Poštnina. pavšalinEtma..
*
Uredništvo In upravnlćtvo v MubiianS, MNarodnl dom“.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirani dopisi se ne sprejemaja Oglasi po dogovoru.
UNIJA
—— Izhaja tedensko. ■1 -
Naročnina: letno Din 48'—, poluletno Din 24'—, četrtletno Din 12'—.
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Štev. 43. Letniki	V Ljubljani, dne 23. novembra 1923. Posamezna številka 1 dinar.
Delavski osrečevala.
Ako slovenski delavec premišlja, kaj so prav za prav za njega napravile razne politične stranke, vidi, da so delavstvu koristile najmanj tiste stranke, ki so najbolj kričale, da je le v njihovih vrstah delavski spas.
Kaj imamo od komunistov in raznih socialistov? Nešteto ponesrečenih stavk, preganjanja posameznih delavcev, ki so se dali zapeljati od krivih prerokov, in posledica vsega tega je, da je naš delodajalec dobil še večjo korajžo in oblast nad nami. Zlasti komunistična stranka z vsemi svojimi neresnimi voditelji, ki sanjarijo nemogoče stvari in ki hočejo tako rekoč s silo vse doseči, nam je ogromno škodovala. Saj niti v Rusiji, kjer viada samovoljno komunistični režim, ni prišel za delavca raj. Nasprotno, še slabše živi nego v drugih tako zvanih kapitalističnih državah. Ako je v komunizmu naša rešitev, bi nam to moral pokazati ruski vzgled.
Isto je s klerikalci, ki so nam ob volitvah obetali vse, kar si je kdo želel, potem pa so omogočili najreakcionarnejši radikalski režim, ki nima za delavstvo prav nikakega razumevanja. Klerikalne obljube, da se bo draginja zmanjšala, da bodo naši vojaki služili v domovini, da se bo delavstvu zboljšal položaj, ako klerikalci zmagajo, so padle v vodo. Klerikalci so zmagali v Sloveniji, kakor ni nihče pričakoval, a z zmago vred so pozabili na svoje dolžnosti do ljudstva, ki jih je izvolilo.
Pa še eno stranko nam je omeniti, ki se je v Sloveniji hotela vriniti med delavstvo, to je radikalija. S podkupovanjem in obljubami si je ta stranka ob volitvah pridobila nekaj do takrat silnih proletarskih gromovnikov in je mislila s tem pritegniti nase velike množice delavstva. Mnogo delavcev je šlo na lini. Ti se danes bridko kesajo. Radikalski režim ni niti najmanj pokazal zanimanja za delavca. Saj bo odpravil ministrstvo za socialno politiko in visoki gospodje obljubljajo z vseh strani olajšanje glede raznih bremen, ki jih nalagajo podjetnikom razne socialne ustanove.	'
Druge manjše stranke na Slovenskem za delavca ne pridejo v poštev. Le demokratska stranka dela danes, kakor je delala vedno — trezno in dosledno za blagor vsega naroda, ker so vsi sloji potrebni drug drugemu. Saj tudi vidimo, da se je za delavstvo storilo največ v prejšnji koalicijski vladi, v kateri sta bila ministra za socialno politiko dr. Kukovec in dr. Žerjav. Zato pa sta morala, kakor je znano, obadva prenašati hude napade s strani velepodjetništva. Naš spas ne bo v opletanju s frazami in vpitju revolucionarnih komunističnih gesel, ker je vse to prazno, temveč v treznosti in razsodnosti. Delavci, kakor drugi sloji, snujmo nepolitične stanovske organizacije, v politiki pa se priključimo demokraciji, ki je za današnje razmere edina rešitev iz povojnih zmed. Sovraštvo in boj na nož med sloji, ki ju pridigujejo komunistični in socialistični preroki, ne bosta prinesla koristi ne nam, ne drugim in tudi ne naši
I državi. Na drugi strani pa bi ravno nepoli- j lična stanovska organizacija, v kateri bi se ne vprašalo za politično prepričanje, imela brez j dvoma večji ugled, kar pomeni gotovo tudi j večji uspeh.
Alkoholizem.
Statistike o uživanju alkoholnih pijač v Sloveniji nam povedo, da se naše ljud* stvo vtaplja v alkoholu. Pri tej priliki moramo odkritosrčno priznavati, da alkohol strahovito razsaja posebno med delovnim ljudstvom. Znana stvar je, da delavec danes ni plačan po predvojni vrednosti, toda mnogo jih je med nami, ki še te borne plače raje zapijejo, nego zajedo.
Kaj je posledica tega? Da taki delavci propadajo duševno in telesno ter da so ti delavci, ki tvorijo, žal, velik odstotek, nesposobni za resno organizacijo in za resno borbo za lastne stanovske interese. Skoro lahko rečemo, da mnogim podjeD nikom ugaja takšno propadanje delav* stva. Tako delavstvo bo ostalo vedno zasužnjeno; vdaja se rado raznim komu* nističnim prerokom, ki ga mnogo laže speljejo na led nego treznega in razsod« nega delavca. Proti delavstvu, ki počenja nepremišljena dejanja, pa podjetniki z velikim veseljem uporabljajo zakone in ga starejo.
Podjetnik se brez dvoma najbolj boji treznega in razsodnega delavca, ker se ta zna mnogo uspešneje boriti za svoje interese, ker ne daje povoda za nasilni nastop proti sebi. Zato je delavcem po* trebna treznost, samoizobrazba in samo* premagovanje. Najlepši zgled razsod* nega in treznega delavstva nam nudi an* gleško delavstvo, katerega položaj je zato tudi daleko ugodnejši nego stanje našega.
Proti alkoholni kugi moramo pričeti med delavstvom resno borbo. Snujejo naj se abstinentski klubi in vršijo naj se predavanja o zlih posledicah alkohola. Naši ljudje naj vzamejo to zadevo v ro* ke in naj poiščejo predavateljev, ki bi znali govoriti poljudno in razumljivo. Zanesti protialkoholno gibanje med de* lavstvo, gotovo ni lahko delo, ker je na* semu preprostemu človeku silno težko dokazati, da je alkohol strup za dušo in telo. Saj je še celo med izobraženejšimi sloji mnogo alkoholikov, ki trde, da mu pijača «nuca».
Oživeti protialkoholni pokret med : delavci, pomeni apostolsko delo. Mar naj manj prihajajo med delavstvo politični pustolovci in strankarski preroki, pač pa bolj izobraževalci. Več dobrega bomo imeli delavci od slednjih nego od onih, ki nas farbajo, nam obljubujejo raj na zemlji ter nas zapeljujejo v bedasta po* četja.
Delavstvo in delodajalci.
V	zadnjem času imamo večkrat pri* liko slišati ugovore proti bremenom, ki jih nalagajo delodajalcem razne socijalne ustanove. Ne rečemo, da je glede oblike ene ali druge teh ustanov marsikaj po* manjkljivo in da so gotovo upravni stro* ški ene ali druge teh ustanov preveliki, toda nam se zdi. da se za to kritiko skri* va mnogo neodkritosrčnosti. Proti po* štenim reformam delavstvo gotovo ne bi protestiralo, a bojimo se, žal, da bi kakšne reforme, pri katerih ne bi bili vprašani za mišljenje tudi delavski za* stopniki, ustvarile pravcata skrpucala brez koristi in pomena za delavstvo.
V	tem pogledu je potrebno, da delav* stvo ponovno dvigne svoj glas za svoje pravice, ki mu gredo kakor vsem drugim ljudem. Kdor dela, in sicer težko dela, mora imeti nekaj gotovosti, da ne bo ob neugodni priliki poginil kakor garjev pes na gnoju. Delavci smo tudi ljudje in se mora z nami ravnati po človeško. Izrab* Ijanje po mili volji mora prenehati. Proti temu se bomo borili z vsemi silami, toda pri tem nikakor ne bomo pozabljali, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti.
Pečati se hočemo tu predvsem z zna* no običajno frazo, da bremena, izvira* joča iz socijalnih ustanov, ovirajo razvoj našega narodnega gospodarstva. Raz* umemo sicer tožbe majhnega in tudi srednjega obrtnika, ki sta oba reveža, toda največ slišimo zadevnih pritožb s strani velike industrije. Velika industrija si predstavlja, kakor je podoba, pod na* rodnim gospodarstvom peščico fabri* kantov, ki nikakor nočejo, da bi se s socijalnimi dajatvami zmanjšali njihovi ogromni dobički. Čas je že, da se vele* podjetniki dvignejo iz medvojnega miš* ljenje, ko so rasli milijonarji kakor gobe po dežju, in je hotel vsakdo, ki je pro* dajal makar le slamo in deske, postati preko noči milijonar. Na solidni podlagi se bo naša industrija in vse naše gospo* darstvo mnogo uspešneje razvijalo.
Ako se že toliko govori o ogroženem razvoju industrije, moramo pri tej priliki vprašati, kako pa je ogrožen obstoj delovnega ljudstva, kadar se draginja ne* znosno dvigne in ne dobi delavec prav nikakega povečani draginji odgovarja* jočega doplačila. Vsako povišanje mezd si je treba priboriti z veliko muko in včasih s skrajnimi sredstvi. Strašno raz* burjenje nastane vsakikrat, kadar groze peščici bogatinov . zmanjšani dobički; kadar pa stotisoči, ki garajo in trpe, ječe pod draginjo, pa podjetniki molče in se z vsemi štirimi uprejo, če delavstvo za* hteva povišanje mezd.
Priznavamo, da je krepek razvoj do* mače industrije potreben, da se bo konč* no produciralo dovolj blaga za domače potrebe in da bomo tudi mi, delavci, imeli dovolj dela, ali to naj se ne vrši
na račun nas najbednejših, ki sc mnogi kljub krvavemu garanju ne moremo niti zadostno prehraniti, da o obleki niti ne i govorimo.
Državna borza dela.
Pri vseh državnih borzah dela v Ljub- ! Ijani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je j iskalo v preteklem tednu, od 4. do 10. no- j vembra t. 1., dela 237 moških in 105 ženskih | delo-vnih moči. Delodajalci pa so iskali 127 j moških in 36 ženskih delovnih moči. Posre- J dovanj se je izvršilo 147. Promet od 1. ja-j nuarja do 10. novembra t. 1. izkazuje 40.561 ; strank, in sicer 18.419 delodajalcev in 22.142 | delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 12.022.
DLLO IŠČEJO pri državni borzi dela v Ljubljani: 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 7 stavbe-j mh ključavničarjev, 5 kovačev, 3 železostru-garji, 4 kleparji, 1 zlatar, 6 strojnih ključavničarjev, 4 elektromonterji, 2 mehanika, 9 mizarjev, 3 kolarji, 4 žagarji, 1 sedlar-jermenar, 3 tapetniki, 6 čevljarjev, 4 krojači, 2 knjigoveza, 1 mlinar, 1 pek, 2 mesarja, 7 zidarjev,
1	pleskar, 1 vodovodni inštalater, 1 dimnikar,
2	tesarja, 1 tiskarski strojnik, 1 strojevodja, 7 strojnikov kurjačev, 5 trgovskih pomočnikov, 1 oskrbnik, 1 strojni tehnik, 4 knjigovodje, 1 knjigovodja praktikant, 1 kontorist praktikant, 1 trgovski potnik, 24 pisarniških moči, 23 uradnih slug, čuvajev, vratarjev, nadzornikov delavcev, 17 vajencev, 15 vajenk,
1	vzgojiteljica, 4 trgovske sotrudnice, 2 kon-toristinji, 1 restavracijska blagajničarka, 7 natakaric, 8 šivilj, 1 hišnica, 1 gospodinja, 8 delavk; pri Državni borzi dela v Mariboru:
2	gospodinji za deželo, 42 hlapcev, 1 rudar, 4 drvarji, 3 vrtnarji, 1 orodni kovač, 9 podikovskih kovačev, 1 železostrugar, 3 kleparji, 1 zlatar, 1 ključavničar za tehtnice, 6 strojnih ključavničarjev, 2 mehanika, 7 mizarjev, 3 kolarji, 4 sodarji, 3 sedlarji, 27 krojačev, šivilj, 10 peric, 1 modistinja, 7 čevljarjev, 5 mlinarjev, 8 pekov, 10 mesarjev, 12 natakarjev, natakaric, 4 hotelske sobarice, 1 laborant, 6 zidarjev, 4 slikarji, 3 tesarji, 8 strojnikov, 8 slug, 2 knjigovodji, 20 trgovskih so-trudnikov, sotrudnic, 3 kontoristinje, 130 pomožnih in tovarniških delavcev in delavk, 1 šofer, 5 kočijažev, 10 hišnikov in hišnic, 18
Dopisi.
pisarniških moči, 21 vzgojiteljic, 69 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, 1 bolniška strežnica itd.; pri diržavni borzi dela v Ptuju: ; CERŠAK. Pišejo nam: Mariborska tetka 2 ekonoma, 1 šafar, 3 viničarji, 6 hlapcev, 2: «Straža» z dne 14. t. m. se je spravila nad rudarja, 1 kovač, 4 ključavničarji, 1 klepar, 1 J «Unijo» ter obenem napadla po nedolžnem zlatar, 3 mizarji, 1 kolar, 1 sedlar, 4 krojači, tudi g. Špindlerja, ki v Ceršaku še sploh ni-1 čevljar, 1 klobučar, 1 knjigovez, 2 mlinarja,! koli ni bil. Mi svetujemo «Straži» in g. Žebotu, 1 slaščičar, 2 peka, 1 mesar, 1 laborant, 1 ! naj si z nami nikar ne belita glave, ker sta strojnik, 1 kurjač, 1 šofer, 1 sluga, 1 skla- j «Straža» in g. Žebot za Ceršak umrla. Mi diščnik, 6 dninarjev, 1 pisarniška moč, 1 bol-1 delavci vemo, da smo na pravem potu. Zato
ničar, 1 natakarica, 1 sobarica, 12 služkinj, 2 blagajničarki, 2 strojepiski, 2 kontoristinji, 1 paradni kočijaž, 1 voznik, 32 vajencev, vajenk itd.; pri državni borzi dela v Murski Soboti: 1 ključavničar, 1 strojar (usnjar), 2 krojača, 1 čevljar, 1 mlinar, 1 mesar itd.
ne potrebujemo ne Žebotovih čenč, ne praznih fraz «Straže». Čudimo se, kaj se «Straža» toliko briga za nas in napada poštene ljudi. Mi vprašamo danes delavce, železničarje in druge, kaj so dosegli, da so šli klerikalnim obljubam na limance. Vse, ki so verjeli kleri-
po volji. Opozarjamo Vas, dragi tovariši in tovarišice, ne verjemite klerikalnim lažem in pristopite vsi k «Uniji». Kaj se boste dali še
Naši zapiski.
V DELO SE SPREJMEJO pri drž. borzi kalcein, boli danes glava. Nedavno se je godeta v Ljubljani: 3 rudarji, 2 specialista za ‘si>‘>d Žebot izrazil, da sc je pogajal z ravna-brušenje in graviranje stekla, 1 autogenični j oljeni tovarne za opeko v Lajteršpergu za varilec, 2 kotlarja, 1 mehanik, 6 mizarjev, 1 zboljšanje plač in da mu je ravnatelj vse ob-krojač, 1 ščetar, 2 čevljarja, 1 pek-poslovodja,! Üubil. 111 >™ko se je zgodilo? Delavstvo se je 2 črkoslikarja in pleskarja, 2 monterja za zavrnilo, češ, naj gre drugam, če mu tukaj ni avto, 2 ključavničarja za kovačijo, 3 stavbeni ključavničarji, 3 ključavničarji, 4 strojevodje,
2	Bagger-mojstra, 7 tesarjev, 1 vrtnarski po-, močnik, 22 vajencev, 1 trgovska vajenka, 2 llai>‘'ei slepariti s klerikalnimi lažmi? Kmetje služkinji, 2 postrežnici, 1 kmečka dekla itd.; in delavci, na noge! Organizirajmo se vsi tam, pri državni borzi dela v Mariboru: 3 gospo- kaill()r spadamo in kjer se dela za nas. Tova-dinje, 60 hlapcev, dekel, 9 viničarjev, 5 drvar- j r*ši delavci, vsi v «Unijo», kmetje pa v krajev, 89 rudarjev, 2 sodarja, 1 lesni strugar, 1 ; ie™o organizacijo .JDS. Demokracija je naša žagar, 3 galeristi, 1 krojač, 3 čevljarji, 1 mli- j rcsitev.
nar, 1 pek, 2 zidarja, 2 pleskarja, 2 tesarja,!
3	sluge, 14 kuharic, 29 služkinj, 2 sobarici, I 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 3 natakarice, 1 fri-zerka-manikerka, 1 prodajalka, 2 kontoristi- + Delo najprej za domače ljudi. Po naših nji, 26 šivilj za perilo, 3 postrežnice, 30 va-! tovarnah in drugih podjetjih je uslužbeno še jenk za perilo, 20 vajencev itd.; pri državni vse polno inozemskih delavcev in nameščen-borzi dela v Ptuju: 2 pristava za posestvo, 5 cev. Ti inozemci, ki odjedajo kruh domačinom, viničarjev, 7 hlapcev, 4 rudarji, 1 vrtnar, 1 so vrhu tega še pogostokrat predrzni in se lončar, 2 mizarja, 1 kolar, 1 strugar za izde- zaničljivo izražajo o našem narodu. Mi na-lovanje pip, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 jerme- j Pi'cdni in narodni delavci nismo slepi sovraž-nar, 1 krojač, 3 hišni hlapci, 5 kmečkih de- i niki drugih narodnosti, temveč hočemo do-kel, 4 kuharice, 1 gospodinja, 3 sobarice, 15 ; seči samo to, da bodo dobili delo najprej domačini In potem šele tujci, ako jih naša podjetja poleg nas še potrebujejo. V tem oziru ima pač Orjuna prav, da se poteguje za nas, za kar smo ji prav hvaležni. Ven s tujci,
j dokler niso vsi domačini zaposleni. V nobeni državi ni tako, da bi domačini ali bili brez j dela ali pa opravljali najslabša dela ter se po I krivici zapostavljali, tujci pa zasedali naj-i boljša mesta ter se še norčevali iz domačinov.
služkinj, 15 vajencev raznih strok itd.; pri državni borzi dela v Murski Soboti: 2 hlapca, 2 služkinji, 1 krojaški pomočnik, 1 krojaški vajenec itd.
Naročajte in širite „UNIJO“!
R. S.:
Kazen.
XVII.
Minulo je zopet nekaj let. Bojan Vesel je postal profesor in se je poročil z Milo, kakor je obljubil njenemu očetu ob smrtni postelji. 2enitovanskega slavlja, ki je bilo preprosto, toda prisrčno in ki se je vršilo na Bojanovem domu, se je udeležila tudi Katinka.
Ko je pripeljal Bojan svojo lepo, mlado ženko iz cerkve domov in ko sta jo njegova mati in oče objekt in pozdravila kot svojo hčerko, tedaj je pristopila Katinka in rekla: «Čestitam ti, Mila! Tebi pa, Bojan, vsa čast, da si biUmož beseda. Prepričana sem, da boš srečen v zakonu!»
Katinka je bila še vedno sama in se je že napol sprijaznila z mislijo, da se ne bo nikoli omožila. Toda usoda je hotela drugače ...
Na Bojanovem ženitovanju ga je spoznala in mož, ki ji je bil na prvi pogled zoprn in ki se ji je zdel tako neprijeten v družbi, je postal pozneje njen soprog.
Mirko Cvet je imel že nekaj čez tri-1 deset let. Bil je uradnik pri državni želez-I niči in je imel za seboj kaj burno pretek-! lost.
Kot sin revnih staršev je takoj po maturi stopil pri železnici v službo. Bil je vesten in marljiv ter je hitro napredoval. Stanoval je pri mladi vdovi, ki ji je zgodaj umrl soprog in ki je zapustil njo in pa hčerko Anico v veliki bedi. Vdova si je pomagala s pranjem in šivanjem, in tako sta se skromno, toda pošteno preživljali. | Na možitev ni mislila več.
Anici je bilo komaj 15 let, ko je prišel Mirko k njim stanovat. Bila pa je že popolnoma razvita deklica, prijazna in Iju-beznica in pa lepa kot rdeča roža v zelenem grmu.
Pa tudi njena mati je bila še vedno lepa. Nekateri so celo trdili, da je še lepša kot njena hčerka in tudi Mirko je včasih dvomil, ali bi lahko imel rajši mater ali hčer.
Sčasoma se je zaljubil v obe in tudi njega sta imeli obe radi. Mati mu je postregla, kolikor je le mogla in mlademu fantu je godil njen veseli, skoro razposa-
jeni značaj. Njena hčerka pa se je zagledala vanj, kot se zagleda mlada, neizkušena deklica v lepega fanta ... Ljubila ga je, kot ljubi otrok, ki prvič zasači ljubezen v svojem srcu. Verjela mu je, kot se verjame Bogu. Zaupala mu je popolnoma in mislila, da so njegove besede sama resnica. Vesela je bila, ko je videla, da ga ima tudi mamica rada, in nekoč je vsa srečna vzkliknila: «Kajne, ko se boš poročil z menoj, bo ostala tudi moja mamica pri nama!» Preprosta nedolžnost!
Mati ni Anice nikoli posvarila, saj je mislila tudi ona, da bodo ostali vedno skupaj in da je Mirko pošten človek. Toda varala se je revica!
Anica je postala mati. Njen fantiček, sad njene prve resnične ljubezni, je sicer kmalu umrl, toda prepričana je bila, da je Mirko kljub temu ne bo nikoli zapustil.
Ali usoda je hotela drugače! Mirko se je je že naveličal. Začel jo je zanemarjati in se ozirati po drugih ...
Anica je hitro spoznala njegovo izpre-membo. Zaplakala je in sedaj se je začelo zanjo trpljenje. Pokleknila je predenj in ga prosila s povzdignjenima rokama: «Mirko,
trebščin niti po teh «znižanih» cenah. Cene so mogoče sicer res znižane za bore par fickov, toda to nam salamensko malo koristi.
*	Tajni dispozicijski fond. Državni proračun določa za ministrskega predsednika Pašiča tajni dispozicijski fond v znesku 2 in pol milijona zlatih, odnosno 45 milijonov papirnatih dinarjev. Od tega denarja ni treba dati ministrskemu predsedniku nobenega obračuna. Njemu torej ne more nihče ničesar, če bi eventuelno porabil to vsoto tudi za lastne koristi. Ta vsota je prav za prav znatna. Zakaj jo rabi, nam ni popolnoma jasno. Še manj nam je ta postavka v državnem proračunu razumljiva, če pomislimo, kako država plačuje uradništvo in delavstvo. Takšne čudne običaje bi morali pač opustiti, dokler smo revna država, v kateri stradajo državni nastavljenci, da se jim sveti skozi trebuh. Tak luksus si lahko privošči Amerika, Anglija ali Švica, pri nas pa bodimo skromni in ne razmetavajmo denarja, dokler ga nimamo preveč.
*	Za grehe drugih. Po zlomljeni rudarski stavki v premogovnikih Trboveljske premo-gokopne družbe je prišlo pomanjkanje in beda med delavstvo, ki mora odplačevati dolgove, ki jih je napravilo med stavko. Delavstvo se danes zaveda, kako usodepolno napako je napravilo, ko je nasedlo nepremišljenim hujskačem in skoro popolnoma nepripravljeno stopilo v stavko, ki zaradi tega ni imela izgledov za uspeh. Tovariši delavci, ali še verjamete prerokom in gobezdačem, ki so Vam vsilili stavko? Kdo se bolj veseli našega poraza kakor trboveljski magnati, ki nas imajo sedaj po zlomljeni stavki tako v svojih rokah, da se ne moremo niti geniti. To je uspeh klerikalnih in komunističnih prerokov. Ti naj nam sedaj tudi odplačujejo naše dolgove. Seveda, sedaj so se vsi ti junaki potuhnili in se delajo nedolžne. Proč s takimi zajčjimi junaki in zapeljivci!
*	Nezaposlenost v Zagrebu. V naši državi je začela občutno naraščati nezaposlenost. Tako se računa, da je v Zagrebu nezaposlenih okrog 5000 nameščencev in delavcev.
I Značilno pa je, da se odpuščajo od dela le : domači nameščenci, dočim ostajajo inozemci v službah. Nemci in Madžari imajo torej še I prednost kakor v starih avstroogrskih časih.
*	Zračimo stanovanja! Zračenja se po-I sebno boje na kmetih. Ko že čutijo, da jim je I zrak preslab in pretežak, žgo brinje ali kaj j takega ter kadijo z njim v zaduhli sobi. To
pa ne popravi zraka, težki zrak ostaja v sobi, pa naj se sežge še toliko dišečih rastlin. Soba se zrači, ako se vsak dan po večkrat odpro okna. Pogostokrat se vidi, da so na kmetih celo poleti okna tesno zaprta, ko bi morala biti odprta na stežaj ves dan, pa naj je v sobi tudi bolnik. Le poglejmo v bolnice! Tam so okna odprta tudi pozimi. Ko se pospravlja, so odprta popolnoma, med dnevom pa na pol. Od česa se kvari zrak? Zrak kvari dušik, katerega izdihavamo, kajti naša pljuča porabijo v čiščenje krvi le kisik, dušika ne potrebujejo. Ce je dosti oseb v eni sobi, se nabere mnogo ogljikove kisline. Tako se je že dobilo v šolski sobi med tisoči litri zraka 10 litrov oglje-ne kisline. Ako dolgo časa ostaneš v tem zraku, te začne boleti glava in te prijemlje omotica Zračenje stanovanja je poleti jako enostavno, ker imamo lahko ves dan odprta okna. Drugače je pa pozimi, ko se v stanovanju kuri. Znano je, da se čist zrak segreje prej nego skvarjen, zato naj se zjutraj med pospravljanjem odpro okna. Dolgo ni treba, da so odprta, da se preveč ne shladijo stene in pohištvo. Najbolje prezrači stanovanje prepih. V petih minutah imamo stanovanje prezračeno, ako odpremo okna in vrata. Pred prepihom se obvarujemo, če stopimo ta čas v kak zavarovan kot.
*	Proti komunistom v Italiji. Italijanski fa-šistovski voditelji se obnašajo ob vseh prilikah tako ošabno, kakor da obvladujejo v resnici ves italijanski narod. Ponovno so že proglasili, da je konec vsakega odpornega stremljenja, da je ljudstvo zadovoljno s sedanjim stanjem v državi in da o komunistih ni niti sledu več, čeprav jih je bilo še pred letom ogromno število. Sedaj pa poročajo, da je policija v mnogih krajih preiskala hiše komunističnih voditeljev in jih aretirala osem. Odpeljali so jih v zapore in zaplenili vse polno njihovih spisov in listov. Baje so dobile oblasti obvestilo, da se pripravljajo komunisti po raznih krajih na novo udejstvovanje.
*	Ameriški izseljenci za naše invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je prejelo iz Amerike obvestilo odbora, ki zbira prispevke
+ Za stike s sovjetsko Rusijo. V beograjskem časopisju se porajajo glasovi, ki zahtevajo, naj naša država že vendar enkrat preneha sanjariti o starih simpatijah za caristično Rusijo in da naj se pozove v Beograd vsaj trgovinski zastopnik sovjetske Rusije. Ni naša simpatija ruski boljševizem, a še manj ruski carizem, vendar moramo končno tudi mi priti v rednejše odnošaje z največjo slovansko državo Rusijo, v kateri sc bo prej ali slej zrušil boljševiški režim sam od sebe.
Doma in po svetu.
*	Prvi slovenski župan v Ptuju. Ptujski občinski svet je imel te dni sejo, na kateri je bil zaprisežen župan te naše obmejne postojanke, dosedanji podžupan Anton Blažek. Svečano zaprisego je izvršil vladni tajnik g. Zavadlal. Razmerje strank v občinskem odboru je sledeče: 11 socijalnih demokratov, 7 demokratov in 6 narodnih socijalistov. Ker so narodni socijalisti odklonili ponuđeno jim podžupansko mesto, so demokrati sklenili, da volijo za podžupana socijalnega demokrata. Pri volitvah za podžupana je bilo odi-danih 7 demokratskih glasov za socijalnega demokrata Šegulo, 5 glasov za demokrata Šegulo, 5 glasov za demokrata Mohoriča, dočim je bilo 12 glasovnic praznih. Rezultat druge volitve je bil isti. Zupan Blažek je nato odredil ožjo volitev med Mohoričem in Šegulo. Ker sta oba dobila enako število glasov, t. j. po 7, je med njima moral odločiti žreb. Izžreban je bil socijalni demokrat Šegula, ki pa izvolitve še ni sprejel.
*	Le vkup, le vkup, cene so padle. Ljubljanski tržni urad je sestavil nekako poročilo o razmerah na ljubljanskem trgu in nam povedal, kako izdatno so cene oslabele. Vse to je naravnost gorostasna fantazija. Revne gospodinje, ki hodijo na ljubljanski trg nakupovat, o padcu cen nič ne vedo, vedo pa, da so cene prav do zadnjega časa naraščale. Isto-tako čitamo v zadnjem času v mnogih ljubljanskih izložbah napise, da so se cene znižale, toda, če že več mesecev nisi nakupoval, pa stopiš sedaj v trgovino, se primes za glavo. Ali so to že res znižane cene? Zdi se nam, da je ves krik in vik o znižanih cenah le kolikor toliko spretna reklama. Z našimi plačami si ne moremo nabaviti nujnih po-
hodi dober, kot si bil! Ubij me, če hočeš, samo druge pusti v miru!»
Materi se je smililo ubogo dekle, ali najti ni mogla zanjo prave tolažilne besede. Večkrat sta jokali obe skupaj, a sovražiti ga nista mogli.
Mirko Cvet je bil prestavljen. Premestitev mu je prišla kakor nalašč. Sedaj bo slednjič vendar rešen žensk, ki jih je nekdaj ljubil, ki sta mu bili dragi, ki pa sta mu nazadnje začeli presedati.
Ko je odhajal, so oblile Anico vroče solze in s tresočim glasom mu je rekla v slovo: «Zbogom, Mirko! Ne pozabi me in vedi, da me boš pognal v smrt, ako se boš poročil s kakšno drugo ...»
Mirka so spekle njene besede. Poznal jo je dobro in vedel, da tudi misli tako. kot govori. Nasmehnil se je in rekel prijazno, kot bi jo hotel pomiriti:
«Saj se ne bom nikoli poročil, Anica! Jaz nisem za zakon.»
Dolgo je držal besedo. Ni si hotel nakopati zakonskega jarma na vrat, ljubše mu je bilo prosto, veseljaško samsko življenje. Anica je še parkrat poskusila svojo srečo, ker ga še vedno ni mogla pozabiti.
Ko pa je videla, da je vse zastonj, se je skušala vdati v svojo usodo...
Na svojem novem službenem mestu se je Mirko seznanil z Bojanom, ki mu je ob priliki obljubil, da ga bo povabil v svate, kadar se bo poročil. In tako je bil tisti večer tudi Mirko Cvet pri Veselovih.
Ko je zagledal Katinko, je bil izgubljen. Samo njo je videl, samo za njo je tekal in samo z njo je hotel plesati. Dasi mu je povedala v brk, da ga ne mara, in čeprav ga je prosila, naj ne bo tako vsiljiv, ni vendar odnehal.
Bojan je vse to hitro opazil. Ko je plesal z njo, ji je pošenetal: «Bodi pametna! Lep dečko, dobra služba in — rad te ima! Saj vidiš, da je ves neumen nate!»
«Ce pa ne morem! Zdi se mi, da ga ne bi mogla rada imeti.»
«Se boš pa navadila. Se enkrat: bodi pametna!»
«Si bom še premislila!» Sedaj je bila prijaznejša z Mirkotom, toda tisti večer mu ni mogla še ničesar obljubiti. Mirko pa je bil zadovoljen, samo da mu je dovolija, da jo sme obiskati na domu.
Od tedaj je prihajal na njen dom. Imel je resne namene; poročil bi se bil takoj, samo ako bi bila ona hotela; toda čudno! Katinka ga ni mogla vzljubiti in tudi materi ni bil všeč.
«Bolje je, da se nikoli ne poročiš, kakor pa da bi prišel ta človek v našo hišo!» ji je rekla nekoč, ko je bila ravno jezna.
Cesar Mirko ni dosegel pri Katinki in njeni materi, to se mu je posrečilo pri mali Katici. Katica, ki je postala ljubko dekletce, ga je imela jako rada! Kako pa se ji je tudi znal prikupiti! Sedaj ji je prinesel sladkorčkov, sedaj žogo, sedaj zopet kaj drugega in tako ga je vedno komaj čakala, da zopet pride. Ko je videla Katinka, da ga ima otrok tako zelo rad, si je mislila, da bo na vse zadnje vendarle mogoče dober mož in dober oče ...
Za njegovo preteklost se je bila tudi že pobrigala. Vedela je za njegovo razmerje z nesrečno Anico. In tudi to ji je dalo misliti. Toda Mila, ki jo je vprašala za svet, ji je rekla odkritosrčno: «Vsaj ne bosta imela ničesar očitati drug drugemu!»
In tako se je zgodilo, da se je Katinka slednjič vendarle odločila ...
med našimi izseljenci za jugoslovanske invalide. Odbor je nakupil že vse stroje in materijal za moderno tiskarno za invalidski dom v Zemunu.
PISMO PROLETARCA.
Tudi delavec živi samo enkrat kakor drug'] ljudje in ravno tako rad živi, kakor živijo radi «boljši» ljudje. Brez delavca tudi bogatini ne bi mogli živeti ali vsaj ne bogateti. Zaščita vseh onih, ki žive od mezd, je danes v praksi tako majhna, da se v neštetih slučajih krši osemurni dtelovnik in se izkorišča ročno in duševno delavstvo v brezmejnost in niti protestirati si ne upajo izkoriščane!, kajti delavcev, ki čakajo že dovolj sestradani na njihovo mesto, je zadosti.
Duševno in ročno delavstvo je po vojni v enakem položaju. Ako točno vzamemo, je duševno delavstvo še mnogo bolj brez zadostne možnosti samoobrambe in izročeno v teh razmerah neusmiljeni eksploataciji s strani kapitala, ker se ne zna organizirati. Brez krepke organizacije si pa danes tako ročni kot duševni delavec ne more prav nič pomagati. Apel na človekoljubnost ti delodajalec, pa makar da je ta še tako «visoko izobražen in modern človek», kvitira s cinizmom. Ako delaš eno uro več ali manj za podjetnika, je to po njegovem mišljenju vseeno, saj je kar mimogrede, in če nisi zadovoljen, pa «adijo». Cela množica lačnih čaka na tvoje mesto in še strgali se bodo med seboj za drobtine.
Vse splošno izkoriščanje ljudi, živečih iz rok v usta, bi se nehalo, kadar bi bili vsi delavci in vse stroke enako organizirane in bi se podpirale med seboj organizacije ročnih in duševnih delavcev. To pa še dolgo ne bo in zato bo še dolgo časa švrkal nad nami bič delodajalčevega ciničnega izkoriščanja.
Razne zanimivosti.
KLUB ZA POSREDOVANJE ZAKONOV.
Kdor v Franciji omogoči kako zakonsko zvezo, ne osreči le dvoje ljubečih se src, ampak vrši obenem tudi veliko narodno delo. Franciji preti resna nevarnost izumiranja in zato je francoska vlada še vedino na stališču, da z zakonom prične družina in z družino pridejo seveda tudi otroci, ki so Franciji zelo potrebni.
Pred letom dni je bil v Parizu ustanovljen tako zvani ženitveni klub. Naloga tega kluba je, da pospešuje ženitve ter da omogoči onim bojazljivcem, katerim pri pogledu na žensko pade ljubezni prekipevajoče srce v hlače, stik in spoznanje z ženskim svetom. Člani kluba so morali v začetku v svrho medsebojnega spoznanja na ulici nositi zeleno vejico. Toda ta prvotna uredba ni imela posebnega uspeha, ker so se bojazljivci kljub temu, da so nekatere device nosile kar cele zelene metle, žensk izogibali. Zato si je klub pozneje poiskal primerne lokale, kjer so se taki ženitveni kandidati lahko sestajali in spoznavali z nežnim spolom neprisiljeno in brez vsake obveznosti.
Letos namerava klub proslaviti na svečan način svojo prvo obletnico. Ob tej priliki bo vodstvo kluba pokazalo uspehe v prvem letu. Ljudje so se sprva smejali temu nenavadnemu klubu, ki pa se sedaj ponaša s svojini številom članov. Šteje namreč nič manj nego 700 članov obojega spola in je dosegel v prvem letu 21 porok in 40 zarok. To je zelo visoko število, če se pomisli, kako premišljeno sto-
pajo Francozi v zakon. Najprej je treba | premoženje. Vendar ni pravilna trditev ne-boljšo zakonsko polovico dodobra poznati,1 katerih, da je vse to, kar je cerkev tekom časa potem pa je Francozu potrebno popolnoma ; nagrabila, odvzela narodu. To je le deloma
resnično. Tudi poprej se je našlo baš kakor danes dovolj ljudi, ki so tekom svojega življenja ali šele po smrti poklanjali večji ali manjši del svojega premoženja cerkvi v svrho, da s tem pomaga bolnikom in sirotam, a {udi v svrho, da se zgradijo potrebne zgradbe za vršenje verskih obredov. Mnogi so darovali in še darujejo cerkvi razno zlato in srebrno posodo, dragoceno kamenje, bogato okrašene cerkvene obleke itd.
S tem se je obenem zavlekla v cerkev ne-čimurnost, tako n. pr. mora kelih biti vsaj srebrn in znotraj pozlačen itd., dočim so se prvi kristjani prav do dobe Konstantina Velikega posluževali lesenih posod in niso niti mislili na zlato ali srebro. Prava moč in obo-gatenje cerkve se je pričelo od takrat, ko je uspelo posameznim škofom, da so prišli v last nepremičnega premoženja. V tem pogledu se je izkazal baš najbolj Konstantin Veliki. Z raznimi globami in strašnimi davki je iztisnil od svojih podanikov velike komplekse zemlje, katero je potem kot «pravi sin cerkve» poklonil cerkvi. Tisoči so padali v bedo radi tega, da se je nekaj svetnikov moglo valjati v izobilju. In zato je Konstantin tudi dobil naslov «Veliki» in ga imajo za «najpobožnej-šega» vladarja ter ga prištevajo celo med blažene in svetnike. Tako je Konstantin obdaroval n. pr. vatikansko cerkev tako bogato, da so jo pričeli nazivati «cerkev zlatega rešitelja». In medtem, ko se je duhovščina valjala v vsem dobrem, je ista duhovščina pridigovala na ves glas, kako sin božji ni imel niti kamena, da bi si ga položil pod glavo... Danes seveda pridiguje duhovščina isto in vživa isto vse slasti. V tem pogledu je ostalo pri starem.
Bogastvo cerkve, ki se je nagomililo n. pr. v Rimu, opisuje Anastazij, cerkveni bibliotekar, in našteva med ostalimi luksurioznimi predmeti: en srebrn baldahin (nebo), pod katerim se je nahajal srebrn Kristusov kip, težek 60 kg. Potem se je nahajalo tam več kipov apostolov, štirje angeli, vse iz srebra, potem nebroj zlatih in srebrnih kelihov, svečnikov in drugih predmetov, dragocenih obrednih oblek itd. (Dalje prihodnjič.)
urejeno stanovanje, preden se odloči za družinsko življenje. Kakor povsod, vlada tudi v Parizu veliko pomanjkanje stanovanj in gotovo nad 1 milijon ljudi stanuje po hotelih. Naravno je, da ob takih razmerah tudi klub ni mogel delati čudežev in zato posebno na-glaša, da bi niti teh 20 zakonov ne bilo, če bi ne bil posredoval klub in ojunačil one kandidate, ki se boje žensk.
Bilo pa bi vsekako zanimivo vedeti, koliko let štejejo posamezni kandidatje, še bolj pa kandidatinje, ki se zbirajo v tem klubu. Sko-raj gotovo bi se potrdil sum, ki ga izražajo nekateri francoski listi, da bi bil to najboljši odgovor na vprašanje, zakaj se je pri 700 članih sklenilo v enem letu komaj 20 zakonov. Pri vsem tem bo menda bojazljivost moških igrala najmanjšo vlogo. Toda vodstvo kluba noče ničesar izdati, menda se boji revolucije, ki bi jo povzročile njegove članice.
X Zasledovanje trgovcev z dekleti. Nedavno je nemška policija aretirala na danski meji več trgovcev z dekleti. Nadaljnje preiskave so dognale, da ima trgovina z ženskami svoje agencije po vseh evropskih deželah. Berlinski policijski šef je dognal, da je ta tolpa delovala pod vodstvom nekega Amerikanca z imenom Brown, ki se nahaja v Bukarešti. Tam se izdaja za načelnika nekakega društva za obrambo deklet in na ta način izvablja mlada dekleta, da se pogodbeno zavežejo iti delat v neko krojačnico v Newyorku. Pred kratkim je poslal v Newyork dvanajst rumun-skih deklet. Enajst deklet je pogoltnila noč, eni pa se je posrečilo ubežati in dobiti zavetišče pri neki družini izven Newyorka. To dekle je pisalo domov, na kar je policija začela takoj zasledovati Browna, toda do sedaj brez uspeha.
X Med ljudožrci v Avstraliji. Te dni je dospel v Newyork raziskovalec nepoznanih krajev Frank Early. Zadnje leto je raziskoval neznane pokrajine Nove Gvineje v Avstraliji in videl tam mnoge doslej neznane posebnosti tamošnjih divjih plemen. Na svojem potovanju je naletel tudi na ljudožree. Pred njegovim prihodom ti ljudožrci sploh niso poznali nobene kovine, a kuhali so le v prstenih loncih. Ko je Early prispel v njihovo selo, so pričeli na njegovo spremstvo streljati z zastrupljenimi puščicami. Le s težavo se mu je posrečilo, da je prišel z njimi v razgovore. Navade teh ljudi so do skrajne mere barbarske. Pri njih i je najuglednejši in najodličnejši tisti človek,! ki ima pred svojo hišo največ človeških lo-1 banj. Kadar koga ujamejo, mu najprej pre-! bijejo roke in noge, da ne bi mogel pobegniti, | potem pa ga zaprejo in šele drugega dne po- i zrejo, in sicer ga skuhajo s kokosovimi orehi, češ, da je potem meso — tečnejše.
Začetki rimske strahovlade.
Nasprotno drugim naziranjem je verjetno J ! in celo verjetnejše mišljenje, da Peter ni bil v Rimu, ker se spričo zadevnih dokazov, ki i i jih nudijo sveto pismo in najstarejši cerkveni; očetje, more bivanje Petra v Rimu in vse, kar je s tem v zvezi, smatrati popolnoma upravi-1 čeno za pripovedko, temelječo na dvomljivih dokumentih. In na takih dokazih utemeljujejo papeži svojo cerkveno oblast.
V naslednjem se hočemo pečati z bogastvom cerkve. Tekom časa se je nakupičilo v rokah duhovščine, a samo najvišje, ogromno
..čevlitz
z mermttgumipolpkm.
Prepričajte se samt',, kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Bersou-gmul potplat cenejši kot u«-njeni ter ponienja nosltev istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi polplatov z vporabo priloženega Berson-cementa.