St. 115 Poitntsa plsfaaa f joteMgtftfl csnente con la posta) jzhaja, izvzemši pondeljek. vsak dan AsiŠkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopid se Štefan Godin a. — Lastnik tisk; anaJa za mesec L 7. —, 3 mesece L 1 Za inozemstvo mesečno 4 lire vet — V Trstu, v torek 16. mala 1922 Posamezna StevilKa 20 stotlnk s-etaiK xtuvit ulica sv. FranCISkt iiištvu. Nefrtnkirana odgovorni urednik :no Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se rrfunaja v Slrokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —f oglasi denarnih zavodov mm po L "2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi ■aročnina In reklamacije se pošiljajo- izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-^7. Žalostna obletnica Včeraj 15. maja 1922. je potekla ravno eno leto, odkar so se vršile širom Julijske Krajine prve volitve državnih poslancev lb. rimski parlament. Dne 15. maja 1921. so šle množice naših volilcev prvič k volilnim žaram, da se poslužijo v novi državi vrhovne državljanske pravice, da oddajo svoj glas za može svojega zaupanja an izvolijo našemu ljudstvu zakonite zastopnike. Ko smo se odločili, da pojdemo na volišče, smo se dobro zavedali pomena svojega koraka, svoj cilj smo imeli jasno pred očmi. Naše prvo glasovanje v Italiji je bilo predvsem naše prvo zares dejansko priznanje novega položaja in aneksije, ki se je bila par tednov pred volitvami svečano proslavila. S svojim svečanosti in pomembnosti momenta, ^ ga je doletela neizmerna nesreča, nepopisna žalost. Nasilna in zločinska roka je upepelila nad 50 hiš naših revnih kmetov v .tužni in mučeniški Istri, bombe in revolverji ter bodala so razmesarila nešteto naših teles, prelilo je toliko nedolžne slovanske krvi! Prve državnozborske volitve v novih pokrajinah so se izpremenile tako v velikansko sramoto. Zgodilo se je to brez naše krivde in proti naši volji. Ako je za nas 15. maja obletnica velike žalosti in nesreče, je za storilce in za vse tiste, ki so se skrivali za njimi, obletnica neizbrisne sramote. Tedanja Giolittijeva vlada in italijansko javno mnenje sta s svojim molkom tej sramoti enodušno pritrdili in jo posplošili. klepom, da pojdemo na volišče, smo itali-! Ako radi priznavamo da se je v zadnjem ianskemu narodu razločno povedali, da se,času slišal kak redek gles proti nasiljem hočemo prilagoditi novim razmeram, d^ i nad našim imetjem, moramo na drugi strani hočemo stopati po poti skupnega in žalibog ugotoviti, da so se pojavili taki mirnega življenja v okviru zakona. Naš' posamezni glasovi še le tedaj, ko je bilo nastop v prvi volilni borbi je bil cbenem delo dokončano. Požiga Narodnega doma z naše strani plemenita manifestacija za 13. julija 1920. in grozovitih nasilstev, ki načelo zakonitosti, ki so ga biii krvavi so bila zagrešena proti našemu ljudstvu dogodki omajali in ki ga je vojna razbr- 15. maja 1922., ni obsodil noben laski list, zdanost in nesramno teptala v blatu pod nobeno državno oblastvo. Grdoba zločinov svojimi krutimi nogami. Naš cilj je bil, da nad našimi osebami in našim imetjem se je si izvolimo može, kateri bedo v našem razgalila vsled takega zadržanja oblastev imenu prvič stopili v neposredne stike z in javnega mnenja v vsem svojem gnusu. italijansP ?m narodom, da mu povejo naše S svojim zadržanjem spričo naše nezaslu-muke, naše nadloge in naše želje. 1 iaimost m oblastva žene nesreče so nam javnost in oblastva Splošne" volitve " so v moderni kulturni; vsilila praznovanje obletnic naše nesreče, državi nekaj veličastnega volilnega opra-1 Nesreča, katere obletnice se spominja-Kljub zunanji prozaičnosti volilnega opra- m o danes in ki nas kljub razdalji enega vila se izpremeni na dan glasovanja celo- leta navdaja še vedno z nepopisno grozo, kupna država v nekako ogromno svetišče, je bila ena največjih preizkušenj, kar jih Borbe med strankami utihnejo, povsod je prestalo naše ljudstvo pod Italijo. Ni nastopi svečana tišina. Svobodni volUec bila edina, prestati smo morali še mnogo hiti v svetišče, da tajno in po svo^i vesti drugih bridkih izkušenj. Kljub vsemu pa izrazi svojo željo potom svojega glasu, ni naše ljudstvo izgubilo ravnotežje, ohra-Nihče ga ne ovira, edina meja, ki je po- nilo je svojo hladnokrvnost. In tudi sedaj, stavljena njegovi svobodi, je meja njegove ko se je začel drugi sistematičen naskok, vesti. Spoštljivost svobodnega .glasovanja naskok na naše moralne dobrine, na pra-je v marsičem podobna spoštljivoeti moli- vice našega jezika na sodnijah in po javnih tve. Naše ljudstvo je svečanost momenta uradih, bomo s svojim odločnim toda doge posebno čutilo, moment je bil za nas bojnim protestom pokazali, da stojimo dvakrat svečan, kajti svetišče je bilo za i visoko nad našimi nasilniki uradnega m nas novo in naš glas je imel za nas odio-!neuradnega izvora. Naše odločno in dostoj-čilno važnost nekakega političnega krsta, no zadržanje jih bo prej ali slej prepričalo, Grešniki nad slovanskim ljudstvom da je treba prenehati z izvajanjem hunskih Ko pa se je ravno pred letom ve- metod proti našim gmotnim in moralnim scijna Italija zbirala v tem svetišču se- dobrinam. Prej ali slej se bodo rrnccali prestavljenem iz brezštevilnih volišč širom pričati, da je protislovanska gonja ne le države, ko so se naši vc4ilci odprav- nesmiselna in neumestna, temveč tudi Ijali. da tiho in mirno izrazijo svojo željo: škodljiva in zgrešena stvar, so planili kakor razkačeni volkovi na nas. Življenski interesi naše dežele kakor Ko se je naše ljudstvo najmanj nadejalo tudi interesi države zahtevajo, da bi ta slabemu, ko se je bilo popclnoma vdalo hip ne bil več daleč. _ A V GENOVI Rusko poverjeno poseteni kor»*slJ? - Čieerincvo pismo - K misija se sest sne 26. Junija v Haagu Med sldicujočimi drža- se je že pokazal ne samo kot brezuspešen, temveč tudi kot Škodljiv. Izključitev Rusije od dela komisije, bi odvzele tema delu vsak objektivni in moralni značaj ne samo v o ceh ruskega naroda temveč tudi v očeh vsega nepristranega javnega mnenja. Drugi sklep, ki prepoveduje posameznim državam sklepanje dogovorov z Rusijo, dokler bo trajalo delo konference, četudi se ta perpoved tiče samo političnih dogovorov, je nov maskiran blok proti koristim ruskega naroda, ki bi ne mogel videti v teh novih sklepih drugega nego nov sovražni čin proti njegovemu jjplitičnemu obstoju in proti njegovim življeilskim interesom. Na drugi strani bi bil ta sklep v očitnem navzkrižju z drugim predlogom, o katerem govore uradna poročila in ki obvezuje države, katere se udeležujejo konference, da opuste vsak medsebojni sovražni čin, ker ta sklep bi pomenil obnovitev sovražne politike nasproti Rusiji, katera je bila opuščena dve leti pred konferenco v Genovi. Ruska delegacija ugotavlja vnovič z obžalovanjem, da vedno, ko predstoji sklenitev sporazuma med Rusijo in drugimi državami, nekatere teh držav postavljajo svoje koristi nad koristi Evrope in miru in poizkušajo spraviti v nič skupne napore, da bi se privedli odnošaji med Rusijo in drugimi državami do stanja, v katerem so bili pred konferenco v Genovi. Ruska delegacija ceni visoko konferenco v Genovi m želi preprečiti nove zakosni-tve njenega dela vsled zavlačevanja enostranskih pogžTjanj, katero nimajo nikakega izgleda na uspeh; vsled tega smatra za svojo dolžnost, da zahteva takojšnje sklicanje politične komisije, da more ruska delegacija pred njo razložiti in razviti svoj predlog glede ustanovitve mešane komisije. Sklicanje komisije bo dalo vsem državam možnost, da zavzamejo stališče nasproti ruskemu predlogu* Izvolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovilo mojega najglobljega spoštovanja. Podpisani: Čičerin.» Sestanek med Facto, Lloydom Georgeem, Schanzerjem in čičerinom Pred sestankom politične komisije je imel Facta razgovor z Lloyd'am Georgeem, Schanzerjem in Čičerinom. Facta je poudarjal da izhaja Čičerinovo pismo iz zmotne predpostavke, namreč, da bi bili Rusi izključeni iz komisije, ki se raa imenovati. Čičerin je izjavil, da bo na zopetnem razgovoru s Facto, Lk>ydctm Georgejem in Schanzerjem povedal, ali ne bi morda umeknil pismo. Incident čičeti novega pisma zaključen V poročilu, ki ga je dala danes italijanska delegacija Časnikarjem, se ugotavlja, da se lahko smatra incident, povzročen po Čičerinom pismu za rešen po pojasnilih na sestanku komisije in po pogovoru, ki so ga in^eli predsednik Facta, Schanzer in Lloyd George s Čičerinom. Rusi bodo v komisiji jem bodo imenovale tiste zapadne države, ki bodo zastopane v komisiji, člane komisije. Vprašanja, ki se bodo razmo-trivala, bodo obsegala vse zadeve tičoče se dolgov, zasebne lastnine in kreditov. Člani komisije bodo morali biti prisotni v Haagu dne 26. junija 1922. Sovjetska vlada kakor tudi ostale vlade, ki bodo zastopane v komisiji, se bodo morale obvezati, da se ne bodo medsebojno napadale in da' se bodo vzdržale vsake prevratne propagande. Obveza vzdrževati se vsakega napada bo slonela na načelu spoštovanja sedanjega status quo ter bo ostala v veljavi tako dolgo dokler se ne bodo uredila nekatera vprašanja, ki se tičejo nekaterih mej v Evropi in so ostala še nerešena. Obveza ne delati propagande bo nalagala vladam, da se na noben način ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav, da ne podpirajo gmotno ali na bodisi kak drug način politične organizacije drugih dežel, da na lastnem ozemlju potlačijo poskuse, ki gredo za tem, da pospešujejo nasilnosti v drugih državah ali pa za tem, da motijo teritorijalni ali politični status quo. _ Kralj na proslavi 700-letnice padovske univerze RIM, 15. Sincči ob 9 in pol je kralj odpotoval v Padovo, kjer bo prisostvoval proslavi spomina 700-letnice tamkajšnje univerze. PADOVA, 15. Ob 9 in pol je dospelo Nj. V. se je zbrala ogromna množica, ki pobočnika gen. Cittadini in ministra kraljeve hiše sen. Pasqualini. Pred kolodvorom in na ulicah po katerih se je vozilo Nj. V. se ej zbrala ogromna množica, ki je kralja navdušeno pozdravljala. Pogajanja med Vatikanom in sovjetsko vlado RIM, 15. Po zadnji papeževi spomenici glede privatne lastnine v Rusiji je sporočila ruska delegacija agenciji « Štefani* nekoliko členov odloka sov jetske vlade od dne 23. januarja 1918. glede odnošajev med cerkvijo in državo. Po tem odloku je prepovedano izdajati na oizemlju ruske sovjetske republike kakršnekoli naredbe, ki bi omejevale ali ovirale prostost vesti . . ali pa dovoljevale posebne prednosti ka- ^JI, W tffc po svojih Sestava nove v!ade ATENE, 15, Kralj je poveril sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Stratoeu. Ponesrečeni poskus preleta čez atlantski ocean LISBONA, 14. Zrakoplovca Gago Ou-tino in Sacadura Cabral sta se včeraj vzdignila s pomorskim letalom, da bi preletela atlantski ocean ter pristala v Južni Ameriki. Vsled pomanjkanja ali zgube benzina sta morala letalca pristati na sredi morja, kjer ju je pobral parmk «Paris City». Tudi letalo se je zameglo rešiti. Konferenca o CijašKi matici V nedeljo se je vršila na Opčinah konferenca, sklicana od akad. fcr. društva «Balkan», na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi in pravilih novega dijaškega podpornega društva za vso Julijsko Krajino — Dijaške matice. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba na konferenci zelo obilna. Posebno številno je bila zastopana Učiteljska Zveza. Pa tudi druge organizacije širom naše dežele so poslale na konferenco svoje zastopnike ter so ustmeno potom svojih zastopnikov ali pa pismeno zagotovile novi organizaciji svojo moralno in materialno podporo. Udeležila sta se konference osebno tudi poslanca gg. dr. Wilfan in dr. Stanger, dočim sta poslanca gg. Podgornik in Šček, ki sta bila zadržana, sporočila konferenci svoje pozdrave in željo, da bi porajajoča se ustanova obrodila najboljše sadove. Pismeno ednersno esebno so zagotovili novi ustanovi vso svojo pomoč med drugimi tudi g. Krizman kot deželni cdbomik in predsednik šolskega odseka v Gorici, dr. Besednjak, kot deželni odbornik in dr. Bitežnik, kot predsednik Kmelsko-delavskih zvez. Dosedanje dijaško podporno društvo v Trstu je bilo zastopano po g. dr. Abramu, Dijaško podporno društvo v Idriji pa po g. prof. Pirjevcu. Konferenci je prišlo tudi nekoliko pisem s strani duhovnikov. Iz pisein je razvidno, da je našć duhovništvo sprejelo iniciativo akad. društva «Balkan» z velikimi simpatijami udeležiti GENOVA, 14 vami se je končno sklenil sporazum. Šlo je za to, ali in kako naj se rusko vprašanje prepusti v reševanje posebni komisiji strokovnjakov. Anglija je potom Lloyda Georgea predlagala, naj se imenuje posebna komisija, ki bo, razdeljena v tri podkomisije, proučevala vprašanje dolgov, kreditov in privatne lastnine. V tej komisiji naj bi bili zastopani tudi Rusi V Genovi naj bi se sklenila začasna pogodba za vzdržanje od vzajemnih napadov, ki bi trajala, dokler bi komisija dokončala svoje delo in bi se meje centralne Evrope končnoveljavno določile. Medtem bi se države tudi vzajemno obvezale, da se bodo vzdržale vsake prevratne propagande. Glede polemičnega dela ruskega odgovora je Llayd George zastopal stališče, da ga je treba odločno zavrniti. Predsednik francoske delegacije Barthou je izjavil glede odgovora na polemični del ruskega odgovora, da se Francija ne bo pridružila odgovoru, ker ni podpisala spomenice sklicujočih držav. Glede drugih Lloyd Georgejevih predlogov je izjavil, da se predsednikom posameznih vlad ni posrečilo doseči sporazum z Rusijo tekom petih mesecev in da se bo to tem manj posrečilo komisiji strokovnjakov. Če pa se že ima imenovati komisija, naj imenujejo njene člane posamezne vlade, ne pa konferenca v Genovi. Člani te komisije naj bi bili zastopniki zavezniških držav, nevtralnih držav, Male entente in vsekakor Zedinjenih držav. Ruski zastopniki naj bi se povabili, ko bo komisija dokončala svoje delo. Llovd Gecrgeiev načrt poveri komisiji izvedencev, katere člane imenujejo posamezne države, in v katero bo lahko vsaka država imenovala po enega svoje zastopnika. Sklicujoče države bodo imenovale po dva izvedenca v komisijo. Zedinjene države bodo tudi povabljene, da imenujejo dva člana kotmisj|e. Rušiti zastopniki bodo pozvani k pogajanjem pozneje. Komisija naj bi se sestala v Haagu prihodnjega junija in naj bi tekom treh mesecev dokončala svoje delo. Te točke bodo predložene komisiji za ruska vprašanja v odobritev. Medtem se je danes sestala prva podkomisija, ki se bavi z ruskim vprašanjem. čičerinovo pismo Toda ruska delegacija se bržkone ne bo zadovoljila samo s temi predlogi. Potom agencije « Štefani* objavlja ruska spomenica to-le pismo, ki ga je poslal Čičerin Schanzerju, predsedniku prve podkomisije politične komisije dne 14. t. m. Pismo pravi*. ^Gospod predsednik, današnji listi objavljajo oficiozna poročila m vesti glede pogovorov, ki so se vršili včeraj med zastopniki nekaterih držav, zastopanih v politični komisiji, glede predloga ruske delegacije v odgovoru dne 11. maja, naj bi se ustanovila mešana komisija, kateri bi se poverilo nadaljnje proučevanje finančnih vprašanj. Po teh informacijah se omenjene države pripravljajo na sprejem teh-le sklepov: 1. da se izključijo zastopniki Rusije iz komisije in da se jim prizna samo sveto- kemu državljanu zaradi veroizpovedi, kateri pripada. Vsak državljan si lahko izbere kakršnokoli veroizpoved ali pa nobene. Vsled pravne omejitve vsled pripadnosti tej ali oni veroizpovedi so odpravljene. Svobodno izvrševanje obredov je zajamčeno, Če ne moti javnega reda in če ne ogroža pravic državljanov republike. Šola je ločena od države; verski pouk je prepovedan v vseh vladnih učnih zavodih, javnih in privatnih, v katerih se daja splošni pouk. Verski pouk se lahko daja ali sprejema privatno. Vse premoženje verskih in cerkvenih skupin, obstoječih v Rusiji, se proglaša za popolnoma enakopravni z drugimi drža- državno last Poslopja in predmeti, potre-vami. Določba, da se ne smejo sklepati bni za izvrševanje verskih obredov, se iz- roče s posebnim sklepom centralnih ali krajevnih oblastev v brezplačno uživanje verskim udruženjem. «Corriere d' Ilalia* komentira to poro- i posebne pogodbe, se mora razumeti tako, da se ne smejo sklepati posebne pogodbe o vprašanjih, vseboivanih v programu, o katerem se ima razpravljati z Rusi. Schanzer je izjavil, da je najboljši odgovor na tendenciozne vesti ki so dale povod Čiče-rinovemu pismu, dokument, izročen ruski delegaciji, ki je bil odobren ▼ komisiji za ruska vprašanja. Jutri se bo vršila seja komisije, katere se bodo udeležili tudi Rusi. Bartbim m Jaspar, sta izjavila, da se ne moreta udeležiti jutrišnje seje, da pa obe delegaciji sprejemata brez pridržkov odobrene predloge. Čim bodo Rusi sprejeli te predloge, bosta hrzoutvila v Pariz oziroma Braxelles svo- ( .. -ti . , , y F , j _ 11 .-i __ TWWi~:. vecme reske konstituante poslal včeraj Tjma vladama pa pooblastilo za podpis j ministrskemu predscdniku g. ftTkoli Pašiću čilo agencije «Stefani» in pravi, da je sicer svoboda veroizpovedi v Rusiji pravno zajamčena, da pa se v resnici na vse načine ovira. Ravno zaradi tega je papež posredoval s svojo spomenico. Jugoslavija Zanella prod jugoslovensko vlado za intervencijo aa Reki BELGRAD, 15. Predsednik zakonite reške vlade Zanella je v imenu vlade m dokumentov. Sklepi politlčae komisije. Sestanek eae ruske in ene nor uske komisije ▼ Haaga. Obveze vseh vlasti za sedaj. GENOVA, 15. Uradno poročilo. Zastopniki držav, ki so vabile, dalje zastopniki Poijske, Romunske, Švedske m švioe so se dane« pred-poldne ob 11. uri zopet sestali. Predsedoval je Facta. Namen sestanka je bil, da se določi postopanje, ki se ima primeniti glede ruskega vprašanja po odgovoru ruske delegacije na spomenico od 2. maja. Prečitalo se je pismo Čičerina, ki ga je prejelo predsedniitvo preteklo noč. Schanzer je poročal o razgovoru, ki sta ga imela on in predsednik danes predpol-dne z gospodom Čičerinom. Cičerinu sta dokazala, da so njegovi protesti neutemeljeni. Nato se je sestanek pečal z zaključki, do katerih so prišli zastopniki skKcujočih držav na včerajšnji seji v vili De Alberts, zaključki, ki valna pravica, ko se bo to zljubilo osta&n j stremijo za ustanovitvijo ene pruske komisije , _ . . i • n j i i - ^ tna eni strani ter ene ruske komisije na drugi _____ Lloyd Georgejev načrt za članom komisije; 2. da se prisilijo države,^*™ ^ ^ ^^ 26 fc j v Haagu, pogodbo glede vzdrževanja od medsebojnih ki se udeležujejo konference v Gent> i, da;da ^^ poVzamete pretresovanje ruskega napadanj po mnenju Barthoua ne bi oviral ne sklepajo posebnih pogodb z Rusijo, vprašanja (dolgovi, privatna lastnina, posojila). ipadanj po Rusov, da bi se posluževali groženj. Kar se končno tiče prc\ ratne propagande, ne da Barthou prav nič na ruske obveze. Schanzer se je v imenu italijanske dele- dokler bo trajalo delo komisije. Ruska delegacija nima uradnih vesti o delovanju podkomisije in še manj o omenjenih sklepih, smatra pa spričo daleko- rfaci;* postavil cdločno na stran Lloyda sežnosti teh sklepov, da poudari njihovo Georgea, poudarjajoč, da mora iziti iz nesprejemljivost. miru. Posvetovanja so se nadaljevala vso soboto in tudi nedeljo. Že tekom sobote Pret7 sem izraža ruska delegacija svoje presenečenje vsled dejstva, da ni bila so se stališča posameznih zastopnikov pozvana, naj razloži svoje stališče glede približala. Francoski zastopnik je pristal predloga, ki ga je siavila v svojem odgo-na to, da se sestavi komisija izvedencev v oru na spomenico od 2. maja. Kar pa se v Genovi, toda njene člane bi morale tiče sklepov samih, ki se nameravajo, spre-i;: c:io\ati posamezne vlade. Medtem pa jati, mora ruska delegacija ugotoviti, da ti naj bi posamezne države opustile sklepa-: sklepi nikakor ne olajšujejo sporazuma nje pesebnih pogodb z Rusijo, ki bi ne med zapadnimi državami in Rusijo, pač pa imele čisto gospodarskega ali trgovskega bi le uničili zbližanje med temi državami značaja. in Rusijo, ki se je doseglo na konferenci v Genovi in bi zopet spravili v veljavo razum. Proučavanje ruskih vprašanj se stari način reševania ruskega vprašania. ki IN a nedeljski seji se je baje dosegel spo- Medtem se vlasti po dogovorih, ki se imajo podpisati v Genovi, obvezujejo: 1. da ne bodo sklenile nofoenih separatnih pogodb; 2. da se bodo vzdrževale vsakega napada na ozemlje dru^e države ter vsake prevratne propagande. Po nekaterih objasnitvah Schanzerja so se ti zaklnički sprejeli. Belgijska in francoska delegacija sta izjavili, da bosteu, ako sprejmejo te sklepe Rusi, priporočali svojima vladama, naj tudi oni pristopite. ^ Podkomisija prve komisije se bo sestala jutri predpoldne, da bo predložila ruski delegaciji današnje klepe v sprejetje. Potankosti o sestavi komisij za sestanek v Haagu Potankosti o sestavi komisije izvedencev, ki se imajo sesiati v Haagu dne 26. junija v svrho, da stopijo v stik z Rusi in nadaljujejo proučevanje perečih vprašanj tičočih se Rusije, so sledeče: Pred. 20 mm- daljšo protestno brzojavko. Zanella naglasa v brzojavki, da vladajo na Reki Še vedno tuji elementi, ter protestira proti sedanjemu stanju stvari V imenu večine kon-stituante prosi ministrskega predsednika Pašiča za intervencijo jugoslovenske vlade, da se odpošlje na Reko mednarodna anketna komisija, da objektivno prouči položaj. Hala Azija Grozodejstva Turkov v Mali Aaiji LONDON, 15. Pred nekaj dnevi je prejel Fcreign Office od svojega carigrajske-ga zastopnika obvestilo o raznih poročilih s strani načelnika ameriške pomožne misije, ki govorijo o grozodejstvih Turkov. Foreign Office je dostavil ta poročila zavezniškim vladam s prošnjo, naj pošljejo v prizadete kraje pooblaščence, da poizvedujejo. V angleških krogih se tudi govori, da je Zveza narodov izrazila željo prevzeti preiskavo, misli se pa, da angleška vlada ne kaže biti za to. Vrhu tega si angleška in ameriška vlada dopisujeta o vprašanju, kaj je treba ukreniti, da se kristjani na Vzhodu zaščitijo. Angleška vlada smatra, da je nemogoče prepustiti krščansko ljudstvo Male Azije zopet turškemu režimu, ako so ob tožbe., proti Turkom utemeljene. Poslaniki zaveznikov so se o angleškem stališču poučili. Pretekli petek se je vršil med njimi in stalnim podtajnikom v Foreign Officeu Sir R. Crowe-crm razgovor. Zagotavlja se, da prekašajo grozodejstva Turkov daleč ona Grkov v Kar a hi s ar ju. Angleška vlada je prejela od zaveznikov zadevna poročila. O stvari se bo govorilo v gornji in doljni zbornici. stanovskih dolžnostih, ki so pcsebno v tem mesecu šmarnic zelo velike. Zastopan je bil tudi kmetski stan. Pcslala so na konferenco svoje zastopnike tudi vsa obstoječa društva akademikov iz Julijske Krajine v Italiji in inozemstvu. Učiteljsko društvo za Idrijo je toplo pozdravilo konferenco potom pisma z nasveti in predlogi. Na konferenci se je moglo ugotoviti z veseljem, da je akademsko ^ društvo «Balkan» s svojo iniciativo izpolnile željo vseh slojev našega ljudstva širem dežele. Nova ustanova bo res — kakor so naši akademiki ponovno poudarjali — last vseh plasti našega ljudstva. Razvidno je bilo to tudi iz obširne razprave, ki se je vnela o posameznih točkah načrta za novo ustanovo in iz katere je odsevala le ljubezen do našega dijaštva in njegovih stremljenj. Razprava na konferenci, ki je trajala pod spretnim vodstvom Balkanovega starešine dr. Ferluge skoraj do 13, je bila nad vse trezna in resna. Udeleženci te konference smo se po izvolitvi pripravljalnega cdbora za sestavo in predložitev pravil cblastvom razšli z občutkom, da se začenja nova doba v dijaškem gibanju v naši deželi. Vsak se zaveda, da nova ustanova ne bo mogla izvršiti vseh točk svojega programa kar črez noč in da bo preteklo nekoliko let, preden bo dozidana zgradba, kateri se sedaj postavljajo temelji. Gotovo je pa, da se dajo z dobro voljo udejstviti vse misli, ki jih je sprožilo akad. fer. dr. «Balkan». Saj imamo — kakor se je poudarjalo na konferenci — zglede pri drugih naro Po ital> ^konu od 8. namen že lani To mu ,e seveda svobodno m *\ lg?4 $L 193? ge državljani ^ 25 do 65 nikomu ne pride na misel da bi mu tojprepo- Morajo morajo vpisati v seznam porotni-vedovaL Ker pa se «Piccolo» obrača do naših. ge imafo |astnoslii prcdpisane po zakonu, županstev v imenu generalnega civilnega ko- n^«^.. ^Knmira nro-misariata, naj mu pošljejo kako «blagonosno IC1IU uaiiujcju uv« v w ----- --i •— ' »11 D * ' + delo je poverjeno stotniku v ostavki Reiss- | stopila sla v vežo in ga preiskala. J^n njem sta Mariotti-ju. *Popolo» pravi, da bo ta pogumni našla nabasan samokres. Moz je končal v za-sklep vodstva fašistovske stranke vzbudil pri poru Coroneo. misel® za njegovo vdanostno številko, moramo naš^ župane vnovič opozoriti, da je izključeno, da bi bilo imenovano oblastvo dn-n]iIo aH naročile «Piccolu», naj pošilja podobne pozive tudi v njegovem imenu. Slavnostna številka «Piccola» je ravno isto, kar bi bila n. pr. slavnostna številka ^Edinosti* aii kakega dru- Protestna stavka. Delavska zbornica je proglasila včeraj predpoldne splošno stavko v Aretiran tat. Včeraj zjutraj je bil aretiran Pavel Spangher, star 26 let, stanujoč v ulici dei Montecchi št. 2. Možakar je kriv tatvine, katero je izvršil dan preje v ulici Sette fontane. Poskusen samomor. V nedeljo zvečer je "bil pozvan zdravnik rešilne postaje v hišo št. 60 v viale XX Settembre. Tam je potreboval zdravniške pomoči krojač Henrik Cestani, star 60 let. Krojač si je hotel končati življenje z li- DAROVI — Namesto venca na grob pok. Drago-tina Martelanca daruje g. Ivo Krošelj 50.— lir za barkovljansko božićnico. M&ll oglasi BODEČO žico in plošče za štedilnike ima vedno v zalogi Černeka, via dell Olmo 4. 968 | PRODA SE jedilna soba iz amerikanskega orehovega lesa za L 2700, poročna soba if pravega mohagonija za L 2800, iz ponarejenega L 2000, kakor tudi druge sobe od L 1500 naprej, kuhinje, stolice itd. Skladišč« via Udine 25. 951 protest proti dogodku v ulici Settelontane. ^^ Rešili so ga domači, ki s tudi poklicali Stavka se je imela začeti opoldne. Ker pa se je zdravnika. Krojača so odpeljali v mestno boL vesl o napovedani stavki le počasi razširila med organiziranim delavstvom, je zovzelo večji obseg Še le okoli 5. ure popoldne. Ponekod je prišlo do neznatnih incidentov. Novo čudo tehnične iznajdl^vostL Kakor slovenskega, hrvatskega ali italijanskega ^^ ™ , = mu. Kakor bi je ne moglo tukomur lament., | Sette Fontane vriena bomba. da ni sodelov; lista. Kakor bi se ne m _ rm i ^Edinosti*, ravno tako se i -.- - — , .. r m.«*«^ , . ... , ' i . ki le ubila 1 osebo, 4 pa ramla. «JLra INuova> mu ne bo moglo pisati v zlo, da je odklonil ^ j . . 'L:1 ___C™;* sotrudništvo pri «PiccoIu». Naše občine in naše ljudstvo bodo imele priliko se pokloniti kr. dvojici drugim potem. Neumestno in naravnost nedopustno bi bilo, ko bi ob taki priliki nastopili pod tujim in zraven tega še tako sovražnim nam hnenom, kakor je v narodnem oziru ime tukajšnjega dnevnika Piccolo*. ♦Era Nuova» je menda že na jasnem, da vse naše občine in vse naše prebivalstvo siojijo v strnjeni vrsti proti — njenim, ali njenih zapleč-kov nameram, da bi se naše dežele trgale le pripoveduje, da je bil ubiti Reder.tcre Sornig poznan komunist, ker je bil ie večkrat aretiran radi nedovoljenega nošenja orožja. To ugotovitev je napisala «Era» menda zato, da je mogla potem dostaviti: «Redentore Sornig je moral imeti v žepu bombo ali petardo ThevenoU, kar se je moglo ugotpviti po uži- nišnico. Njegovo stanje ni nevarno. Zakaj se je hotel vzeti življenje, ni znano. Posledice pijančevanja. Pomorščak Simon Ironi, siar 41 let, je bil v nedeljo, kakor po navadi, močno vinjen. Pozno po noči je šel po obrežju Mandracchio. Toda noge so mu odrekle in mož je padel z vso težo na tla. Pri tem se je tako pobil, da so ga morali peljati v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je zastrupljen z olkoholom. Samomor. Sinoči so pripeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice truplo Marie Fiorentinijeve, stare 19 let, stanujoče v ulici Udine. Mladenko so našli zastrupljeno s karbolno kislino v ulici Cecilia de gin i vrvici/ ki je ležala nedaleč od mrtvega stranišču tvrdke Madriz v ulici Ceciha (nmla Ppfarila mu ie morala razDOČiti v žepu. i Kittmayer st. 14. IS.aj >o T® gnaio v bmrv, trupla. Petarda mu je morala razpočiti v žepu, ali sama po sebi, ali pa vsled kake nagle kretnje. * — Tako «Era». Sedaj pa čujte! Bomba, oziroma petarda, ki se je razpočila v žepu, ni ni v prilog nacionalističnemu pohlepu, aH^ izj ^^'teTesI pa?P* - gTavoi drugih umazano sebičnih namenov. Ogromna Lr _ , _ vT - drugih večina njih, ki so prejeli tisto zavratno okrožnico, sploh ni odgovorila. In molk je tudi jasen odgovor. A če je prejela kr odgovor iz šega Ta petarda je morala biti pravo novo čuao razstrelilne tehnike! a Nekaj za tržaško trgovsko zbornico. Split-a! ski «Život» ostro graja, ker na trgovskih aka-* . ' - . ... T?- ! demijah v Splitu in Dubrovniku italijanski je- čal na usesr: v uredništvu ,Ere» Zel^zan- H ogvezen, ampak le svoboden pred- nnvo pa bi b.k za nas, če bi «Era» hotela pri-j^ ^ odredbo oxaač^ kot hudo ^g^ko ter utemeljuje svojo sodbo v glavnem tako-let V carstvu kupčije velja načelo: «Če me kdo __i__1___„i: z*. r« twcln7tifp moieda ie- občiti tudi odgovore, ki so ji bili ugodni. Videli bi vsaj, kdo je na desni, kdo na levi! Nekam čudno je utihnila prijateljica «Era». Jezikovno vprašanje in vojaška dolžnost. Na zborovanju občinskih predstojnikov v Bru-oeeku (v južnem Tirolu) je poslanec dr. Reul-Nikolussi v ostrih potezah orisal razmere, ki so nastale za občine vsled dejstva, da se zakoni in naredbe za nemško ozemlje južnega ^vedaioč se svoie Tirola ne ?una z re's^p^blm," W.enja. Potrebe nai bi izvajale naredbe, katenn ne razumejo, , . • • „ - , -■ . ' - ' . . .. . . ' _ Iti sv danes, po svetovni vojni, največje, so znano. Nesreča pri delu. Mizar Luin, star 31 lei, stanujoč v Rojanu-VernieKs št. 466, je padel včerja popoldne z lestve v neki trgovini na te kališču V. E. III in si pretresel možgane. Od peljali so ga v bolnišnico. Društvene vesti Tržaška sokolska župa. Z ozirom na prihod kralja v Trst, se odnaša sestanek, sklican na nedeljo 21. t. m. v Prvačino, na 28. t. m. Slovenska Čitalnica v Skednju 1. naznanj'a, da se društvene knjige izposojajo vsaki petek od 7. do 8. ure zvečer. 2. vabi na svoj letni občni zbor, ki se bo vršil v sredo dne 7. junija ob 8. uri zvečer v plesni dvorani Gospodar- POSOJILO L 30.000 proti 15% obrestimi na prvo vknjižbo, iščem. Ponudbe pod «Varnost na upravništvo. 977 PRODA se takoj radi selitve dober glasovir in amerikanska blagajna «Nationai». Naslov pri upravništvu. 978 DUHOVNIK išče prazno sobico (brez hrane) pri družini ali osebi čisto krščanskih načel, v bližini sv. Antona novega (oddaljeno tucM 3 minute od cerkve). Pismene ak uslmene ponndbe župni urad sv. Antona novega. 962 I NA PROMETNEM kraju se proda radi vpoklica k vojakom dobro idoča brivnica. Erentuelno se odda v najem. Pojasnila daje Prinčič Štefan, Bovec. _964 AUTO za prevažanje, 34 HP, 18 P, Fiat, v popolnem stanju, se proda. Andrej Kovšca, Šturije (Slekoti 78). . 967 ŠIVILJA Angela Bizjak se priporoča cenj. da- \RA2PiSJMA MESTA. Brezposelni, s primer-mam. Greta st. 11._»&4 ^ izobrazbo in neomadeževane preteklosti, EGIPTOVSKI profesor gralologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 se iščejo za različne občine goriške dežele kot pod-agenti zavarovalnice proti požaru. Visoke provizije. Prošnje sprejema «La Pace» Gorica, via Morelli št. 16. 44/10 MOTOR na be^n, 18 HP in transmisija * Ja- ^ZOR! Krone, korale, zlato, platin in gerji, 7000X70 mm, se proda po ceni. Mla-' . • ZG- kar, Divača 9, 979 bovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-___________________sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE L 60.— vzmeti 55.—, žim- ■ SOBA za L 600—, druga L 950.—, niče 40.-, volnene 95,- in drugi posamezni ^ 1500 - se F* v ulici Fon-kosi po zmernih cenah. Via Fonde na 3. 975' --- deria št. 3. 937 POROČNE SOBE od L 1400.— naprej*, jedilna soba iz amerikanskega vrehovega lesa za L 2600 iz palisandra L 3500. Via Udine 25. 980 potrebuje ali išče, naj se poslužuje mojega je zika! Kupčija je vedno mednarodna. Mi moramo stremeti za tem, da čim dražje prodajamo________ svoje blago na svetovnem tržišču, a v ta na- skega društva v Skednju po običajnem dnev-men nara more poznavanje drugih jezikov 1« nem redu. Odbor, dobro sicatil Najboljši in največji patriotizem • ~ li .'..ro^-iimr' e«» cmoči 1 ra— V lepem Kraju Slom^ MARIACELJSKE KAPLJICE Pain, Expeller,| "Jer je v razvitju velik premogokop, Bioglobin in druge specijalitete se dobivajo' se radi rodb.nskih razmer proda velllca v lekarni v II. Bistrici. 28, KoloduorsKa restnureclja s celim inventarjem in mebliranimi sobami ja tujce. — Cena 1.000.000 dinarjev. — Naslov pri upravništvu. (324; VILA «PEPINA» na OpČinah št. 478 in hiša št. 398, se prodata. Pojasnila v kavarni Besednjak, Opčine. Vesti z Notranjskega f ' t x- , . . • s#nKiatl ki so danes, po sveiovm vu^, ^ Z Notranjske-i Bližaicči se kdaljev obisk v ker občinski predstojniki ne poznajo italijan- t«n^e točke vickega patrijotizma naši deželi slavnemu postojnskemu c:i skega jezika. Neki drugi govorna je ugotovu, 'politike'. Na to naglaša pisec, kuko vilncmu komisarju, znanemu Cavalli-ju, obil« Ujo. ua uiounu • VJH^^V — _.. — —— - i i je bila naslednja resolucija: .Današnje zboren —~ ™ - ^ - šneje poslovati'posameznih občin ne vanje občinskih predstojnikov P^ičnega j Po«w^gE^ Iz teh izvajanj Dušana Koti vdanestnim izjavam nujno j.. po- w • „vJvnfiir. tn^rfla fr5aš -Ji ?a vnovič m fosameznin oDCin ne vcckj, podpišejo. ^^ t ........ ... ........roti vdanestnim izjavam na nas^v kralja Mantferia'v* «Životu» "bi mogla tržaška trgo- nima seveda nihče nič.Toda komisarjeva izjav^a — — " ■ " * * vsebuje baje — tako vsaj pravijo — tudi od- stavek, v katerem je izražena zahvala komisarju Cavalliju za nejgovo »uzorno» upravo kakor tudi prošnja- naj bi se nam še nadalje UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in har monijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1« i V. nadstr. 1 t MARUA SIHONk! roi. KALIN le danes po kratki in mučni bolezni nenadoma preminula. Vžjiloščeni soprog Kristjan in hčerke Kartja, Rosa, Justin J, Afojzi«af Pav.a, Franli^a, v imenu ludi ostalih sorodnikov naznanjajo to žalostno vest vsem prijate- mpcireb3 nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, 17. t. m., ob 15. uri iz hiSe žalosti Sv. M. M. Zg. št, 422. TRST, 15. maja 1922. t331) Velja kot dčrehtno obvestilo. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. 134 izvajati logičnega in zelo potrebnega pouka. Ista potreba — ki jo naglaSa tako strogo narodno glasilo, kakršno j*e splitski «Život» —, da se namreč jugoslovenski trgovski svet po- okraja B de poslance, naj i^poslujejo pri vladi, da se nemške občine rešijo dolžnosti naročevanja «Gazzetta Ufficiale*, za to pa naj se zakoni, nanašajoči se na to ozemlje pravočasno objavljajo v «Bolletino Ulficiale* v nemškem jeziku. Nadalje zahtevamo, naj troške, ki težko obremenjujejo občine, za tiskovine, potrebne za dela, ki se izvajajo v interesu države — volitve, nabori itd — pokriva država, kaitor se je tc godilo poprej.« . ^ Sprejet je bil tudi naslednji dodam; prealog: .Generalni komisariat se »jproša, iin "zav^e Hm Krfc"polje. Kaj naj za to, da bodo državna oblastva ▼ nemškem ____t___L-; ^r^miri ki jeziku občevala z nemškimi obcinamt, ter da izda zavarovalnici proti nezgodam nalog, da prošnja ohranil v Postojni. Ako odgovarjajo te gevo- služuje tudi tujih jezikov — velja menda na rice dejstvom, je treba početje gosp civilnega drutf strani v polni meri tudi za italijanski komisarja najodločneje obsoditi, lako početje tržaški trgovski svet! Kajti trgovina je med- je tudi črez mero drzno, ker služi za izkon- narodna in ravno v tem je moč naroda, da se ščanje kraljevega obiska v cisto osebne na- poslužuje vseh sredstev — torej tudi drugih mene. Župani, pozor! j-ezikev — da njegova trgovina zadobi čim več razmaha in zavzame čim širše polje. Kaj naj rečemo potem o tržaški trgovski zbornici, ki noče poznati jezika svojega neposrednega bo spise, Damenjene nemškemu prebivalstvu, izdajala v nemškem jeziku » Na dnevnem redu je bilo tudi vojaško vprašanje. Tozadevna resolucija u^otavlj^ da se-vojni zakon še ni objavil v deželnem nemškem jeziku in da se nabori vršijo, ne da bi se bili poprej razglasili zakoniti predpisi. Resolucija zahteva nujno, naj se pri naborih strogo drže v mejah kontingenta, in da se naborniki južnega Tirola ne pošiljajo 1 orožje v večjem številu, nego v drugih p ;inah. Nemški novinci naj služijo v deželi - v sklenjenih nemških oddelkih in ohranijo naj se za poljedelstvo vse olajšave, ki jih je določal avstrijski vojni zakon. Sle<*njjč označa resolucija kot neodklonjivo dolživ italijanske države da se nabornim obvezanem, ki so izgubili v vojni očeta ali brata, prizna odveza od vojaike služibe.» Na te sklepe južnotirolskih nemških županov opozarjamo našo goriško ^Župansko zve-in naše občine v Istri. Saj je tu povedano, da so 7. jezikovnim vprašanjem v tesni zvezi tudi velike gospodarske koristi občin in vsega . prebivalstva. Neizmerne važnosti je tudi zahteva, da se pri plačevanju najtežjega — krvnega davka spoštujejo narodnost, jezik in čustva prebivalstva. Župani naj stojijo odločni na braniku vseh teh interesov prebivalstva, ki jim je poverilo svoje zaupanje! Fašistovska stranka razpustila svoje čete. Včerajšnji «Popok> di Trieste* javlja, da je vodstvo fašistovske stranke imelo preteklo nedeljo sejo, na kateri je proglasilo vse fašistovske čete (skvadre) v Trstu za razpuščene. Kot razlog za razpustitev se v tozadevnem sklepu navaja dejstvo, da so bili v fašistov- ozemlja in postopa celo žaljivo z njim?! Narodna mržnja dela ta zavod slepega za najnujnejše potrebe trgovine, ki bi ji moral biti ravno on prvi zaščitnik in pospeševatelj! Ce se tržaško trgovstvo res zaveda potreb in pogojev za svoj razvoj in procvit, bi moralo dati temeljito lekcije — svoji voditeljici! is triaikegs iivlienia Atentat ali neprevidnost? V soboto zvečer okoli 10. ure se je odigral v ulici Settefontane, ip sicer pred kinematografom .BuHJo BH1», | ; ; ; . . . I . . *. Vipava. Oaborova seja Vipavske podružnice «Slov. plan. društva« se bo vršila v četrtek dne 18. t. m. točno ob 19. uri v gostilni Hrova-tin v Vipavi. Ker se ima sklepati o važnih vprašanih, se prosi, da se odborniki in odbor-nice seje točno in polnoštevilno udeleže. K seji so vabljeni tudi drugi člani in članice izven odbora. ■V, - Borzna ooročila* Tct«P* Trst, dne 15. maja 1922. Jadranska banka CosuIIcb . • • • • • ••••• • • • • • dogodek, ki je zavit v globoko skrivnost. j Ger0HmjCh . « • Komunist Redentore Sornig, star 19 let, sta- : Libera T.-Iestlaa • • nujoč v uiici Parini št. 5, je šel z dvema tova- LJoyd . • * rišerr^ in sicer z Miklavžem Pasculem, starim Lusslno . • 19 i_.t o.^nujočim v ulici della Guardia št. 12, ITariinollch . in s Karlom Euenkelom, starim 19 let, stanu- Oceanla • • jočim v ulici Lazzaretto vecchio št. 36, po Premuda • • • ulici Sette fontane. Ko so prišli vsi trije pred Tripcovieh • • kinematograf «Buffalo Bill», se je zaslišala Ampelea . . . detonacija bombe. Istočasno so se zgrudili vsi trije mladeniči na tla. Redentore Sornig je E p ostal na mestu mrtev. Drobci bombe so mu razbili črepinjo. Ostala dva mladeniča sta bila težko ranjena. Drobci bombe so ranili tudi Aa-tonijo Talussovo, staro 46 let, stanujočo v ulici Madonnina št. 44, delavca Antona Gombača, starega 42 let, stanujočega v ulici Media št. češkoslovaške krone..... 11, m nekega vojaka. Okoli tega dogodka se dinarji ........... sučejo najrazličnejša domnevanja. Eno dom- "'Illlllltll nevanje, ki je najbrž upravičeno, bi bilo, da je ••••••••••• bila bomba vržena od neznane, hudobne roke franC08ki" f^nkl" I I I I I I I iz ulice Molin a vento. Vsekakor se preiskave švicarski franki nadaljujejo. ! angleški funti papirnati. • • • Imel je slabo vest. Eiizej Camiaiott, stanujoč angteSU funti, zlati . . . • • v ulici della Guardia št. 7, je lepil v nedeljo napoleoni • * • • • • • • • • • • 130 290 260 1575 436 1270 650 150 185 375 245 592 310 271 •toj":.. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni soprog, oče, sin in brat 'Drag^tiši fcfartelats« uradnik na civilnem komisariatu prazno-reren m ljubil žganje. Zjutraj, ko je bil še trezen, je molil; popoldne pa je bil že opit in preklinjal vse, kar mu je prišlo na misel. «Of sveti Anton, obvari nas pred nesrečo tn izkušnja vami,» fe vzkliknil nekega jutra, ko je čul pogovor o zakleti ladji. «0, vsi svetniki fe nadaljeval, «stojte nam na strani in pomagajte mi, da se znebim teh dveh ljudi, ki jta. mi le v nesrečo!* - JNa večer pa je isto prošnjo ponavljal v kle- tvinah, kajti do tecfaj je ie precej globoko [ledal v steklenico. Sveta Devica!* je zakričal kapitan, ne da bi mu mogel priti do sape, «pae sem že videl pogledal v steklenico. ox mu mogei pnu oo sap«, mu. Ladja je medtem dosegla najjužnejši dei ladje poUpljati se, a nikdar ne rasti iz vode. e •. i i , . i-» . s i -l . ___1J. D _ ______DMinkliam ti fic/v* vru afriške obale in bHa še kakih sto milj oddaljena od lagulskega obrežja. Jutro je bilo lepo; lahen vetrič j« božal morsko gladino in jader niča je brzela s hitrostjo štiri milje na uro. Toda veselje mornarjev se je spremenilo. Na vzhodu se je pojavila gruča oblakov, ki so se razproževali s hitrostjo, kakršna se je zdela mornarjem nenaravna in v hipu je bil odet ves nebesni svod v gosti mrak. Solnce se je stemnilo in vse je bilo potopljeno v eno samo, globoko, nenavadno mrakovje. Morje se je pomirilo. Zdaj pa se je nebo pregonilo v neko rdečo meglo, da se je rdelo, da ves svet gori. V k a trti je opazil FiEp rastočo temo in zato se je podal na krov; začudeni so mu sledili kapitan in potniki. Bilo je v vsem nekaj nepojmljivega in zagonetnega. «Sveta Marija, pomagaj nam — kaj naj to pomeni?« se je prestrašil kapitan, «sveti Anton, stoj nam ob strani — to je grozno!* •Tam tam!* so zakričali mornarji kazali v daljo. Vsakdo se je sklonit naprej, đa bi videl, kaj je dalo povod tem vzklikom. Ftlip, Schriften in kapitan so stali drug pri drugem. V daljavi kakih dveh kabeljevih dolžin je bilo opaziti jadernike velike ladje. Polagoma so se prikazala tudi jadra, kro* s topovi in slednjič trup. Reši nas, Pomočnica! Obljubljam ti tisoč voščenih sveč, reši ms! Molite! Molite!* «Zakleta ladja — leteči Holandec!*, je za-hreščal Schriften, sem vam rekel, Filip Vamderdecken, tu je vaš oče... hi! hil* Filipove oči so bile uprte v začarani bred in opazil je, da so tam sputili čoln v vodo. «Je K mogoče,* je pomislil, «da mi je zdaj dovoljen vstop?* Filip se je prijel za prsi in objel relikvijo. Tema se je Uko zgostila, da je bilo ladjo koma opaziti. Mornarji in potniki so se vrgli na kolena in klicali svetnike na pomoč. Kapitan pa je stekel v kajuto po svečo, ki jo je prižgal p*ea podobo sv. Antona. , Kmalu za tem je bilo čuti udar vesel in neki glas je zaklicai: «He, dobri ljudje, vrzite vrv.* Nikdo ni odgovoril. Le Schriften se je podal h kapitanu in mu rekel, da naj ne vzame pisem, ki bi jih mogoče dali čolnarji, ker bi se njegova ladja ponesrečila. Zdaj je preplezal neki mornar na krov. «Lahko bi mi vrgli vrv, ljubi ljudje,* je de. jal, «kje je kapitan7» «Tu,» je odvrnil kapitan s trepetom od nog do glave. * Mož, ki ga je nagovoril j« bil krepak mornar s kožuhasto čepico na- glavi in imel v vola. neka pisem. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1921. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajosti. NB. Opozarja se na določitev § 34 in 35 zadružnih pravil ter želi obHne udeležbe. Vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 POZOU s Prodajalci in mizarji! Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala obieke in čevlji za mrtvece. Zaloga na debelo po zmernih cenah fl. KtJHZE, Trst Via U90 Foscola št 15. (330) NAČELNIŠTVO. Trst - Via Genova 13, I. ordinira za tofte In vene&&g bolezni od 10-12, 3-7. j Ob nedeljah in praznikih f_ Srebrne Krone In zlata plačujem po nMlh cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza Gsržfeakfl št Z (prej Barriera) EDVAFD BUZZI Gorica - Cla llazzlni 9 - Gorica (preg Via Municipio) (4-1,8 HIŠne potrebščine in materja! za antogeno lotanje. za peči in štedilnike po L 32 o, prosto na dom, plinove coke i j L 40 q, drva po L 24 q. Marsšljsks strešnik?, opeka, Za velike množ.ne cene po dogovoru. DJU11ELE mm, Trst, Coroneo Z5 37 Telefon 1306.