govorniki na shodu: č. g. F. Spindler govori o „¡Slomšieku in njegovi afo-bi", Č. g. Gaberc o Orlih, č. g. Lasbaher o mladen. zvezah in njih nalogah. Navdušeno je govoril tudi bogoslovec g. Vrečko o značajnosti in možatosti slov. fanta- Potem so Se govorili M^ks MoŠkon, načelnik rajhenbur^kega Orla, mladenič Perger iz| iRajlien-burga, v imenu videmske mlad. zveze je pozdravil mladenič Fr. Knez. iN a celem zborovanju je vladalo veliko navdušenj» in bo gotovo obrodilo obilo dobrega sa'du. Najnovejše. Župnijski izpit so te dni delali v knezoškofijski pisarni sledeSi čč. gg. kaplani: Alt Janez, Slovenska Bistrica ; Doberšek Fr., Žilec; Gorjup Peter, Sevnica ; Ocvirk Makso, Vitanje; Krošelj Franc, Šoštanj; Ozimič Jožef, Griže; Tratnik Jož f, Rajhenburg; Žagar Pavel, Mozirje. Šksle. V nedeljo 8. sept. po rani maši ima poslanec dr. Verstovšek shod. Pridite! Studence i pri Maribora. Naše k slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 8. septembra popoldne v gostilni g. Šauperla v Studencih veselico Pridejo tudi mariborski „Orli". Žitio Fram! Iz te lepe župnije smo dobili 10 novih naročnikov. Slava Framčanom! Vzamite si droge župnije izgled pri Fra.ruea t ib! V Gradca je 4. septembra v bolnišnici umrl nemško-naeionalni deželni poslanec Oton Erber iz Mate. Dr. Hudnik f. V nedeljo dne 1. septembra je umrl v Postojni na domu svoje soproge dr. Hudnik. bivši ljubljanski odvetnik in načelnik Glavne posojilnice, o katerem smo zadnjič poroSSali, da je bil povodom cesarjevega rojstnega dne pomiloščen, previden s svetimi zakramenti za umirajoče* Pogreb se je vr-Sil dne 3. t. m. popoldne v Postojni. Čreta nad Vranskim. Vkljub siabecm vimenu se je mladinski shod 1. sept. krasna obnese!. Zbralo na stotine ljudstva, posebno mladine, na prijazni Čreti. Pridigoval je v cerkvi naš poslanec dr. Korošec Po sv. maši se je takoj začelo pod lipo zborovanje, katero je vodil g. kaplan Širec. Govorili so dr. Korošec. Lukman, Pečovnik F., Šalamun Marija, Šketa Trezika, Ocvirk Julijana. — Vse je bilo s shodom zadovoljno. Ponesrečeni štajerski Slovenci y Boliunn. Kakor se poroča, so bili v Bohumu ponesrečeni tudi sledeči štajerski Slovenci: Franc Božič, rojen dne 5. avgusta 1893 v Rastju, okraj Brežice; Juri Jamnišek, rojen dne 17. aprila na Dobrni pri Cilju; S;tlobir (predime neznano), ro^a 28. avgusta 1878 v Vodicah, občina Slivnica, okraj Celje; Franc Godec, rojen v Bergovmi (najbrž Bezgovici), občina Zibika, okraj Šmarje. Cene sadju. Trgovci s sadjem plačujejo za jasolka po 10, 12 dj 20 vinarjev kilogram. Hruške, Cešplje in breskve so dražje. Pozna jabolka bodo veljala gotovo po lovico več kot rana. Tudi za prešno sadje se že sedaj obijuDuje po 8 do 10 v. za kilvgrain, a svetujemo sadjarjem naj se ne prenaglijo s prodajo, ker bo cena gotovo poskočita, ker so ¿atuge sadjevca izčrpane. Dj Etmerava nega kartda sadnih trgovcev na Sp. Štajerskem vendar ni prišio, kar bo gotovo ugodno uphvalo na razvoj sadn h cen. Zopet telika nes.eča tr indniku V premogokopu Klareaca na Francoskem so sj t. m. vneli plini. Vsled razpoka se je nek rov v gloDOčimi i>3U metruv podrl. V rovu se je ¿a ¿¿s* nesreče nahajalo kr*g 80 delavcev. Od teh je 40 mrtvih, več pa je težko ranjen.h. Evliarističen shod. Dal vsauc udeleženec dobi hitro pojasnilo, prosi kn.-šk, liavantinski odbor za ev-hiar. shod,' vse vlč.. gg. duhovnike, da gredo na roko udeležencem iz svojih krajev. Da pa bo vodstvo urejeno, so se določili dekanijski voditelji: župnik A, Cižek za dekanijo Staritrg, župnik dr. Jančič za dekanijo Celje, dekan M. Tom^žič za dekanijo Kozje, župnik J. Ozmec za dekanijo Dravsko polje, kaplan J. Vogrinec za dekanijo Braslovče, I župnik J. Men-hart za dekanijo Velika Nedelja, kaplan 3U Podpečan za dekanijo Konjice, dekan J. Cižek za dekanijo Ja-renina, P. Kasijan Zemljak zaj dekanijo Sv. Lenart, kaplan A. Lovrec za deka/iiijo Ljutomer, kaplan Fr. Božiček za dekanijo Maribor levi in desni breg, Vu-zenico ter Marenberg, kaplan Fr. Sinko za dekanijo Šmarje, župnik 1. Potovš&ic za. dekatnijo N0vacerkev, P. Pius Vakselj za dekanijo Ptuj, župnik Fr. Gomil-šek za ¡dekanijo Rogatec, župnik J. Vogrin za dekar nijo Zavrč, dekan L Rotner za dekanijo Šaleška dolina, župnik Fr. C asi za dekanijo Laški trg, župnik Fr. Doberšek za dekanijo Videm, župnik A. Cilenšek za dekanijo Slov, Bistrica. — Ti dekanijski voditelji bodo najkasneje ob prihodu 1 na skupna stanovanja dne 11. septembra določili voditelje skupin, voditelje sob itd. — Ti zadnji bodo vodili svoje ljudi pravočasno k skupnim prireditvam, k obiskovanju raznih, dunajskih znamenitosti.], k skupni hrani ob času, ki je določen na jedilnih kartah itd. Za vsel te reči so posebna navodila, M se bodo razdelila najkasneje na Dunaju. Določeno je tudi, da se na skupnem stanovanju ne dobi glavnik, obrisač ali kar ka'o potrebuje pri umivanju ali snaženju obleke, da mora torej vsajk take reči seboj imeti. — Opozarja se &e ponovno, ci cene nekcl;ko padle. 0 Zahvala. Ze 2 leti s?m imel v moji levi roki hude bolečine, moji ž vei so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič p mag&lo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil ž ryim, a s-m tíkoj obíutil, da so postale moje miMce in živci mofinejši in je bolečina splošno ponehav&la. Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tadi mijemu zeta eno steklenico, (kateri je tudi trpel na revmitizmu) ter se je čutil tikoj boljšega. Mnogo tem že poiikusil, pa mi nič ni tAko pomagalo kot Vaš» sredstvo. Šief..n Pintir, &odar¿ki mojster, Virja. „Levovo f ancosko žganja" se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Originalna steklenica stane saino 44 Velika steklenica K 1*10, največja K 2*20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovin h. Pošiljanje po pošti od K 4'40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor. vin. éÜ^ Listnka ursstaiSfva« Fram: Hrala za nove naročn ke. — Slikica—Fram: Dopis je precej nerar n in bi si g iovo nakopali tožbo, če ga priobčimo. — Celj : 0 čebelarski razstavi di bili t d druge strani, sicer smo o razstavi itak že poročal. — Sv. Križ na Murskem polju: Pravite, da ni mate časa pridobit' n vih naroč ikov in da je SI. GoBpodar pri Vas itak že dovolj razširjen. Mi pa pravimo, da ravno ua Murskem polju bi se dalo za naš list pridob ti največ novih pristašev, če hi se h- tel >. Pozdrave I — Sv. Janž na Drav. polju: Kar je v ptujski okolici mogoče, se g t vo še lažje doseže v VaM župniji! Le ktrajžno, pa boste veseli Vi in „Slov. Gospodar" Zuijo ! Listnica upravniStva. Še enkrat: 1. inserate sprejemamo samo do srede zjutraj; 2. na vprašanja glede inseratov odg ivarjamo le, če se priloži znamka. O m e deželnih pridelkov. Ime pridelka. Gradec Maribor J Celje Ptuj Ormož i * v K v K v k| v K r Pšenic» . ... 12 60 11 _ 14 _ 11 25 11 ____ 11 50 10 — 11 — 10 _ 8 50 o 11 95 9 — 15 — 9 50 8 — § 12 67 12 — 12 — 11 — 10 _ 10 70 10 50 11 — 10 50 11 — 6 50 11 50 16 — 10 90 10 50 M 10 50 11 — 10 ho 11 50 11 50 Sladko seno.... iO 3 5 2 bo 2 80 3 70 5 __ Kislo „ . . . . 2 95 — — 2 — 3 20 4 _ 2 85 1 50 3 — 2 70 2 50 _ _ _ _ _ _ — — — 60 s 5î — — —. 60 _ _ _ _ — — — 08 Sir....... CC — — — 40 — ,— — — _ __ Surovo maslo . . . — — 2 50 — — _ _ _ _ Maslo...... M — — 1 80 — _ _ — _ Speh, Bvtž .... r-< _ — 1 70 — — _ _ _ Zelje, kislo .... — — — 24 — — _ _ _ ___ Repa, kisi*..... — — — 20 Smetana, sladka . . » kial» . . . 1 liter — — _ 22 96 96 _ _ _ — — Zelje, 100 glav .... — — — — — - __ j _ - 06 "I" — L - šrm Wm Wn 0rH Slovenec Konrad Skaza St. Ulrich G-röden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena Slovenske cenike zastonj in franko. Za vsaki poljubni kip originalne fotografije, za oltarje itd. originalne načrte poš'jem hitro in brezplačno. Velika zaloga sv. razpel in olnato-tiskanih na platco navle-čeno. Vsakemu, tudi najmanjšemu naročilu pri-datek. Pri večjem naročilu in promptnem plačilu primeren popust Cene brezkonkurenčne. S2S2SI: Ročni mlin! ^sussl Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak ml n štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klcpalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju. Spričevalo: Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospodi Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. Človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Eako nebi bili zadovoljni, Js&Pfeifer, tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kotsch) pri Mariboru na ::: Štajerskem. ::: ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Štefan Colarič, Rakovnik št. 6, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko). 444 ME* Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. ~3M Vzajemna zavarov. v Ljubljani. Glavni zastop za Spod. Štajersko pri Franu Pograjc v Mariboru, na voglu Blumengasse in Quergasse zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovaloica. Svoji k svojim! Sprejema tndi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43 Pojasnila daje goret ji lastop. A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 Hengssse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijštvo za stanovanja!, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba Več hif za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v M&ribcru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760 Posestvo, 12 oralov zemlje, gozd, travniki, vinograd, njive, hiša in gosp dar-sko poslopje se vse skupaj za 5500 kron proda. Ako ima dotični 2000 kron lahko kupi. To priložnost pove Alojz Pinter v Slov. Bistrici. 918 Proda se ttkoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima ccstama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestoji.jo iz 2 parcel nisv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 8( 4 Lepo posestvo pri Sv. Jurju v SI. gor. blizu okrajne ceate, obstoječe iz )6 oralo» najboljšega zemljišča kakor njiv, travnikov, sadonosnika in vinograda ter lepe zidane hiše s kletjo in gospodarskim poslopjem in viničarijo se ceni primerno preda. Pojasnila daje Dominik Peklar, gostilničar, Sv. Jakob v Slov. gor. 917 Loterijske Številke: Dne 31. avgusta 1912. Gradec . 47 61 72 74 87 D;naj . 19 89 62 43 2 Dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. Neugasse št. 8. 922 Lepa hiša, sadni io z>leojadni vrt, */4 or&la zen:ljp se s pr dtlici \ red proda v Spod Hajd nu št 107 pri Praju. Prodajalka se nahaja 1. in 2. septembra pri hiši. 909 Trgovski učenec z dobrim šolskim spriče FLORI AN«, Ljubljana. Uljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnje-štajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le zajamčeno pristna štajerska vina, med tem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. Imamo tudi veliko, dobro uvinjenih transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni. 960 Prva jažnoštajerska vinarska zadruga y Celja, reg. zadr. z omej. zav. Stariši, ki žele preskrbeti svojim hčerkam temeljito, časflprimerno izobrazbo, store najbolje, ako jih pošiljajo v zavod šolskih sester v Celje, kjer se v 03emrazredni dekliški šoli ,izučijo vsega, kar zahteva sedanja ženska izobrazba. Razun predpisanih predmetov za ljudske in meščanske šole, imajo priložnost učiti se tudi za učiteljice ženskih ročnih del, in otroške vrtnarice. V zavodu se podučuje vsestransko gospodinjstvo, posebno kuhanje, šivanje, umetna ročna dela, risanje, in godba. Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. Več so izve pri 954 vodstvu šolskih sester v Celju. Izjava. Spodaj podpisani obžalujem in prekličem vsa neresnična obrekovanja, katera sem pisal o gospej Marija Kurež, gostiluičarki v Podviucih, ter se ji tem potom zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 970 Blaž Hentak, sodar v Podvincih pri Ptuju. Razglas za 10 mesečni tečaj za mladeniče na deželni kmetijski šoli ▼ Št. Jnrjn ob jnž. železnici. Ta tečaj se začne dne 11. novembra 1.1. in konča koncem avgusta prih. 1. Sprejme se 28 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 kron v polletnih obrokih naprej. Med z&dnjimi si lahko tudi nekateri izprosijo štipendije nekaterih okrajnih zastopov in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavodu oskrbljeni z podukom, stanovanjem, hrano in pranjem. Knjige, obleko in razne šolske potreDšči ne nabavljati si morajo posebej sami. S sabo morajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpanje obleke in obuvala. Za vsprejem se vpoštevajo le prosilci rodom Štajerci, ki so najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo z povoljnim vspehom. Prednost imajo stareji od 16 let, taki ki so že dalje doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samostojni gospodarji. Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem naj se vpošljejo najkasneje do 1. okt. podpisanemu ravnateljstvu, Prošnjam naj se priloži krstni list, domovniea, odpust-nica, ozir. druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o predmoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti naj to opomnijo v prošnjah. Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jnrjn ob jnžni železnici. 958 Spoštovani nakupovalci pohištva! Solidno, ceno pohištvo, lastnega izdelka se dobi pri naših domačih izdelovalcih—obrtnikih potom : Produktivne zadruge mizarskih mojstrov v Mariboru, Burgplatz 3. 964 Prevzamemo vsa mizarska dela. Glavna slovenska trgovine z vsakovrstnim blagom Marija Okrožnik, pri Novicerkvi priporoča cenjenemu občinstvu vedno sveže špecerijsko blago in tudi najboljše manufaktnrno robo za moške in ženske oprave, kakor tudi gotove obleke proti vsaki konkurenci. Postrežba, vestna, in točiiia. 976 Prostovoljna javna dražba. Dne 14. septembra 1912 ob 9. uri dopoldan se bo prodalo na javni dražbi v Gradišču pri Sv. Barbari v Halozah v hiši št. 18 zemljišče vi. št. 24. kat. obč. Gradiše hiš?, vinograd, sadonosnik, gozd v vrednosti 2190 kron ter različne premičnine, kakor sodi, pohištvo itd. v vrednosti 432 hron. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju, 966__oddel. VII, dne 27. avg. 1912. Živinski sejem na Cvenu na Murskem polju. Občina Cven pri Ljutomeru hoče živinski sejem, ki se vrši tam dne 7. septembra z nova oživiti in povzdigniti. Našo živino, posebno slavnoznane ljutomerske konje pokupijo večinoma ogrski prekupčevalci, ter jih potem kot ogrske konje prav drago prodajo na Kranjsko in v Italijo. Dobiček od tega imajo le preknpci Kdor želi torej kupiti lahkojezolne in vozne konje, orientalce in amerikanske dirkače, ta naj pride dne 7. septembra na Cven, tukaj jih dobi iz prve roke, ker edino le na Murskem polju redijo te konje. Za vzgojo konjev skrbi tukaj „Zadruga za rejo žre-bet" z obširnim pašnikom. Kmetovalci pa redijo tukaj tudi prav obilo lepe goveje živine. To rejo pospešujeta „Kmetijska in bikorejska zadruga". Opozarjamo tudi na to, da se tukaj vrši dne 8. in 9. septembra sloveča konjska dirka. Prodajalci in kupci se toraj prav uljudno vabijo, da posetijo v prav obilnem številu živinski sejem na Cvenu dne 7. septembra. Cven je oddaljen od železniške postaje Ljutomer le pol ure. Za prihod so na razpolago 4 vlaki na dan, ravno toliko za odhod. 949 Županstvo Cven. Zahvala. Bolesti bolni vsled prerane smrti predraga soproge, ozir. matere hčere in sestre Katarine Korbiin, roj. Jazbec, se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za obilne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni, kakor tudi ob smrti rajne. Posebno zahval j izrekamo vlč. gosp. domačemu župniku za opetovano tolažbo, za izkazano požrtvovalno pomoč in za ganljiv nagrobni govor, gospodu abiturientu Ludriku Ivniku, vsem znancem in sorodnikom, kakor tudi vsem, ki so se od blizu in daleč udeležili sprevoda in izkazali pokojnici zadnjo čast, prisrčno zahvalo. VenČeslav, Rozika, Rupert, Julči. otroci. 971 Janez Korbun, mož. Jožef in Marija Jazbec, stariši. BUKNA in modo« tkanine za gospod« in gospe priporočs izvozna hiša. PROKOP SK0RK0YSKY IH SIN v Humpolca na Češkem, Vzorci na prošujo franka. Zelo zmerne cene. Na želj« hoSisfi dati tukaj .izgotovitl gospedsko obleke. 135 CEFIRE S. I O CL3 C 2 o r S-B & L <"5 o žf-% ® 2 s ®oo a .T" So.® ti." g r ffi 2 C1 c OO.E. o " a — W g 35- 5q a «g g^s-S ¡"IÍ1*5 o nS* IgstSa-S P —• oxM § "g- 5" ? ® g 3 g.-» g" W O M g -.as 9 o< p t» g *= ¡T % & oo n cr M S" fog. o'?-. &S" sis?« g K £.£.3 S "g E o «s- C! & st ® ■ ® X - 3ft-© ® »r-i =»■ a» («r so B.É|í5VB» IS g^psIj&gTjja o» ® "o V a* 1 " . « „ B & w El" c 'S t B - s & 3 'U - - S'a i.F g® ffi u JI ® . m S.J^ ./'on v J Priporočamo svojim edino slovensko tovamiSko podjetje na Spodnjem Štajerskem: mr somišljenikom: pivovarni Žalec in Laški trg termalno in granatno pivo. ki vari marčno, dvojnomarčno, 781 Slovenci podpiraimo svole domače podjetje. SE 960 HK 5ÎK K» „Titania" 386 jgs Sati »S Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja Če se pridene zato posebna priprava. „Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Mariengawe 22. — Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte Genike. narejeni Iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi. Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebSčise, mlatilnice za roko in na vitelj (gepelj), vitle, in vse drage poljedeljske stroje in orodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse drage predmete železniške stroke pri veletrgovini z želesnino 473 „Merkur" P. MiMf. CsM«: I Pridobivajte nove naročnike! Nahrbtniki najboljše kakovosti po razno- £ vrstnih cenah, nadalje planinske dopisnice : Savinjskih alp, papirnate čaše in iz aluminija, se - - dobivajo pri tvrdki - Za vrtne veselice: lampijone, konleti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -I Zaloga raznega papirja.--- I JL Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7. I Zvezna trgovina_| Goričar & Leskovšek Celje, Rotovska ulica št 2. Srečke v korist Slov. Straži lekarna v korist je vsakemu 4 krone 75 vin. znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto: 400.000 franko 400.000 frankov, 400.000 frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov. Skupaj 1,800.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. oktobra 1.1. Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za „Slov. Stražo" g. Valentin Ur-bančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. 915 na južnem kolodvoru v Mariboru, Tegetthofffova cesta 33 K angelju varhu «i •t" priporoča svoj izvrstni, grenki želodčni balzam izvrstno učinkujoč zoper protin in trganje. Istotako tudi priporoča vsa lekarniška zdravilna sredstva in predmete za negovanje zdravja. V bogati zalogi ima tudi vsa zdravila za domače živali. Mg. ph. A. Sirak« lekarnar. 945 in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoštaric : Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, ceiir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. S23 Cene veliko nižje kakor drugod. asem^^mim^mmmmm m Serrav&llovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in iastni diplcm k zlati kolajni :: Krepile o sredstvo za slabotne, malo-fervre in rekonvalseente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. I. Seri*awalto|C.kr. dvorni dobavitelj 3$f Trieste-Barcola* Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 60 in 445 po 1 liter k K 4 80. ^ /VTiJVi 927 Cešp Bi kupuje v vsaki množini žganjarna Robert Diehl, Celje. Zagorsko belo apno, portland- in roman-cement, traverze, vezno železje, železje za okove vozov, štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi vse vrste Železja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnica. 479 XXXXXXMXXXXXXXXXXXXXX OBJAVA. Z mojo Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da od dne 15. avgusta sprejemam vsaki dan naročila ker sem oddal v najem svoj atelir gospodu Adolfu Skušek, fotografu v Mariboru, koji otvori v mojih prostorih podružnico. Priporočava se spoštovanjem Franc iCurnik, Adolff Skušek, 875 Sv. Trojica v Slov. goricah. umetno moštovo esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstce, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za l50 lit. 4 krone. Dobi se samo 529 v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 0 Vloge na Sekofi račun obrestuje naikulantneie. i i i i i JI i i it i iti i § za krmo izdelani v posebni novozidanitovarni za Alfa brzopanlnike. ! Patentirana iznajdba! kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti,nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. XftiL'POsnemalnik .model " ^r ! Najostreje posnemanje ! ¿0 let nepoškodovan ! ^ 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t d. 1911 » % « Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.