Some methodological reflections on oral history in the borderlands : a Slovene-Italian case study

angleški

2023

letnik 31, številka 3

kolektivni spomin   nasprotujoča si preteklost   obmejna območja   slovensko zgodovinopisje   slovensko-italijanska meja   spominske prakse   ustna zgodovina   zgodovina meje

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek prinaša nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih na primeru slovensko-italijanskega obmejnega območja. Podrobneje so predstavljene nekatere napake in težave, s katerimi se avtorica srečuje pri opravljanju intervjujev na slovensko-italijanskem obmejnem območju. Pri tem se osredotoča tako na jezikovne ovire in težave, ki se lahko pojavijo kot posledica tega, da sta v obmejnem prostoru raziskovalec in narator rojena govorca različnih jezikov. Posebej se posveča tudi težavam, ki jih za ustno zgodovino predstavlja skupna preteklost v prostoru, ki je pogosto prežet s konfliktnimi in nasprotujočimi si kolektivnimi naracijami. Pri tem ugotavlja, da je, tako kot pri vsakem projektu ustne zgodovine, tudi na obmejnih območjih pomembno ustvariti sproščeno vzdušje, ki omogoča odprt pogovor o vprašanjih skupne preteklosti. V prostoru, ki je pogosto poln nasprotujočih si naracij in spominov, to ni vedno lahko. Bržkone je to lažje za raziskovalce, ki so od dogodkov oddaljeni več generacij. Intervju je pogosto ena od redkih priložnosti v življenju naratorjev, ko lahko govorijo in razmišljajo o svoji preteklosti, družinski zgodbi in zgodovini, kar moramo spoštovati in ceniti. Po izkušnji avtorice pa so ključni elementi intervjuvanja in projektov ustne zgodovine v obmejnem prostoru dobro in aktivno poznavanje jezika naratorja (ko je to le možno), vzpostavitev vzdušja medsebojnega spoštovanja in iskrenosti ter predvsem (potrpežljivo) poslušanje sogovornika brez obsojanja.

12.06.2024