Št. 24,
V Gorici, dne 24. marca 1898.
Tečstf XXVIII,
Izlitij«, dvakrat na teden v štirih izdanjih, in
<.icer: vsiik torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, j/diiju za deželo pa ob 4-. uri popoldni.', in stano z ..Gospodarskim Listom" in s kako diu<c<» uredniško izredno prilogo vivd po posti prej<>mana ali v Uorici na dom pošiljana*
Vso lc-fo.......Rld. ()¦—
pol leta........'   :>•—
čistit leta.......,    l\"ii)
Posamični' številko stanejo t» kr. Naročnino sprejema upr.nmštv.j v Oosposki liliji, ŠK. «l v (!.iii.-i % »Smisli Twl;.in.i> A. Cda-ček \sat dan od S. ure zjutraj do (i. /.»ečer: »li nedeljah pa .4 (t. do 1-2. uii'. Nil naročila lire/ doposlane naročnine se ne o/iraino.
,,PIUH(>REC''i/h.ij.i neod»iMi» od   Soče   tilliat mosfc-iio in stane w let., trl.l. l-dl)
Sof.l     III     Plllll">lf>      >.¦' pl.nl.lj.it.l  V  lioi|C|   \    |.i-
hak.inn S. hw.il/. s Š.Uki nit.', in TMIoimTt v Nuii-ki ului — \ Ti-fu \ toluk.Min I.a\ i.muič na tipi d.-!la Cv-n.-.i m rip..>i n uIim r.mr.- deil.i I\tl.l.i.i
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravnlštvo
so nahaja v Gosposki ulici Št. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadoj. ~ .Urednik sprojeniljo stranke vsak dan od 11.
do 12. are prcdpoldne.
Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le uprnviiiStvii.                                            v    t t
Neplačanih pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravnistvo.                  ______
Oglasi in poslanice
so i iCimi-o po pdit-\i-t.ih, to tiskano 1-ki.it 8 ki. 2-kiat 7 ki , .Mi it d ki ^slk^ \isix VtCki.at po pogodbi. — \eCje Cikc po piustoiu
Naročnino in oglato je plačati loco Gorica.
„GorKU Tiskarna«« A. Galnv ek tiska m zalaga iimicSiicc   m .1'iimoica  Še ^Slovansko knjižnico*,
k it, ii i/liiji mesu no \ snopičih obsc/inli 5 do b pol ju Muh \s.litim 1 gkl SO ki — Oglisi \ <Rlov kuji/uui> h laumijo po 20 ki   p<ht-wstiui
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>»» Bog- in narod! <««•
<Gor. Tiskarna > A. Gabršček (otlgov. J. Ki ropotu«) tiska in zal.
Državni zbor.
Novo državnozborsko zasedanje je pričelo. V zadnji številki smo že na kratko opisali pričetok /.usedanju, danes pa potlajemo nekoliko podrobnosti]. Prav proti pričetkom državnega zbora se je še le odločil dr. F nt h s, da sprejme predsednistvo v zbornici, ko sta mu dr. Fbouhoeh in K ari on obljubila, da ga bo podpirala nemška katoliška ljudska stranka. V tej stranki, kateri pripada dr. Pno h s, je bil nastal hud rnzpor. Dipauli, vodja te skupine, se je odločno izrekel proti temu, tla prevzame-dr. Fuehs predsednistvo. Ivo je bil pa kljnbu temu predlo«*, da naj sprejme dr. Fuchs predsednistvo, sprejet z veliko večino, se je Dipauli odpovedal prodsedništvu kluba ter izstopil iz iz-vršovalnogn odbora desniee; njemu se je pridružil tudi Zullinger. Oba pa ostaneta še nadalje v klubu. Začasno vodstvo kluba je na to prevzel dr. Fbeultoeh, predsednikom pa bo uaj-hr/.e izvoljen prebit Kar Ion. V zadnjem trenotku torej se je še le odločilo, da je bila volitev predsednika mogoča.
Sejo je otvoril starosta Zm kan, ki je vspodL.-.j.u poslanec k rednemu delovanju v jubilejnem letu. \Yolf in Sehonerer pa sta ga v enonier m<»-tila. Ko so novi poslanci storili obljubo, se je vršila volitev predsednika zbornici. Opozicija ni glasovala, veleposestniki pa so oddali prazne listke. Izvoljen je bil dr. I-uelis s l«).-> glasovi. Koj ko sije to z "rodilo, Mu začela razgrajati Wolf in Sehonerer ter zmerjati novega pred-setle:ka prav pobalinsko. Woit" mu j«1 rekel: Schuft, (iauner , a Sehonerer ga je podil v =ZiH'hthaus ter celo predlagal: Zbornica smatra dr. Fuehsa za hudodelca, ki je zrel za Zuchthaus . Predsednik je dal ta neumni predlog eelo na glasovanje: da ni bil sprejet, je umevno samo po sebi.
Totem se je oglasil novi mini>ter>ki predsednik, grof Thun, ter prečitnl kratko izjavo, rekoč, da smatra vlada za svojo prvo nalogo, napraviti v parlamentu red ter dognati nagodho z Ogvr-
BEH-HUR,
Roman iz časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLAC'E.
Poslov. PodravsKi-
TRETJA KNJIGA.
(Dalje).
ur.
Arij in Ben-Hur.
„Kje je bila tvoja mati?"
»V svoji sobi, spodaj".
„Kaj se je zgodilo ž njo?"
Gluhi stok se izvije Ben-Huru iz prs.
„Ne vem", reče, »videl sem, kako so jo odnesli... drugega ničesar ne vem. Izginili so iz hiše vse žive stvari, služabnike, sužnje, celo govedo in drobnico, in potem zaklenili vrata. Nismo imeli pravice se več tjekaj vrniti. O! prosim te! nemara veš! reci samo jedno besedo: kje je ona? Saj njo vendar ni moči dolžiti zarote — povej, mi-lostljivi tribun! Odpustim vsem ...! Ha, pozabil sem, da jaz, suženj, nimam pravice govoriti o odpuščanju ... niti o maščevanju. Prikovan sem k veslu za vse življenje!"
Arij ga je pozorno poslušal, kakor sod • nik posluša obdolženca.  Bil je preveč izku-
sko. Apeloval je na vse, katerim je pri srcu blagor države, naj k temu pripomorejo, ter pri tem poudarjal, da bo vlada pravična vsem narodom. Stein-vvender je rekel, tla pogreša v izjavi, kaj se ima storiti z jezikovnim vprašanjem, na kar je predlagal, naj se otvori I razprava o vladinem programu; jiri-družila sta se mu socijalni demokrat Zeller in Malorus Okuniewski. j Oglasil se je tudi Wolf z bedastočo, ' da bi bili vsi manjši narodi ukročeni tekom treh let, ako se razglasi nemščina državnim jezikom. Zbornica je končno sprejela Sleinvvondorjov predlog, naj se otvori debata o Thunovi izjavi. Ko so se prečitale se razno interpelacije ter samostojni predlogi, je bila prva seja pri kraju.
Slovence zanima v prvi vrsti, ka-košno stališče ima slovanska krščansko-narodna zveza. Ta jo izjavila, da bo glasovala glede na predsedstvo za one kandidate, katere določi desnica, ker sta Ahrahamovviez in Kramar odklonila zopetno izvolitev; dalje, da smatra znano lex Kulkenbavn za neveljavno, da zahteva poiiovljonja zakona o uredbi uradniških plač ter tla je njen kandidat za podpredsedniško mesto dr. V e r-j a n č i č.
Poljaki, kakor tudi krščanski so-cijalisti, so oklenili, da uikdo izmed njih ne sme  vstopiti  v  predsednistvo.
Kar .-e tiče še posebej Tluillovega programa, ni zadovoljil ž njim nikogar, ker to, kar je poveda1, smo slišali že iz ust vsakega miniMerskega predsednika ob nastopu. Prav je V to, da ni kadil Nemcem, kakor svojčas P.adeni. () njegovem programu se otvori kakor je I že gori omenjeno           razprava   in   tam
; bo primoran ministerski predsednik po-; vedati vsaj jrlcde na najvažnejša vpra-! sanja, kako pa misli postopali. !             Končno  pa je  z  ozir«un   na   naše
; slovensko stališče gotovo toliko, tla nam ; tudi to zasedanje ne prinese nikakega 1 haska. Nemci. <Vhi iii Poljaki stoje v ' prvih vrstah, a .Jugoslovani tiče v ozadju ; ia monla da se jim vrže sem ter tje ; kaka   mrvicn   z   vladne   mize,   ali  onih
si-n. da iii se bi! dal z.ipHj.ili sočuUlvn, aH prvemu vtisa. Trezno je j)reiiii>Sii vsako Uen-Ilurovii  besedo.
Ako je hiia fo komedija, jo if igral ros odlično: ako pa resnira ter j« bil zares nedolžen. — kako slepo so s>> tetl.ij izrekale sodbe! Preprost slučaj, brez nikakib groznih posledic, je bi! odkupljen s ceno časti, imetja in najdražjih občutkov cele rodbine. Misel na njegovo usoda ga je ganila.
Podložni niso zaman imenovali Arija »dobrega tribuna".
Zares, bil mu je prirojen čut pravičnosti; sicer pa so ga v tem slučaju še drugi obziri mogli nakloniti na stran poškodo-vančevo.
Kdo ve; nemara je imel vzrok ne biti naklonjen Valeriju Gratusu ? Nemara je poznal starega Hura? Sled razgovorom ga je sicer Juda vprašai to, toda Rimljan ni dal odgovora.
Stal je sedaj zamišljen, kakor omahujoč in ne vedoč, kaj ima učiniti.
Na ladji je bil neomejen vladar. Jedna njegova beseda bi bila zadoščevala, da vrne svobodo človeku, v čegar nedolžnost je začel verjeli. Ta beseda bi imela že priti iz njegovih ust, toda po prevdarku jo dejal sam sebi, da tu ni treba loke naglice, marveč da
pravic, katero nam pripadajo, tudi pod Thunom no dobimo. (Poročilo o včerajšnji soji glej na drugem mostu).
Dos lavo k: Kakor nam poroča tlošla brzojavka, jo izvoljen v predsod-ništvn državno zbornice prvim podpredsednikom dr. Forjančič in drugim podpredsednikom hupul. Včeraj popoldan jo bilo v soji se vso  mirno.
Slovenci in mednarodni promof.
»Izviren t\„i,U i/. AleliSiiiHlrij.*. P I' i j> O lil U il.
(Dalje).
Pridobimo in izvozno kmečko znilrii«o bi slov o n s k »¦ m n i r g o v s I v ti nrn v nič no škodovalo, pač pa židovskim, iioiiiškim in laškim vololi'f;ovooiii. ki so do zdaj maslijo s proku-povnnjoiti pridelkov našega kniola'. A 1o iuje pijavko so nam lanski snop;! Ivonsiuiino pro-• lajiilnieo. čeravno velika hlngoilal, škednjojo lu pa lani lahko našemu slovenskemu lipovcu. A mi imamo miših ti-eoveov piviualo. v mnogih krajih jih irelm še Jo pridobiti, v/pojiti. Vprašanje .» kotisunuiih prodnjalmouh jo torej v sekalcu jako kočljivo, osobito zn nas Slovence. Celo "Jedo naših navadnih domačih pridelkov ni dosli boljše.
V prijateljskih pogovorih v Ljubljani borom : glavna nalogu jo proititeoiitti s kousti-iiiontoii" ilirolitiiu zvezali . Na papirju se lu lopo bero. v praksi pa jo to vse druga reč. No no sij., li ze kmetje svojih pridelkov skoro povsod v mosta, inesticn iii trge tor jih tam konsn-iiu-uloiii diioktiiii prodajo V Tu jo toiliij proilu-oont s konsiimontoin že tuli tesno zvezan. <la imajo dostikrat priložnost so direktno spoprijeti in ravsali. Vsekakor bi so tudi lu dalo kaj st«»-viti in sicer v smislu, da no. nnsi vsak posameznih svojih pridelkov v mesto, lomvoo da jih zadruga zbira in skupno pošilja. S tem bj so posameznikom pot in stroški prihranili. Isto jo predlagal dr. Turna v Sežani o okoličanih, ki trgujejo s Trstom. NVUuj sličnoga som opazil na Dunaju pri Steirisclo- .Mihdigoiiossousehafi . ki prevaža skupno štajersko mleko na Dunaj ter ga v mnogih lastnih prodajalnicah direktno prodaja. Na Fraiieoskom in Šviearskcm je še veliko več stičnih zadrug. Celo na .lutrovi-m so ž<« dobijo, lo mi Slovenci smo povsod zadnji. To bi bil lo en del.
iTodueensu s konsiiuieiitoui zvezali! Še <!i primer. Glavni pridelek Slovenskega jo los. Ako kaka kmečka zadruga pr«»la svoj les slovenskemu trgovca v Ljubljani, je-li ta žo k-.nsuiiient V In ako ga isti trgovce zopet odda .ifutskoiini agentu ali pa trgovcu v Trstu, sta li ta dva žo konsumoiilnV In li oddajo isti les čirutu v Aloksamlriji. ta zopet Izraelcu v Kahiri in ta zopet arabskemu trgovcu, da. topi konsu-uieuii so to. Koliko dobička bi taka zadruga po kranjskem receptu, ki no mhH prekoračiti državnih mej. za kmeta sploh prinesla? Dobička nič. pač pa škodo, kajti trg«iveo, v Ljubljani bi komaj t.olik«» zamogel ponuditi kot tržaški agent, in da bi zadruga le malo vee hotela zahtevali, bi gotovo zarojtotal že žid v Trstu tor ponudbo odklonil, morda celo ustanovil med svojimi sohrati tajen ring proti zadrugi. In evo nas: zadruga ima les. ki gnjije. citat pa denar.  Per-
je S.-eLt po/urili se k Tileri, radi česar bi Mo p...    i,;.-^:tmttuo,   «iijpravtti   poprej   najbolj-
Kdo pa bi prav za prav mogel vedeli, ah je mladenič bil res Hurov sin; sužnji namreč slovč kot lažniki. Ne, treba se je poprej prepričati, spoznati njegov značaj.
.Poizvedel sem, kar mi je bilo treba", reče strogo. „Lahko se vrneš na svoje mesto."
Our se je sklo.iil ter pogledal še enkrat v lice svojemu gospodarju. Ni pa čitai raz njega nikake nade. Polagoma se jo napotil k izhodišču. Pri vratih jo obstal ter se obrnil.
„Ako boš kedaj mislil na-me, o tribun, blagovoli ohraniti v spominu, da sem le prosil samo novic o svoji materi in sestri — ter ničesar drugega!*
Krenil je k izhodišču.
Arij je sledil z očesom strokovnjaka vsako njegovo gibanje.
„Primaruha! Nekoliko uka, nekoliko izurjenosti in kakšen borilec bi postal iz njega! Sloj!" reče glasno.
Ben-Hur obstane.
„Cuj, kaj bi storil, ko bi ti dal prostost ?"
„Plemeniti Arij se šali z menoj", odvrne Juda z drhtečimi ustnicami od ganutja.
• ino hal den ReuteJ, der Andore Hnn Gehl. Nn vsak imcin bi lu zadruga ne dobila več, kot kmet dandanes dobi. Ako tedaj zadruga nlčomu' ne koristi, bi je ne bilo Irelm! .hi?, mm trdno prepričan, da mora vsaka zadruga z Iohoiii v kratkem falirati, ako se ne poHtnvi koj začetkoma na staliSee mednarodne trgo-v i n e. '1 u gre še pomisliti, da je 1 e s g 1 a v n i p r t-dolok slovenskega ozemlja, In kdor hoče našemu kmetu res kaj koristiti, mora vendar pri glavnem pridelku znčeti ter ne pri postranskih, ki malo izdajo, Evo nas na koncu vse modrosti, tu je, le. en izhod: v mednarodni promet direktno poseči.
Produeenla s konsumentoni zvezali, je že, prav. Jaz pravim: p rodu cen ta z dolini ti v ni m ko n su m en to m z ve z a ti, in ne /. vsa koj i m, temveč le z onim, ki najdražjo plača. Mutalis mutandis velja puli o sadju, grozdju, vinu in živini jedno In isto, kar sem o losu omenil, In tu je treba v mednarodni promet poseči, kajti Hieer bi do-ttčuo zadruge istotako le životarile. Naslel sem zdaj vso pridelke, M imajo sploh kaj pomenili pri kmetu, Vsakdo, ki hoče kmetu pomagati, a no proučuje resno mednarodne trgovine ter ne zasleduje potov raznim pridelkom ni odkritosrčen tor ima vsekakor le sebične namene, kajti brž ko ne špekulira le na krnela kot •Btliiuuvioh\ Da, kmetom pomage ', to hoče dandanes mučnega, dolgega proučevanja, velike notuneh mil, znanja ter tehtno razsodnosti, Kaznim ilo< m a č i m u b r t i m, posebno v onih htrokuh, kjer stroj v tovarnah še ni dosti nadomestil delavnih rok, ki imajo torej same ob sebi še višjo ceno, jo pa stališče mednarodne trgovine brezpogojno potrebno.
Nu nemška mestu kot Dunaj, Urudeo. itd. nam ni računati, kajti ta bojo nemškim zadrugam bolj' pod roko. Ne hojo li nas ulično zadruge od Štajerskega do Oeškogn silile, obračati naše oči na jug, izvan moj našega enrslva? Tu nam bo zopet naša goografienu lega veliko koristitu. Pri morju smo; izvrstna, prikladna geografičnn naša loga nas sili bolj kot vse drug« avstrijske deželo za našim hrbtom, v osredju Avstrije, da stopimo p r v i ter nemudoma na stališče med-naroduoga prometa.
Navadni izgovor, ki na videz vse opraviči, je ta, da mini nedostaja kapitala. Pride mi na um dogodhiea kralja Ljudevila XV.: Ko se jo kralj Ljudovit XV. približal nekemu mestu, sejo oglasila pri njem najprej deputaeija mestnih, mož. Najprvo so se opravičevali, da ga niso sprejeli s streljanjem topov, rekoč, da so to opustili iz dvajsetih nzrokov. — »Prvi uzrok je, vašo veličanstvo, da topov nimamo, drugi.. .* -O, ne truditi! se dalje , seže kralj v besedo, prvi vzrok zadostuje tako popolnoma, da vam prav rad odpustim drugih devetnajst).
Tako nekako je' baje tudi z nami. Jaz vendar menim, da ni tako, dandanes imamo že kapitala zadosti, le porabiti ga ne znamo. Poglejmo okoli sebe: skoro v vsaki občini imatu. po nekoje male kapitaliste. Da so ti posamezno preslabi, naj se združijo. Kapitala nam no nedostaja, pač pa znanja, podjetnosti in medsebojnega zaupanja. Tu hi duhovni in učitelji v vsaki občini mogli veliko koristiti, vendar, o tem pozneje.
Imamo naše posojilnice in lira ni 1-n i c e, večinoma prav mogočne denarne zavode, Ti denarni zavodi po današnjem ustavil narodnemu bogastvu slovenskemu ne koristijo toliko, kot bi lahko mogli. Prvo nalogo: rešiti nusince. iz krempljev tuje nemške, židovske in laške finance, so izvrstno dovršili. A pri tem je ostalo, uiti koraka več. Naši denarni zavodi so Kitajci,
„No, na bogove, ne!"
„Ako je tako, rad ti odgovorim. Evo, pred vsem drugim ne dal bi si miru dotlej, dokler bi se moja mali in Tirza ne vrnili v domovino in v rojstno hišo. Posvetil bipse izključno njuni sreči ter njima služil kot najzveslejši suženj. Izgubili sla mnogo,. toda za Boga mojih očetov, povrnil bi njima še več!*
Rimljan se je očividno nadejal povsem drugega odgovora; začudenje se mu je čitah) raz obraz. Cez nekaj časa vpraša znovič:
»Toda, ko bi tvoja mali in Tirza več ae živeli, kaj bi storil v tem slučaju?"
Ben-Hur dalje časa ni mogel najli odgovora.
Boril se je z nekakimi močnimi občutki, in ko jih je zmagal, 'se jo obrnil k Ariju.
„Mar hočeš vedeti", reče, »kakšen poklic bi si izbral?"
*Da.a
»Tribun, povem ti resnico. Dan poprej, ko se je pripetil oni grozni slučaj, sem dobil od matere dovoljenje, postati vojak. To je jedini poklic, kateri bi si izbral tudi sedaj in ker je na vsem svetu samo jedna šola, v kateri se je moči izučiti vojaškega stanu, stopil bi v to šolo*.
»V cirku?"
G
ki imajo premoga na veliko v deželi, a ne znajo ga vzdigriti ter v svojo korist porabiti. Kaj pa je z onimi, ki rniajo denarja v posojilnicah? Kdo jih vspodbuja, poučuje, gre jim na roko, naj porabijo ts> denar v ustanovitev novih lndustri-jalnih pcdjetij, bodisi za slovensko ozemlje, bodisi za izvoz? In posojilnice in hranilnice same, kot mogočni kapitalisti, zakaj ne dajejo dobrega izgleda, zakaj ne ustvarjajo tovarn v gospodarsko osvoboditev našega naroda, da zabranijo Nemcem in Lahom, da ne glodajo toli sramotno na našem narodnem bogastvu ?
Cest lesavoir qui fait le courage! Kdor kai razume, ta se ničesar ne boji. Tu ie naša rana. Mi smo prav po otročje jedno-stranski. D e T a v s k o vprašanje, to je «Steekenpfero>, na kojem nase razummstvo jezdari. Vprašanje kapttalistisfeo, to nam je deseta briga, to se s par zaničljivimi izrazi pokoplje, in konec. A nam ne gre samo stališče delavca, temveč t udi kapitalista, fabrikanta proučevati. Naši jnnsti in krščanski socijalisti so tu famozni, teoretično so pravcati Rafaeli, koji nam slikajo španske sradove v oblake, a praktično niti ne znajo za čopič prijeti. Proč z znanstveno teorijo, ta vse ve, a v praksi ne zna niti dopet. šteti L Kdor hoče slovenskemu narodu ter svojim rojakom kaj koristiti, naj proučuje y praksi razne praktične tovarniške posameznosti, šanee raznin tovarniških strok v mednarodni trgovini, a najprej seveda na slovenskem ozemlju. Ni res da bi bilo v to posebne tehnične naobrazbe potreba. Izmed 100 angleških tovarnarjev sta komaj dva tehnika po našem zvanju, vsi drugi pa prav navadni .smrtriki* z dobro naobrazbo, ponajvoe is ljudskih šol. Tudi pomožne literature je tu zadosti, osobito v angležkem in francoskem jeziku. V nemškem jeziku imenujem le zbirko A. Hartlebena na Dunaju, v italijanskem Hoepli-ievo xbirko v Milanu. Tudi Rusi in primeroma Cehi »er Poljaki niso zaoatali.
DOPISI.
Iz Št. Aiidreža. — Cenjena .Soča"! Redko kedaj dobiš kak poročilo iz naše, dasiravno precej velike občine. Danes imam nekaj veselega napisati. V nedeljo dne 20. t. m. smo imeli tukaj ustanovni občni zbor novega »Bralnega in pevskega društva*. Že do zborovanja je pristopilo 70 udov, '.asi-ravno jih je še mnogo, katere bi radi videli v društvu, ki pa niso še pristopili. Začetek društva ne bode težak, ker ima že sedaj dobro izurjen pevski zbor, brojee 30 možkih in 10 ženskih močij. Našemu društvu bo glavni namen, da vabi mladino k sebi in da veže vse brez izjeme jedna bratska vez.
Predsednikom je bil izvoljen z vsklikom g, kurat Jos. Kosovel, podpreds. g. Jos. Na-nut, tajnikom g. Leop. Furlani naduc., blagajnikom g. Iv. Baštjančič, pevovod. g. Iv. Bajt, nam. g. Kari Pavietič; v odbor pa g. Jos. Lulnian, g. Jos. Zavadiav, g. Blazij Ta-baj, g. Viljem Nanut in g. Anton Nanut.
Po končanem zborovanju je govoril g. poslanec dr. T um a v eno uro trajajočem, navdušenem govoru o zavarovalnici za živino in proti ognju ter o kmetijski zadrugi. Govor je segal vsem zbranim gospodarjem do srca. . Mi upamo, da se tudi v Št. Andrežu v kratkem ustanovi zavarovalnica za živino.
Prav hvaležni smo g. poslancu, da se je do nas potrudil in upamo, da njegov trud ne bo brez vspeha.
Potem sta nabrala gg. Boštjančič gold* 7-82 in Slokar gld. 190, skupaj gld. 9'72 za prepotrebno društvo »Šolski dom". S tem končujem te vrstice in želim mlademu društvu obilo uspehov. O priliki sporočim kaj več. Nekdo.
m razne novice.
Osebne vesti. — Skriptor na dunajski vseučilišeni knjižnici, Slovenec g. dr, Fran S i m o n i č, je imenovan kustosom.
22. marce je minul v Gorici brez demonstracij. Le Iahonski listi so se ga spominjali prav oduševljeno. — Mi pa menimo, da veliko Lahom so rojili ta dan po glavi prav bridki spomini na dogodke preteklega leta, še bolj pa jih je razburjal strah pri pogledu
„Ne, v rimskem taboru".
»Moral bi se poprej naučili sukati orožje..."
Nečuveno! Arij se je spozabil tako daleč, da je dajal svete sužnju. Takoj pa je to zapazil, in spremenivši nakrat glas in občevanje; dejal:
»Lahko greš. Na moje besede ne stavi nikake nadeje. Nemara sem se samo šalil s teboj. Ali... (tu se je zamislil...) Ha! ako pa le hočeš snovati iz njih nit za svoje sanje, izbiraj si med hvalo gladijatorja (bo-rilca) ter med službo v taboru. V prvem teh dveh poklicev lahko pade na-te milostljivo oko cesarja; v drugem ne najdeš nikakih odlikovanj. Nisi Rimljan. Povedal sem ti, kar sem ti hotel povedati. Pojdi !•
Čez malo časa je Ben-Hur bil že pri veslu. Delo to zdelo se mu je igrača sedaj, ko je priletela nadeja kakor tič v njegovo srce.
Ni še videl dragega gosta, niti čul njegove pesmi, toda čutil je, da ga je obiskal in da ne odleti tako kmalu. Kolikorkrat so mu besede tribunove: »Nemara sem se šalil s teboj* prišle na misel, se je obrnil z gnusom od njih ter se zagledal v omamljiv grad, ki si ga je bil ustvaril v svoji domišljiji.
Poklical ga je pred se ta veliki človek; govoril ž njim dobrotljivo, \ -oizvedoval o nje-
na — prihodnost. Da gospoda, po 6 letih si naredite bilanco svojih «uspehov», pa boste videli, kako velikanski bo — deficit! Mi Slovenci pa bomo imeli velik preostanek! To je naš odgovor!
„Nafar»ani" Fiir)ani. - Ta velikanska Jarbarija" se je dovršila preteklo soboto v gradiščanskemgledališču; revčkov. Furlanč-fcov je bilo baje polne gledališče, ki so »con reiigioso silenzio" poslušali velikega .ferbarja* — jezičnega dohtarja Pajerja »di Guriza". Ta je govoril poldrugo uro. Laški listi so prinesli le kratek posnetek njegovega govora, doslovnega govora jih je skoro gotovo sram, ker ta bi razkril prežalostno istino, da tudi zvezda Pajerjeva pada globoko pod horizont normalno mislečega moža. Ali kaj če-mo! Mož je star in starost gre zopet na otroški um, pravi neka slovenska posiovica. S tem dejstvom računimo tudi mi Slovenci, kakor upoštevamo še bolj žalostno istino, da Fin-lani sprejemajo Pajerjeve kotobocije za sveti evangelij.
Dr. Pajer je pripovedoval »po svoje" o slovenskih prenapetežih v deželnem zboru, ki zahtevajo reči, katerih Furlani ne morejo dovolili. In zakni ne? Tudi to je Furlanom prav »handgreillieh" razložil. Furlanski čem-težmarji so namreč veliki politiki v tem zmi-slu, da dežela naj propade kolikor hoče, da le oni ne dajo niti čentežma več iz svojih žepov. In dr. Pajer jim je pripovedoval: Slovenci hočejo deželni šolski z:>Iog, hočejo deželni zdravstveni zakon, hočejo graditi vse polno cest, a za vse to bi žrli dve tretjini iz furlanskihžepov in le eno tretjino bi plačevali oni. Furlanom so se seveda kar tresle mošnice v žepih in soglasen je bil odmev: »Jok vala, ne damo!" Zat6 so izrekli svojim poslancem popolno zaupanje, naložili jim, naj tudi nadalje tako hrabro branijo furlanske medle mošnice — in farbarije je bilo konec. General Pajer in njegovi zvesti karporah so ponosno odšli iz Gradišča, zadovoljni z vspehom velikanske farbarije »del loro Duee*. Konec komedije. Kdor ne ploska, plača greš za »zalego".
Deželni uradi. — Dr. Pajer je govorit na shodu v Gradišču tudi o zahtevi slov. poslancev, naj se premen: notranji red deželnih uradov tako, da vsak uradnik mora znati oba deželna jezika. — Pajer je dejal, da ital. poslanci ne morejo odobriti te zahteve, ker bi s tem izključili svoje sinove od deželne službe ....
Mi vemo, da Pajer sam pripoznnva istino, da vsak deželni uradnik mora znati oba deželna jezika; ako jih ne zna, ni sposoben za to službo, tuk človek naj išče službe drugod in ne v deželnih uradih. Neiinievno nam je torej, kako more govoriti take bu-dalosti na javnih shodih. — Sicer pa rečemo : Le htijskajle na take načine nerazsodne mase, boste že še videli, v kakošne zagate vas spravijo taki »argumenti".
Stara pesem. — Tudi dr. Pajer j« pogreval furlanskim ovčicam staro polento, da Slovenci v deželi plačujemo le eno tretjino davkov, Lahi pa dve tretjin i. Da pišejo take oslarije irredentovski mazači v zmašilih dvomljive vrednosti, to je umevnr, toda neverjetno je, da jih .ponavlja za njimi tudi «l'illustrissimo Duce»,ko je vendar blamaža tako gotova, kakor Amen v očenašu. — S kako pravico pa štejete Gorico k davčni sili laškega prebivalstva? Davek v Gorici plačujemo v 99% mi Slovenci in ne Lahi. Ako bi ne bilo slovenskih novcev, bi goriški Lahi morali lakote poginiti, kaj li še, da bi davke plačevali! Tako je sior cavaliere della stelia d'Italia!
Novačenje v Gorici. — Irredenlovce strašno jezi, da letos niso vdušili slehernega slovenskega glasu v grlih naše mladine in da te niso gonili kakor stekle pse po mestnih ulicah. Da so naši mladiči popevali svoje nedolžne pesmice (Pobič sem star špie 18 let
govi minulosti in o prihodnjih namenih; ni dvoma, da napoči olajšava njegove težke usode, kdo ve, če se ona ne spremeni popolnoma ?
Luč nade, ki prodira celo skozi omrežje ječe, mu je svetila čimdalje jasneje pred očmi.
»O Bog!" je molil. »Sem zvest sin Izraela, katerega si toliko ljubil. Usmili se me, osvobodi me I Naj dospe moja prošnja pred Tvoje veličanstvo!"
IV. Številka 60.
V zalivu Anternone, na vshodui strani Citere, se je združilo vse brodovje. Za njega pregledovanje je potreboval tribun ves dan. Na to je njemu na čelu odjadral proti Nak-sosu, največjemu izmed Cikladov, ki se je nahajal kot obcestni kamen med obrežji Grške in Azije. Tu je lahko pazil na vse, bodisi po Egejskem, bodisi po Sredozeniskem morju priplavajoče ladje, in v slučaju, ko bi se prikazali roparji, lahko planil v jednem hipu na nje.
Ko se je brodovje v vzornem redu približalo k otoku, so zapazili na severni strani ladjo. Arij ji je jadral naproti.
Bila je to kupčijska ladja, vozeča blago iz Bizancije. Od njenega poveljuika je tribun
— Ailijo ljubca moja, jaz pa moram bit' ] sokk -¦ ud.}, to je .Corrieru" kar naravnost »uzione punibile" — ,quanto la legge proi- , bisce* itd., in napada politiško oblast, ker irredeutovcein na ljubo ni udušila veselih glasov one mladine, ki je šla zapisavat svojo kri v obrambo te države. A kaj so zagrešili naši fantje? Ako so peli, ako je semtrtje kateri zavriskal ali iztisnil iz grla kak „živio", s tem še ni zagrešil ničesa, zlasti ne ob taki priliki. — Vprašamo: kako se obnašajo pa laški in polaščeni mladiči iz mesta včeraj in danes? V čem kažejo, da so oni rojeni v mestu? Kakošno je njih petje in njih obnašanje?! Iz zadnje vasi v okraju so se f Mitje lepše obnašali nego ti mestni mladiči ukljub nabitih županovih »očetovskih opominov" po goriških voglih. Včeraj so se vozili po Gosposki ulici in slišali smo divje, škandalozno tulenje: Merda ai selafs! Vsi slovenski fantje iz cele okolice niso imeli v ustih »merde", ta-:ki pobici ~"pa so je""na-kidali toliko, <h bi utonili v njej vsi «Gor-rierovi* pisači. Vendar mi ne kličemo policije na te fantine, kajti mladiči niso krivi, ako se niso «ie i pega naučili pri takih učiteljih, kakoršne imajo v Gorici!
S tem seveda še ni rečeno, da marsikateri mladič \i okolice bi se ne mogel še lepše obnašati. Da, želeli bi, da bi se naša mlade/ še malo več učila in opustila marsikatero fantovsko razvado.
Politiška in redarska oblast ni imela s slov. fanti nikakega posla. Ako pomislimo, koliko imajo ob lakih prilikah opraviti po drugih mestih, tedaj je pač jasno, da se nikdo ne more opravičeno pritoževati o letošnjem novačenju v Gorici. To je ob enem dokaz, da je rudarstvo letos pametno postopalo. I;i tako naj se postopa vedno, px bo vladal na vse strani najlepši mir.
Dostava k. — Kako so poslušni v Gorici razglas mestnega župana, radi katerega sta se razkoračila »C* in ,S-IIa", nam jo dokazal siuočnji večer. V Gosposki ulici so tulili večji in manjši olročaji ono zloglasno »Nella patria di Favetti" in »Evviva Gorizia italiana"; pravi škandal. Kuj p.i imajo opraviti z novačenjem 12— lf>-letni smrkovci?! Ako že kliče »Č." na pomoč policijo, evo, tu bi bila na mestu.
Končno omenjamo še, da so one besede »merda ai selafs" upili včeraj pred našo tiskarno, kakor tudi pozneje z voza v navzočnosti mestnega slrežaja. To se ju ponovilo tudi pred Moselovo prodajalnico, ker ima jedini on v Itaštetu slovenska napisa. — Vsa ta žaljenja na goriške Slovence bi si moralo zapomnili naše ljudstvo z dežele ter podpirali le take trgovce, kateri ne hranijo s slovenskimi groši izzivalcev.
Ranjen novinec. — Poročali smo v petek, da neki slovenski novince je bit ranjen s kamnom v glavo. Redarstvo je bilo zaprlo dva laška mladiča, ki sta bila kriva. Pravijo, da mladiča sta bila na litijska na in sicer, da ju je naščuvala Usta gospa Avgusta M o se 11 i g (soproga trgovca na Kornu), ki se je odlikovala tudi v Budinovi pravdi na Dunaju. Takrat srno tej gosp< posvetih v »Soči* nekaj vrstic, zalo na} danes zadošča le to ostro poročilo. Gospa je tudi v preiskavi. O uspehu bomo poročali.
Trgovska iu o»rttiij*k.i zbornica v
Gorici hoče v proslavo cesarjeve 50-Ietnice porabiti 50.000 gld. v neke špecijelno lu-honske namene! Torej tudi cesarjev jubilej naj služi v take svrhe! — Prav kakor deželna norišnica v deželnem zboru ! Sam pesek v oči! — Za slovenski obrtni šoli v Gorici pa nima niti stotaka na razpolago! — Tako se dela z nami Slovenci v deželi, pa hočejo imeti mir! Palice, palice! Nemške piropovedl. — Pri sv. Ignaciju na Travniku propoveduje od torka znani propovednik P. F o l b e r t. Se drevi in jutri ob 7. zvečer bo propoved za možko ra z u m-
poizvedel podrobnosti, za katere mu je bilo mnogo mar.
Razbojniki so izvirali iz najbolj oddaljenih obrežij Euksina; celo Ta na (Tanais), ležeča pri izlivu reke tega imena *), ki pošilja svoje vode v Palus Moetis**), je imela tam svoje zastopnike. Priprave so se izvršile v največji tajnosti. Prvokrat so dali morski razbojniki slišati o sebi, ko so pokončevali brodovje, stoječe pr» vhodu v Traški Bosfor.
V kratkem je vse zapadalo njih plenu, kar so dosegli na vodah pokrajine Hellespouta. Njihovo brodovje je štelo šestdeset ladij, primerno oboroženih, z močno posadko. Nekoliko je bilo dvovrstnih, ostale same trivrstne. Poveljnik je bil Grk, kapitani in krmarji, seznanjeni s vsemi vshodnimi morji, so bili tudi Grki.
Svojo pot so zaznamovali z grabežem in ropom ter Širili za seboj takšen strah, da so ne le prebivalci na obrežju, marveč celo mesta, ležeča globlje v deželi, zapirala svoja vrata ter jih zavarovala s stražo.
Trgovina je prenehala popolnoma.
Kje se je nahajalo sedaj razbojniško brodovje ?
*) . mašnji Don.
**) Danes: AzovaVt morje.
niš t v o. Sinoči je bilo občinstva prav obilo. Propoveduje jako zanimivo in razumništvu primerno.
Kdaj pa dobimo slovenske postne govore, kateri so pri nas veliko bolj potrebni od nemških. Zjutraj ob 6. bodo nemški govori za prosto ljudstvo, ali kako, ko v Gorici nimamo nemškega prostega ljudstva. Slovenski narod se prezira povsodi.
Beseda v tfitalnlei jutri ob 8. zvečer bo ena najlepših, kar jih je priredila C. v zadnjih letih. Nadejamo se, da bo udeležba prav obilna.                                   #
«CauoscstIrc» mi goriškem Gradu skrbi z veliko pozornostjo, da vemo Slovenci vedno kako mastno od njega povedati. Kako se je obnašal ob raznih volitvah, smo že svoječasno povedali. Evo danes, kako skrbi možicelj za javni mir in red v Gorici! — Nekega dne je srečal blizu ženske bolnišnice dve deklici in dečka v starodi okoli 8 let. Zbral jih je okoli sebe in jih učil peti ono zloglasno: »Lasse. pur che i cauti e suhi  —
—  no si parla che talian" ; možicelj je pel »naprej", to je bil diveu »kvartet". Dalje so morali otročiči kričati: »Evviva Gorizia italiana!" Mož je gotovo kdaj slišal nemško poslovico: »Fruh ftbt sicli, der Meistei vverden uill!" — Pri neki drugi priliki je slišal otroke, ki so peli: ijoj, joj, joj — evviva Nubergoj« ! On jih je ustavil in jih ozmerjal, češ: to naj pojo ščavi! - - Zares, uzoreu cnaposestiere» ! No, taki so na glasu pri doldarju Venulu!
»Corrlcrc* In «SoLa>. — Naš bratec «Gorriere» včasih res zine kako t modro*. Tako je dejal v torek, da «Soča> zategadel ni odgovorila na neki njegov članek, ker se je bala resnice, katero bi njeni čitateiji izvedeli. Toda, modruje *(',.* dalje, «Soča» ne doseže svojega namena, ker Slovenci čitajo ?(!.i morda več nego «SočOi. — 1'božee, kiikoSna domiMjija se ga je lotila na stara leta! 'Soča* ima trikrat več naročnikov nego *(lorriere*, iu s tem je dovolj povedano v odgovor! Da ne odgovarjamo na vse ¦('..* neslanosti, je naravno. Kam bi tudi prišli! Saj je znano, da vsak cepec lahko napiše v 10 vrsticah več neslamnUj, nego bi jih mogel pameten človek v desetih člankih zavrniti...
«t'orrlcre» in sprava na Kranjskem.
—  '.C.» se čudi v strahu in trepetu, kako da sta so mogli'spravili narodna iu kl<"ikaiua stranka na Kranjskem, ki delujeta zdaj — o strah in groza! - • za slovensko kraljestvo. Cesar se <{',.» boji, to je dnhru za Slovence!
1'urhniska značajnost bodi i/glcd Slovencem! ¦-- Goriški obrtnik in trgovec, g. M. Po ve raj, je poslal svojega popoto« valca v furlanski de! dc/.ele. Populovuler se je predstavil le odličnejšim osebam: duhovnikom, učiteljem, županom itd. ter ponujal svojo blago. Toda pri istih n i in o g v 1 o d-d a t i niti n a s 1 o v n i h t r g o v .s k i h kar t, ker niti i\ien i\n vsej črti ni hotel nič vedeti o Poveraju, ker je znan kot S l o-v e n e c in dosledno n e s m e ne s a ni o >i i č kupiti n c g o c e I o niti s prej e t i p o-• etn i c e. Tako postopajo zmerni (!) Furlani ¦ 22. marcu 1S97.! In kako postopajo Slovenci'? Oni še vedno trumoma polnijo laške prodajalnico! O slovenska zavednost, kji? si še?!
»Konsumna društva". — Nekaj let sem so bila prišla v «modo> k o ti s um na društva, katerim pa mi za domačo deželo nismo bili nikoli naklonjeni, ker skušnja dokazuje, da uničujejo razvoj trgovine, odjemalcem pa ne donašajo nikakega pravega haska. — Na Kranjskem so so uslanovljal.v iz poliliških ozirov in so bila le nov povod zdražbam iu prepirom. Dognana „sprava" se dotika tudi tefi društev. Jedna točka spravnih dogovorov se namreč gla?.i (po ,,Slov. Narodi«"):
,,Ker se snovanje kousumnih društev z narodneg. stališča za more odobravati le tam, kjer je slovenski živelj v boju z drugorodnim
Na to vpivšanje, ki je biio za Arija tolike važnosti, mu je mogel poveljnik samo povedali, da, oropavši mesto Hefaestijo na otoku L>miiuu, se je sovražnik dalj časa mudil med (tkalskimi otoki ter naposled zginil v zalivih med Eubejo in Ilellado.
Tako so se glasile novice. Ni bilo izgubljati časa.
Prebivalci Nakse (Nasosa). radovedno ogledujoči raz svoje visoke skale rimsko brodovje, so zapazili, kako je urno odjadralo od bregov otoka.
Tribun je naravnal svoj brod proti severu in za njim  je odjadralo vse brodovje.
Vesti o razbojnikih so dotetele že na ušesa prebivalcem na otoku, radi česar so tudi zrli za belimi jadri dotlej, dokler niso zginile med Ileno in Piro. Ob enem so se tolažili z nadejo na boljše čase, vedoči, da Rim je znal braniti to, kar je imel v močnih svojih rokah ter v zameno za davke zagotovil mir svojim zavojevanim narodom.
Tribun je bil kaj zadovoljen in pod-vojno hvaležen Fortuni (sreči). Ne samo, da ga je obdarila kmalu z zanesljivimi novicami, marveč je zagnala te telovnje na vode, na katerih jih je Čakal neizogiben pogin od njegove roke.
(Dalje pride).
žtvljem, z narodno-gospodarskega stališča pa j le tam, kjer domača trgovina ne vstreza go~ j spodarskim potrebam konsumentov, zavežeta, se oba sprijateljena kluba deiovati na to. da se v takih krajih dežele  kranjska, kjer niso dani zgorejšnji predpogoji, konsumna društva ne snujejo.  Kadar bi  se pa v kakem kraju imelo osnovati konsumno društvo,  po vplivu J ali inieijativi jedne aH druge stranke, je vodstvo konsumno društvo snujoče stranke zavezano o tem obvestiti vodstvo  sprijateljene stranke, da se doseže skupno postopanje.'1,, -I
Kave  slov. dopisnice so ravno kar izšle v Celovcu.   Cisti   dobiček   je namenjen družbi sv. Cirila in Me.t. i Risane in tiskane  so jako lepo in predstav- J Ijajo v okusno sestavljeni skupini, ktero pre- j pleta lipovo vejevje, slovensko narodno šolo j v Velikovcu, vojvodski prestol na Gospošvet-^T skem polju in spomenik   celovškega zmaja s s««-; enskim junakom Blagoco;   torej pomenljive spomenike iz razniii dob,   ki kažejo na slovensko pravljico davno minulih  časov, na i boljšo  narodno   preteklost   in   na   upapoluo sedanjost in bodočnost. Dopisnice nosijo tudi znana (Jregotčičeva verza:
»Orodju v desni, v levi meč Svoj  dom gradimo se boreč !* Tiskane so v peterih  barvah,   namreč: rudeče, modro,  svdio-zeleno,   bmnio-zelono, in bronasto rtijavo. 1 kom.id stane 5 novcev. | Ži-leli je,   da bi se le dopisnice kolikor mu- j goče   razširile,   ne samo radi porabe čistega dobička, ampak služijo naj tudi kot agitacij^ko sredino.   Klicnih   i;> ni^ko-narodnih dopisnic kar mrgoli.   — Torej rodoljubkinje in rodo-ljubi,  čitalnice,   p.-v.-ka i. dr. društva   sezite po   njih!   Trosimo   tudi,   da   bi    dopisnice pif>v/.cl v vsakem  večjem  kraju   kdo v razprodajo.   —   V   ta    umen   naj   se blagovoli j ismeito  obrnili   na g.   Jos.   M.  Zupanca v i'.¦•lovcu, [\miilsihgas<e 7. Trgovci, trafikanti j itd.   naj   tudi naznanijo,  koliko hočejo imeli popusta.   Dopisnice se dobijo le proti  predplačilu ali pa po postnem povzetju. Tem dopisnicam   bodo   ?led le   v   kratkem   f.ir,u   se druge z drugimi pre Imeli.
Knzirlas. -- Objavlja se. .!a volitve v komisije za cenitev ost Sne dohodnine v smislu Jj. 17 volitvenega predpisi, priloga D izvrsil-veuega predpisa k poglavju I. po.-lave od Jii. oktobra lh'.M> lela drž. ;.nk. Si. '2-M uvrščenega v Al. a7> <x 1S«»7 lela drž. zak.. se bodo opravile kakor >ledi:
A) Ceiiihii okraj SI. 1 (Jon. a (mr.-tu). Volitev m> bo opravila: 1) /a I, iu II, volilno telo v prt« k >.".. aprila IMIS ol «.» do 12 predpolduein v občinski dvorani v Via (lurdiun stv. 17, iu sicer inofa i/.volili vsako telo dvoje udov iu dvoje namestniku v. Marva uilihuh listov: bela za l" volilno b :>», iu rumena za II". ¦¦- 2) Za lil, volilno telo v soboto Hi. aprila lSl>Sod '.» du 12 predpoainem tudi v občinski dvorani v Via (ii.irdino stv. 17 Jn sicer se motata izvolili dva uda in dva namestnika, iiarva volilnih iisluv: rožnata.
1$. Ceiiilni okraj St. -*: Polil, okraj <Jerica (dežela). Za v>a tri volilna telesa tega cenilnega okraju se bo opravila \olilev v četrtek 1 i. aprila 1S'.>S od S do i-2 pred-poldnem v poslopju podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva, in sicer mora izvolili vsako voh' . o telo dvoje udov iu dvoje nuni e s t n i k o v. Barva ' aliluih listov: b e! a za l volilno telo. rumena za Hn, in rožnata z.; IU", — Glede podobe pri volitvah, pravico v ulve in izvoljivo.-ii in r.ivno tako glede ii-ilve te pravice se obrne paz!;ivo.-t voj-cev :-,,: dolične doiočije zakona od 2~>. oktobra !V.M? leta drž. zak. Stv. -2J)) iu gor omen;e-tt-'ga molitvenega predpisa.
Nefraukovauui ali uedost.dno frankovanih poslanic z tolihiimi listi ne bo sprejel voiiini nomis.ir in bo jih smatrali kot nculovctie. (menda je prav: smatrati kot neveljavne. <>p. ur.)
C. kr. okrajno glavarstvo. V Gorici, dne 15 marcha Is'.»S. (Dostav, u r e d ti. Želeli je, da bi &e tu slovenski tekst v razglasih nekoliko b«-lje pazilo, ker je po večini slab in pomanjkljiv.) Ustnica uredništva. — (i. F.   Št. *\. Dopis  je   do?el   prepozno,   zalo  ga  žal   ne moremo   priobčiti,   ker   imamo   v   današnji Številki že drug dopis o isti zadevi. Prosimo o priliki kaj drugega.
Radodarni doneski.
Za t Šolski dom" :
Gosp. Fon Anton, hišni posestnik, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici v Gorici, se je zglasil kot ustanovnik s prvim obrokom 20 gld. — Dri krstu novorojenčka g. velep. K. Faganelija v Mirnem zložili gostje gld. 11*50. (Zadovoljeni oče dal sam 5 gld).
Razgled po svetu.
Včerajšnja seja državnega zbora se
Je vršila povsem mirno. Schdnererja ni hib, ker je bil zadržan radi neke volitve. ^ o I f je bil miren, pogovarjal se je dlje iasa s predsednikom državne zbornice, dr. Fu c liso m, katerega je v prvi seji tako grdo 'nierjal. Ko sta se razšla, sta si segla M'lo v roko. Ministerski predsednik, grof l h u n je predložil cesarsko naredbo gledč mgodbe z Ogersko, kakor tudi ono glede ojaškega kontingenta za leto 1898. Fi-i a n e n i minister je predložil načrt zakona a zboljšanje plač državnim služabnikom. — linisterski predsednik se je dlje časa pogo-arjal z laškim poslancem Malfattijem,
kateremu je obljubil ozirati se na avstrijske j Italijane. D i p a u I i in tovariši so stavili predlog, naj se ustanovi komisija 3G členov, kateri se nalaga napraviti predlog o jezikovnem vprašanju, kako se ima to rešiti s posebnim zakonom.
Ko so prišle še razne interpelacije  na vrsto, so vprašali poslanci F u n k e in tovariši, če je novi finančni  minister dr. Kaizl  pri zaobljubi pred cesarjem tudi se skliceval na češko državno  pravo, kakor Je to storil ta čas, ko je podal zaobljubo kot poslanec. ¦v":    Glede na  razprave tr-^Hirmovem   pro- j gramu se je oglasilo 26 govornikov. Schoue- i rerijanec T u r k je govori! prvi te»* dejal, da si bodo znali Nemci varovati  svoje pravice, če   ne   po  zakonitem,   pa   po   nezakonitem potu. M alfa t ti pa je izjavil, da ne zaupajo novemu  ministerstvii  ter  da se bodo držali rezervirano.
Novi državni parnik je dobil ime «Triest». Znani tržiški list pa se jezi radi tega, čeS, da je celo morje užaljeno, ker ni vajeno vide?' takih lujih imen. Take buda-losti morejo pisati samo — norci !
linestna odredba. - - Dosedaj je pošiljala višja deželna sodnija v Trstu svoje odločbe, pisane v nemškem ali v italijanskem jeziku, sodnijam prve instance z ukazom, da jih prevedejo na slou-nski ali hrvatski jezik ter jih polem strankam dostavijo v obeli jezikih. Sedaj pa je odredila višja deželna sodnija, da bo prirejala odslej sama lake prevode ; v to svrho se je storilo uidi že vse potrebno. Zadnji čas !
Odrska   je    praznovala   slovesno   dne
| 15. t. m. petdesetletnico državnega preobrata,
Ojn-i imajo svojo državo,  svoje kraljestvo in
! svoj   parlament.   S   krikoi¦:   in   vikom  so si
I ustanovili   svoje   kraljestvo,   v   katerem   pa
preganjajo  na najkrutejsi  način Slovane.  Ti
pač   nimajo povoda praznovali la spominski
dan, temveč si le želijo, da se skoro oslohode
i pritiskujoče^a ogerskega tiranska.   Olicijchio
I pa  se ))o proslavljal la dali  II.   prih. tu. in
| temu slavlju bo prisoslvov.il tudi cesar.
Razgled po slovanskem svetu.
Brzojavni In telefonski promet meseca iVIiriivarja ISDN.         Na c. kr. brzojavnih postajah poSlmga okraja tržnSke^a bilo je meseca fehruvarja 1S'.IN. iu sicer n a I Dri morske m: oddanih -U\.i'M, doSlili ¦n.i;!-\lrj.iizitiijiičili 11N.07I. skupaj i><L\72;i brzojavk; od teli jih odpada lia ti>l : oddanih i»ii.s(H», doslih liacsii, Iraiizitujočih IO«.UKW, * k upaj Diii.jVJ.") brzojavk; na Kranjskem : oddanih 5i>J5, doslih 707:!, Iranziliijočib 10.5.SS. skupaj L':{.i!S*i brzojavk. Telefonski promet, a) V i>letn času vršilo se je v in-lerurbauiiem tvlclouski-iii prometu v Trslu l!>7(>, v Opatiji «7«.), v Piilju :>'.) iu v Ljubljani Hit) pogovorov, b) V urbannem telefonskem prometu bilo je sicer: v Trslu 1,-0.0(10. v Duljii ruMili, v'Gorici 21*1:2, v Opatiji  l."ii:{ in v Ljubljani 5:!(>U pogovorov.
Odlični slovenski iirralee, g. Ignacij Borštnik, ki deluje na hrvaškem gledališču v Zagrebu,  je svojo dramo   dJtok iu Struga» po znani Tavčarjevi noveli temeljito predelal. V tej novi obliki  so jo predstavljali  na slovenskem   gledališču  v Ljubljani;  dosegla   je popolen vspeh.   Romantične   značaje   novele je   prenesel   na   realna tla,   tako,   da  je   ta lirama sedaj jfdua najbo^Sih dramatičnih del | v slovenski literaturi iu za to je pričakovali, J da   se   ohrani    dolgo   časa    na   repertoarju, j Kakor čilamo v   «Narodnih Novinalu, je   g. j Borštnik preve! svojo dramo tudi na hrvatski jezik   in se bo torej predstavljala v kratkem na gledališču v Zagrebu.
Hrvatski Ust, ^Obzor** je praznoval te dni redki jubilej. S O O-1 o zaplembo od >vojega začetka do sedaj. Od teli zaplemb jih pripada ;i.4 dobi bana Khuena.                 i
Kako se godi Ifrvatom pod madjarskim natilstvoui nam spričuje dejstvo, da se za uradnike državne želi-zniee na Hrvatskem vrše od novega lela dalji* vsi izpili izključno le v blaženi madjarSčini in za to je moralo pri zadnjih izpilili :>0 kandidatov hrvatske narodnosti odklopili, ker niso bili zmožni j madjarščine. Odslej zasedejo torej vse službe pri železnici jedino le Madjari in renegali.      !
Ka Reki je začel izhajati list «Smotra Kvarnera*,   pisan   v madjarskem, nemškem, italijanskem  in hrvatskem jeziku. Prevaja ga pa skozi in skozi ni a d j a r s k i duh. Mati- I jari, ti znajo!                                                 !
t Vaeiav Kosmak, župnik v P r o s t o-m e t i e i c h na Moravskcm, znameniti pisatelj čeSki, je umrl 15. t. m. Bil je pravi ljudski pisatelj po milosti božji. Njegove spise narod silno rad bere. V «Sočmeui* podlistku smo priobčili marsikateri prevod njegovih krajših obrazkov iz <Kukalka». Tudi »Slovanska knjižnica" je prinesla več takih obrazkov in črtic v dveh snopičih. — Večni mu spomin 1 j
Palackv. •— Cehi bodo praznovali letos
stoletnico rojstva svojega velikega zgodovinarja
Palackega. Rojen  je bil dne 14. junija
1798. v Hodslavici  na Moravskem,  umrl je
dne   26. maja 187G. v Pragi.  Poleg drugih
! važnih  spisov je  njegovo  glavno  cpohalno
| delo »Zgodovina Češke". Palacky je bil vodja
I slovanske stranke v državnih zborih v Kro-
i merižu  in  na  Dunaji   in  glavni zagovornik
čeških teženj nasproti Nemcem. Narod mu je
hvaležen za trudapolno  delo  in  za to  mu
! postavi letos ob praznovanju petdesetletnice
j spomenik. Češki rodoljubi so razposlali v to
I svrho na narod poseben oklic.                   *  I
Odjemalcem   pLva   na  znanje.   — I
Meščanska pivovarna v Budjejovicih, ki je v nemških rokah in katere ni zamenjavati s češko akcijsko pivovarno istotam, usiljnje svoje pivo tudi gostilničarjem po Slovenskem, j Opozarjamo občinstvo, da plačuje glavni za- i stopnik te pivovarne za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko od vsacega litra prodar*ga piva % kr. društvu „S u d m a r kB. Torej -— pozor! Mi priporočamo našim gostilničarjem pivo iz Vaiiekove pivovarne v Gorici ter zalogo vrhniške. (Glej oglas).
»Gospodarska zveza" je imela dne 17. t. m. v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor. Udeležba je bila velika in pristop je naznanilo že 44 zadrug in posojilnic. Zastopane so bile vse slovenske pokrajine, G o-riško je zastopal č. gosp. Derniastija, kapelan v Solkanu. V odbor so bili izvoljeni z Goriškega nastopni gg.: Derniastija Ivan, kapelan v Solkanu, Knaus Frančišek, kurat v Št. Petru pri Gorici. Boječ Ivan, kapelan v Biljah, Sila Matija, dekan in župnik v To-maju, in dr. Turna Henrik, dež. poslanec v Gorici. P r i s I u č a j n osti h je č. gosp. dr. Krek predlagal kurze za pouk o zadružnem ustanovljanju in poslovanju. Taki kurzi naj I bi se vršili v naših središčih n. pr. v Ljubljani, Gorici itd. Trajali naj bi po tri dni. Predaval naj bi se zadružni zakon, pristojbinske določbe iu potrebno iz trgovinskega zakona. To je zlasti važno za slovanski jug, da ne potonemo. G. 1) o r m a s t i j a jo opisoval važnost gospodarske organizacije zlasti z ozirom na primorske Slovence, ter omenjal goijulije tujih vinskih trgovcev na škodo pri-morskim vinogradnikom.
I*oJdno iu brzojavno ravnateljstvo v Gradcu je pred štirimi tedni izdalo vsem neslovenskim poštam po Štajerskem in Koroškem ukaz, vrnili v Gradec, vse nemško-slo-venske tiskovine, katere so zuabili vzprejele, da se jim dopoSljeio samo nemške tiskovine. Tako so poročali vsi dunajski listi. S tem ukazom torej postno iu brzojavno ravnateljstvo v Gradcu naznanja vsemu svetu, da sovraži slovenski narod. Nemcem se ne zgodi nobena krivica ako dobe pri poŠtah iiemško-sloveiiske tiskovine; kajti v njih se nahaja nemški tekst celo na prvem mestu. Samo o ^ebi s:? razumeva, da smatra nemška zagrizenost poštnega ravn;ile|j:ava vsako pošlo za uemSko, katera nima nobenega slovenskega napisa, iem načinom hoče večino poštnih uradov po Koroškem in Štajerskem, posebno pa na slo-veusko-nemski jezikovni meji, pouemčili in odveti nudi bivajočiui Slovencem pravico da ra! -lovenskega jezika. Ob jednem se je s tem Aražuiiii ukazom molče namignilo vsem UemSko mislečim poštnim uradnikom po KoroSkem in Štajerskem, naj kolikor morejo Sirijo med stranke le nemške tiskovine. To sovražno postopanje poštnega ravnateljstva je vzbudilo med Slovenci splošno ogorčenje in radi tega apeluje »Oljska Domovina" na slovensko razuinnistvo po imenovanih deželah, naj proteslujejo kar najodločneje proti takemu postopanju poštnega ravnateljstva v Gradcu.
Književnost.
.Knjižnica za mladino". - Češki pisatelj Karel Zak o nek y, čegar krasno po-vehl »Plemenita srca" je prinesla v prevodu imenovana knjižnica, je pisal založniku med drugim tudi te besede : »Kar oduševljen s*'in radi Vaše prelepe »K. /.. m." Zares, ž e 1 e l b i s i n e k a j p o d o b n e g a tudi pri nas. Mi Cehi imamo sicer mnogo knjižnic za mladino, ali tako cene in lepe n i-mamofe. — Tako sodi Ceh, ki je izdal že lepo število spisov za češko mladec. Torej niti Cehi nimajo iako cenega in tako i e p c g a književnega podjetja, kakor je bila uafa »K. za in.", a morala je prenehati, ker ima založnik Še danes nad 800 gld. deficita. Iu vendar je ta knjižnica vsaj nekoliko napolnila grozno praznoto — dobrega berila za slov. mladež!
Volaričcvc skladbe. — Prerano umrli slovenski skladatelj Hrabroslav Volar i C je zapustil poleg desetih zvezkov že izdanih skladb v rokopisu še nepričakovano veliko število kompozicij, ki bodo obsegale v tisku vsaj še deset novih snopicev samospevov, moške in mešane zbore, klavirske točke, zbore z orkestrom ler cerkvene skladbe. Slovenskemu za glasbo zanimajocemu se. oLcinstvu bode z izdajo teh skladb nedvomno prav posebno vstreženo, saj je bil, kakor znano, pokojni Volarič jeden najnadarjenejših, a tudi najplodovitejših domačih skladateljev, odlikujočih se z izredne izvirnostjo in prisino slovanskim glasbenim značajem. Z veseljem pozdravljamo torej ukrep pokojnikove g. vdove, da založi vse Volaričeve kompozicije. Da izidejo v popolni umetniški obliki, porok nam je ime izdajatelja, g. koncertnega vodje Jos. Gerina. Kompozicije se bodo prodajale v naši tiskarni; I. zvezek izide koncem julija.
Razprava „»as Klima von Krain", katero priobčuje v dzvestjih muz. društva* v Ljubljani g. Ferd. Seid.1, profesor na realki v Gorici, je dosegla pri strokovnjakih lep uspeh. Prvi evropski strokovni list «Me-leorologische' Zeitschrift* in..pa »Geogra-phiseher Jahresbericht uber Osterreich* jo omenjata prav pohvalno. Marljivemu g. profesorju čestitamo na tem priznanju.
»Dom in Svet* prinaša v svoji zadnji številki poleg drugega zanimivega berila tudi
krajša sestavka o novem goriškem metropo-litu in o krškem škofu. Sestavkoma sta pri-djani tudi sliki obeh cerkvenih .dostojanstvenikov. Zanimiv je dalje popis »beneške Slo •venije* s slikami, kateri nas seznanja z deželo v Italiji, kjer živi še več tisoč Slovencev. Popis je iz peresa znanega beneškega Slovenca g. I. T. Lepe sličice pa nam kažejo razne kraje »beneške Slovenije".
«Novo Doba«, list zjedinjene hrvatske, srbske in slovenske mladine, ima v svoji 5. številki razven drugih zanimivih' sestavkov tudi dve v slovenskem jeziku in sicer: «So-c i j a 1 i z e m k o t v e d a» od Ivana Benko-viča in »Rane na našem narodnem telesu*  od  D. L. Selškega. V  Zagrebu
imamo «Novo Nado», v Pragi «Novo Dobo*.—--_________
in na Dunaju—<Mladošt»; Vidi se, kako se združuje slovanska mladina na vzajemno delovanje.
Braut-Seide 65 kr.
l»is fl. ll(>r> jier Mcl. -~ gowie schwarzo, weisso und torbic Hannaberg-Said« von 45 kr, bis B. t4'65 ]>. Mul. ¦ in iten moileriisltm Govvoben, Pnrben und Hcssiiis. An Pri vato iiorto- und stoiierfrcltii« Um*. MustiT umgeluuul, fl. Ilftinicbcrg'« Kftldtni-Fftvrikon (k. u. k. Holl),
________________znmcH.                           (o'
HrPflPP se st),,ft.i,ne ta^oj pri M. Ž u m e r, uifCiiiib voznemu kovaču v Železnikih na M a-3_________    Kranjskem.
Hiša z vrtom
se odda v najem
v ulici   Scuola  agraria  (v Podturnu).  Hiša
sestoji \z  štirih sob  in kuhinje. Več pove
npravjiišlvo, ali pa gosp. Ivan Hausner v
Gosposki ulici 9.
Naznanilo i
Potlpisiini česlitu ni naznanili voloHlnvnomu ob-čiiisivn, da j« zmloliil uvlorisMcijo velauovljtjuja Sn iziK-ljiinjii •.•ii/.svHiljiivo z plinom ..Acolilone" zn meglo iu okolico, sprejemu loruj VHnkoifino nnrofilio lollko h'li-ile (ilvovjtMijii Kiisomolrov in izpeljave po nnjno-vcjSili in iloviSciiih »iivodilili, kukor tudi glndd vsla-novljpiijii v VHiikortm i;ii pomena in to vso no eenali, du .si; ni liiili li'kiiii)viiip,zn(,'OluvljnjolotllloiiiHpl'otli»
M»t0j Collaclo
'•>1 U   d                     mi Koiiiu SI, Hi v Gorici,
pooblačili vslnnovitoy rnasvotljiivo « plinom „Acetllcno".
Krojaška obrt
Podpisani sporočam slav. slovenskemu, občins vu, tla izdelujem možke obleke po na,!-novejšem kroju za gospode kakor, tudi za vsakoršni slaii po želji. Dela se izvršujejo liitro iu točno. - Priporočam se torej za obilno naročbo.
Z odličnim spoštovanjem Gregor Ko«, 07 3—1           krajaški mojster v Podmelcu.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem prevzel z današnjim enem zalogo senožeikega piva v Sežani.
V zalogi imam vedno sveže pivo v sod-cih io steklenicah, v sodcih Va» V-n V8 »a v zabojih po 50 in 25 steklenic.
Cene zmerne, postrežba točna tako, da se ne bojim konkurence.
Priporočam se torej za obilno naročbo. Z odličnim spoštovanjem Janez Stibil, '.)7                                   zastopnik.
llazglas.
Podpisani naznanjam, da imam na prodaj
živinsko sol
po 8 kr. klg. Torej živinorejci pozor!
Jožef Munih
08           Sv. Lucija na Mostu.
94 2—1         TI                 1
Kazglas.
V ulici Vetlurini St. 8 se je odprla
zaloga najboljših dalmatinskih vin
po najnižji ceni, kakor tudi krčma v ulici Formica St. 13, kjer se prodaja: Vino Opolio po 28 kr. liter „      oelo    „ 32 „     »
V Pisarni Scitz-OTe tiskarne nasproti semenišču t Gorici prodaja se po znižani ceni — 1 gld. 30 kr.
Yeliki teden
in
Velika noč.
Spisal prof. Andrej  Marušič. Knjiga se pošilja tudi po pošti na pOT-»5cttJe. Kdor pa denar že z  naročilom  vred pošlje, naj pridene še tO kr. za vozni list.
Radi spremembe stanovanja
se proda              93 2—2
lepa vila z vrtom
v ulici Corso Francesco  Giuseppo po jako ugodni ceni. — Več po upravništvu.
o. tr.     j^^rkft      kr0J'ni
privileg.       mtyjgg*^* aparati.
Ctiina slov. zaloga dežnikov, solenikov in rokavio za dame gospode in uradnike.
II. P0YEE1J
krojaški Mojster In trga»es v Soricl n Tranllm
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
Bogata zaloga vsakovrstnega Wa«a. gotovih oblek, pnnla, vseh priprav za obleke za wsahi latni čas. — I »togo ———•— ^proUaja tudi na m o ter
in sicer te v prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raz-in oblek  . kete, pelerine, haveloke) tudi za dame v« naj-«.{,.\n                    novejSt modi.
Cukerin št. 20 Si* ;!L~
na l k^'.; obročni komad l kr.
Cukerin št. 9 ZČ,
na l kg ; obro'ni komad l'/_ kr.
Cukerin št 5 Z^.USu
na t ks;; obročni komad i kr.       >k dobiva v vseh
proslalulnicah  jestvia   in v zalimi l>ri   Jos. Furlani
v ulici Casenna št. 13 v iJorici.
Klepar Artur Makutz
Ozka ulica I. — GOBICA — Via Stretta 1.
Škropilnica proti peronospori (ponovljene  po Ver-morelovi sestavi). Baker,je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko preineniti. Šfciapilnica je sestavljena priprosto in tako, da Škropi lahko na tri načine po volji lastnika. pr Cena je zelo nizka. -«oj Stroj aa Žvcpljauje sodov iz einkanejnt železa. Priprava za obvarovanje vina pred piesnobo in cikanjem pri točenju iz so«K (kan).                                         BI    13-3
Meh za žvcpljauje grozdja raznih sistemov. Cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice.    P, iS !>—l -,_-   ,-^-         Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice,
-¦^S^ST kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela.
Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trijeri (.'-»stilni siroji za žito) v natanfiii izvršitvi. Sušilnice za sadj»- in z.k-njavo. škropilnice proti
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tyrdka
E. Riessner, t Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu I svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Jrna veliko zalogo nagrob-i nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. ! vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje i točno in soiidi.o. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo i (S. cl.)              tiskarno črk na perilo.              (P .cl.)
Ion Marta delavnica
v ulici Morelli št. 17. v  Gorici.
Velika  zaloga kotlov vseh [vrst.   Bake kockast, v plo- j Scah  in   kotli
.•oskesisji: Škropilnice proti peronospori, zagotovljene so-lidno.sli in točnosti. Sprejemljejo se vsakovrstna v koilar>ko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranj< sabHj, dvokolos itd., in sitvr vso po (ukinili rcnali, d.i se ne boji tekmovanj;!. 1'rosi &", /apoiniiili si ulico in Številko hi^e. Za obil.i naročila se priporočil udani
Anton Tabiij. 70 'JU—9                          kotlarni nioj^h-r.
i
Prosta zdravju škodljivih snovfj bobove kavo ima edino Kathreiner-Kneippova sladna stava te dišavo in prijetni ukus. Ker pospešuj© tek- m je iahko prebavljiva, se K&ihreiner-Kneippova sladna kava 'feL&zuje žs leta jedna!;o dobro za odrasle in otroke. Z oziram na zdravje ta varčnost bi pristne »Kathreiner-jeve" kave 2*3 smešo nedosUjati v nobenem gospodinjstvu.
Svari sa prati ničvrednimi ponaredbami.
UJi
i 1
i
&&j&&€r&$dddWd&<jd<jč&d
Ka/pOMljanic   Maira   le   /n
Jfilfn oilrr/ek   jirl.    IMu u dobr«
:s-l« m. ilolsr./n-   ¦__    7V) jz )iM(,       i   -
llOotl'11   ZlljtMllIO      „       .S'70         ,             j      ovčlli-
niožko olilcku    I "   i.)'|'n iy •iii-.»lcAi!i'I     Milne '    i:!-!..-, iz Kam/"! 'j
J. .l.-ii ...Ir.z.-k z.i črn-. K.bm^U ..bb-ko vrl. 10. Iti:.;.*,   za   vrlim-   Miknj.-   -d   ;<<l.   :!¦-'*>   za   ijh-I.t ihli<-: l.ri.-n .|i-i,ž<-lnili   barv.   i..livj-fci   pn   ».•;.!   li
in 5-M.   !»•'•'"-:   I"''......»««'   i»   ¦l-^kii.j-..   1.1.1-.«»   zi
.1i-i";;ivih- iiiailniki- bi \-flt '/.<•]••/,iw in z.t -imIiii;-1.i-lal-trj.-. bia^) i/, volil.- ' K-.l(i;'.irii> ill .!i.".io!N kaknr Imli bl.iim z.i iinifi.rm.' liiiančiie <i.\ii- in i-iidanii.-iije. itd. ihl n./p..iiiia p>. t..varni;kili rciiaii ki.t n-.-lua in  ¦ <<!i<in.i jin,',na!,i
™™«taM,'ia KiBSBl-Amhof v Brnu (Brunn>.
''zoni z i^tniij in fr.inku. Po^iljaiv«1 po nzornh, ¦/!«!¦! P. ii. i»b."in>lvi» opoziiij.i -i- poni-ba.i, il.t -., lila;-.i dobiva iiniou>> rciicje. uko no direktno iiarofl in.-io pri pivkiipiit.il. ili 1'inna KIcm'I* Aiiilmr s Urim (Itrllnii) r.i/p..-'.ilia v- bla--.. p.. ii-hii'. nlb totariibdilli ccnnli bit-/, dodatka ni« c.s          hiitti. koji-irii krojitčl ilolihujo.     lil   s
Sn zalitcvniiji* jK>si!j;im zastonj in tViiiikt) volik«>
IllstlOVaiK*      ('!'-
i niki'  ur. viM-izic,
I zlatcninp, delovc
ur in  orodja za
izdelovanje  u\\
Knikan, .Stc.ulom N.  1 ,"i. 77   i-2     5
^A^A^AmA hmk3 |ni||; s (0 R 0. A^A^A^A^AP

LlillMEliT. CAPSICI COMPOS.
iz Riehierjeve lekarne v Prag-t pripo/riai«. kot izvrsfno bol ublažujcče mazilo; /\\ remi 40 kr.. 70 kr. in 1 $\d. so dob; |>o vseh Iokani.ili. Xaj so /ulUev.i to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oriir. strklciii-<*ali / ti.js.i zisritno /naip.ko, s „Sidrom(t «!i.m:er.:« K IC H T K K J K V K b_.fc-.riie in w;.:m.' kt»t oriviiiulni I/iielek ie tak-> steklenici, ki je pievidtai s to zaščitno 1-  ->»    .!!       /Hamko,                      pv-~vn|f'
I  Richterjeva lekarna Npri zlatem levu"  \$St
i^iE