V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za colo leto	.	6	for.	20	kr.
„ pol leta	.	:i	„	30	,
„ četert, leta	.	1	„	70	„
, mesec .	.	—	,,	00	„
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	50	kr.
„ pol leta	.	3	„	80	„
n četert leta	.	2	„	—	„
d mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!"	Nar. pesem.
Oznanila* v >
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veča pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
1«I«	V Celovcu v sabolo 8. septembra 1866.	TCCftj II«
Okrajna zastopništva na Štajerskem-
v Okrajna zastopništva se bodo pri nas na Ktajerslsgjiu. pUmda kmalo vpeljala, ker je dotična postava že, od vlado poterjena. Kako pa bodo sestavljena ta zastopništva, kaj in koliko smemo od njih pričakovati za blagor dežele sploh, posebno pa za obrambo in razvoj, naše narodnosti ? Zalibože se bo koj na prvi pogled pokazalo, da je sestava okra jnih zastopništev še pveliko bolj umetno izmišljena, kakor vsi Šmerlingovi volilni redi, kajti doseglo se bo, kar bi se človeku z ozirom^ na narodnost prebivalcev na spodnjem Štajerskem čisto neverjetno zdelo, da bo v veliki večini okrajnih zastopništev zmagoval nemški element. Kako pa je to mogoče? Saj vendar je ogromna večina prebivalcev slovenska in le 2 ali 3 Nemci in ponemčeni Slovenci pridejo na sto Slovencev. In ti bi povsod v zborih večino imeli ? Le poslušaj, dragi bralec, in z menoj vred občudoval boš modrost velilco - nemškega Blagotinšek-Kaiserfeld-a in njegovih prijatlov, ktera je na videz nemogočo stvar mogočo naredila! -
Vsak sedanji politični okraj dobi svoje zastopništvo in je po §. 6. sestavljen iz zastopnikov vdeležnih ali interesnih skupin(!n-teressen-Gruppen):
a)	velikih posestnikov,
b)	tistih obrtnikov in trgovcev, ki največi davek plačujejo;
c)	vseli drugih mestnjanov in tržanov;
d)	kmečkih občin,“
§. 9. pa pravi:
„Skupno število udov okrajnega zastopništva se mora med vse skupnine okraja
Besednik.
Listi iz Haloz.
(Konec.)	»
Iz Ormoža v Ljutomer ide vozna pošta, ki sicer ni draga, pa zato lagodna za vozeče so potnike. Voz brez naslonila zcl6 tare potnikovo hrbtišče s krčem. Do Ivankov-skega križa še se zajde, od ontod pa Bog po-mozi, zlasti kedar solnce z vso silo pripeka, prah po cesti, mestoma do gležnja , kakor megleni stolp vodeči Izraelce po puščavi, vzdiguje se kot gost in poguben oblak, beleči in dušeči tudi močnega in zdravega človeka; najlagoše pa je, da gonjač ne smo hitro voziti nego v isti meri in koraku, kakor se navadama gnoj vozi. Petkrat boljši je, da jo peš potegneš črez glasovite gorice ljutomerske. Ljutomerskemu gospodu poštarju resno svetujemo , naj tako uravna vožnjo, da bode se dalo pripeljati v dveh urah iz Ormoža v Ljutomer, nikar pa v treh. Ako se poštni voznik ne sme pred tremi prikazati v Ljutomeru, geni se pošta ob eni iz Ormoža, rebrnatim kljusetom pa se potresi nikar z dolgim in šibkim, nego zrnatim ovsom, in vse bode dobro! Malo
tako razdeliti, da pride na vsako skupino enako število zastopnik o v.“
Zdaj pa vsak vidi, kam pes taco moli. Pokazati hočem nekaj zgledov, kakšno, lico da bodo imela ta zastopništva in kaj da spet žuga Slovencem. Popred pa moram kratko še omeniti nektere točke te postave. V e-1 i k i posestniki so tisti, kteri po 60 gl d. zemljiščnega in hišnega davka (zemljiščnine in hišnine) plačujejo; v drugo skupino pa spadajo vsi, ki od svoje obrtnije ali trgovine plačujejo najmanj po 100 gld. direktnega ali naravnega davka. (§. 7.)
Zastopništvo šteje v okrajih do 10.000 ljudi, 24, — od 10.000 do 20.000 lj. 30 do 32, v okrajih od 20.000 do 30.000 lj. 36, v okrajih z več kot 30.000 lj. 40—42 udov. (§•8)
Ko bi v kteri skupini ne bilo toliko vo-lilcev, kolikor ima skupina pravico voliti zastopnikov, voli, kar jih je premalo velikih posestnikov, skupina kmečkih občin, kar jih je pa premalo velikih obrtnikov in trgovcev, dodene se polovica mestom, polovica pa kmetom. (§. 9.)
Prebivalci spodnjega »Štajerskega se večidel pečajo z gospodarstvom, vino — in živinorejo, tudi mestnjani večidel le živijo od svojih zemljišč, in so le tako zvani mali obrtniki in f.odi njih trgovina je le mala. če se tedaj pri nas vzame za podlago volilnemu redu načelo interesnih skupin, godi se s tem huda krivica pravičnim interesom ravno tistega stana, ki je največo važnosti za celo deželo, ki šteje največ ljudi, ki plačuje največ davkov in daje največ svojih sinov v hrambo domovine, namreč — kmečkega stana.
Poglejmo zdaj v kteri okraj in pokazale se nam bodo res čudne prikazni. Niso mi
potnikov išče mučenstvo na poštnem vozu. Toliko v imenu trapljenih potnikov.
Prijetni trg Ljutomer, po nemškem Luttenberg, je po mnenji nekterih stricev Ljutbreg, kar ima za se mnogo verjetnosti, ker je počenši od cerkve proti zahodu ljut in strmen breg, hramovi na ravnici so poznejšo dobe. Ljudje mu pravijo Lotmerk; jaz sem za besedo Ljutomer iz tega vzroka, ker ravno poleg jo ves Radomerje in vrli Radomerščak (nekdaj dom preslavnega jezikoslovca Miklošiča), kar nedvojbeno opravičuje obliko Ljutomer. Ta znažni trg na meji Prekmurskega in Medjimurskega na konci lepega , prostranega in rodovitnega murskega polja ter na podnožji z zeleno trto ovenčanih ljutomerskih goric bi bil prilično torišče in središče za narodni razcvet obširno okolice onega kraja; to trdno priča prikazen slovesno narodne besede 1. 1863 na Gomili vrh Ljutomera, kjer se je malo manj naroda sešio, nego na Brand-hofu pri Mariboru o priliki ogromne in najslavnejše svetečnosti na slovanskem jugu na blagi spomin sv. Cirila in Metoda. Brand-hof! ti si svedok (priča) največe narodne svetečnosti, ktera se je doslej obhajala na Slovenskem. Svet je videl veličestvo tvoje. Gomila! nikoli nisi imela toliko sveta na svojem lici; nikoli niso odmevali toliko
na tanko znane vse statistične razmere, posebno pa velikost davkov raznih skupin; zatorej mi je le mogoče povrhoma dokazati nasledke tega volilnega reda. — Okraj Šmarje šteje več ko 20.000 duš, voli tedaj 36 zastopnikov, 9 za vsako skupino; velikih obrtnikov in trgovcev tam ni, mest tudi ne, samo en trg ali prav za prav tržiček, Lemberg ; vzelo se pa menda bo tudi Šmarje med trge. Ta dva trga skup nimata 1000 duš, tudi so njuni prebivalci skoz in skoz kmetovalci in davka gotovo ne plačujejo deseti del od tega, ki se naklada kmečkim občinam. Volila pa bosta ravno toliko zastopnikov, t. j. 13, ker se polovica druge skupine jima došteje, kolikor volijo vse kmečke občine. 9 velikih posestnikov in 13 tržanov pa jako premaguje 13 kmečkih zastopnikov. To ni; interesno, ampak le za nemškutarjenje interesirano zastopništvo!
Odbor, ki je izdelal to postavo in ktere-mu je bil prvosednik M. žl. Frank, sporo-čevalec pa dr. M. žl. Kaiserfeld, čutil je sani, da se ta razdelitev glasov ne more ponašati s svojo pravičnostjo. V svojem sporočilu zastran te zadeve se skuša tako le opravičiti:	,
„Odbor je tudi prevdarjal, ali bi ne bilo bolje načelo, kterega se je držal češki deželni zbor, po kterem bi se „skupno število udov okrajnega zastopništva med skupine razdelilo po razmeri skupnega zneska direktnih davkov v okraji k znesku davkov posamnih skupin.“ Odbor pa je po boljšem pretuhtenji (?) našel, da razmere, kakoršne so na Štajerskem, posebno pa mala razšir-jatev meščanstva in velike obrtnije, če bi se vzelo to načelo, dale bi vso moč in veljavo v okrajnih zastopništvih skupini kmečkih občin, tedaj v roke manj obdačenih,
močno v tvojem krilu narodni glasovi iz tisočerih grl; nikoli nisi objemala toliko slovenskega razumništva ali inteligencije s svojimi nežnimi rččicami; nikoli nisi toliko naših predragih prekmurskih bratov čestila na svojih gostoljubnih tleh, kteri se štejejo v naše kolo, in so sinovi iste matere Slave; skorej vse dijake, ki so naš kinč in preblaga nada boljšo bodočnosti, od Maribora do Varaždina si sprejela v svoje ljubeznjivo krilo; ves Ljutomer si preselila na zeleno svojo ledino, kjer smo videli narodno ozaljšani nežni spol, osebnjo gospodičine. Iz njihovih milinskih ust so gladko tekli sladki glasovi slovenski; da ste nam Jblage deklice vedno kakor krasne po postavi in dične po obleki tudi krasotice v domači besedi in lepotice v narodni omiki! Vsa-kteri gost je navdušen za narodnost slovensko zapustil tvoje vabljivo krajišče. Uglajena bodi črna prigodba 1. 1848. Ljutomer šteje razmerno dovolj razumništva, več doktorjev nego marsiktero mestice; zbog tega bi se bilo nadjati gibkega in jarnega narodnega življenja in marljivega delovanja, toda motimo se nekoliko tako misleči. Duhovništvo, g. odvetnik in še nekdo imajo časnike zastopajoče in braneče naše zadeve ; gostilnice pa kavana še vedno trobijo v tevtonski ali nemški rog. Pogovorni jezik,
kar bi nepravično (?) in v marsikakem oziru tudi nevarno bilo.11
S temi besedami se je pač odbor sam zatožil in tudi sam obsodil; kajti iž njih spoznamo, da je odbor dobro vedel, kaj da je storil, in da je premišljeno si izvolil tako načelo, po kterem se nnjvečemu in najvaž-nišemu stanu naše dežele kratijo pravice. Pa nismo slepi in dobro vidimo in vemo zakaj se je odboru tako strašno nevarno zdelo, držati se načela pravičnosti, kakor češki deželni zbor. Bal sc je, da ne bi okrajna zastopništva na spodnjem Štajerskem preveč narodna postala, kar bi se gotovo zgodilo bilo, ako bi se ne bil napravil tak čuden volilen red.
Kako da se naši poslanci, ki so vendar zastopniki kmečkih občin, niso vzdignili zoper to nenaravno posiljenje svojih volilccv? Kakor v gori omenjenem šmarskem okraji, ravno tako je tudi večidel v vseh drugih okrajih. Povsod je število kmečkih zastopnikov bolj ali manj neizmerno premalo proti zastopnikom drugih skupin.
Pa kaj čemo zdaj? Postava je potcrjena in težko jo bo prenarediti. Vendar pa bo treba vsaj skušati, kaj se bo še dalo storiti. Ta postava je spet ena taistih graških zarodkov, ki se leto za letom rodijo veliki nemčiji v
— 288 —
sli komu neljubo in tern v peti! In ravno nemški časnikarji in politikarji na Dunaju, ki svoj liberalizem tako radi na veliki zvon obešajo, ravno ti so jih napadli kakor belo vrano. Za njimi pa pišejo in govore vsi liberalni Nemci po drugih mestih, zatorej se je bati, da se narodi avstrijanski ne bojo še tako hitro spoprijaznili in pomirili: Nemci svojo hegemonije nočejo pustiti iz rok. Še celo sliši se, da se je tu nekaj literatov združilo, ki bojo na vso sapo jeli proti nem-škej federalističnej stranki delati. In veste, kteri in kakšni ljudje so med njimi per-vaki? — Sami judje so: znani dr. Wittels-hofer je njih vodja. Pa res je , da judje ne terorizujejo samo našega poglavitnega mesta, timveč celo našo deržavo. Ako se gode take reči, je naš slavni Palacky pač prav imel, ki je 8. junija- 1. 1863 pisal: „S pomladi leta 1848 nosil sera v sercu svojem še upanje, da si bodo nazadnje osvobojeni narodi pravični med seboj; po izkušnjah, pridobljenih od tega časa, pak bi daljša taka vera bila nevarno sleparjenje samega sebe11. Nemci in Madjari, ali vas hegemonistov ne sbadajo te preroške besede do serca in ne pripravijo k pameti?!
Ker se narodi med seboj kavsajo, tudi ministerstvo pri vsej dobrej volji ne pride nikamor naprej, vsako uro se naznanjajo
čast in slavo, nam spodnje-štajerskim Šlo- ^-novi programi in novi ministri. Nekteri ter-
vencem pa v ... ! —
H koncu moram še nekaj omeniti. Znani federalistični časnik „Politik11 misli, da bodo okrajna zastopništva najvarnejše zavetje narodnosti, in da, če so le ta zadosti samo-stalna, ni se v nobeni deželi treba bati, da bi ena narodnost podjarmovala drugo. Kar
dijo, da imajo Madjari Belcredi-ja že čisto v Žaklju, in da so ministri za Ogersko že imenovani in sicer sami prevejeniMadjari; drugi spet pravijo, da se Belcredi ne vda in nc odstopi od svojega programa, rajše zapusti svojo mesto, in res gre po mestu ravno _ kar še vroča novica, da on in Esterhdzi od-
se tiče nlširokrajnih za7to'pnTštev“lehko se popita in da so sami Madjari na konju.
-	-- (ju uam	Včeraj se je slisalo, da Mensdort odstopi in
vsak iz volilnega reda prepriča, Slovencem ne bodo zavetje naše narodnosti.

pride za vojaškega poveljnika na Cesko, danes se pa vse to spodbija in terdi, da še ostane, ker baron Hiibner menda ni po volji Francozom, s kterimi bi naša vlada kaj rada v miru in prijaznosti živela, da! najrajši v kako zvezo stopila. Vse to in še Avufrii^nsskn PPU'irsfvn	druge novice so samo le govorice, ktere
AvsinjdnsKO cesarstvo.	pa žalibog prićaj0; na kako siabih in šib-
' Wa Dunaju. (Nemci in fo de rali- kih nogah pri nas vse stoji! Da bi vlada žem; novo ministerstvo; veliko naša se skorej postavila po koncu ter terdno žal o s tn i h p a m al o veselih novic)., pa moško nastopila pravo pot! Ljudje so 24 poštenih in svobodomiselnih mož je tu- jako v strahu in se boje veliko homatij. kaj pri nas se združilo in svoj program raz- Nekaj jih straši to gugauje, ta nestalnost, glasilo, v kterem naznanjajo svetu, da je da človek ne ve, kaj in kam, — nekaj jih tudi na Dunaju nemških federalistov, ki ho- je prestrašila nova finančina operacija , po čejo novo in svobodno Avstrijo zidati na kterej pride toliko papirnatega denarja med podlogi narodne ravnopravnosti. Kdo bi mi- ljudstvo, — nekaj jezi in žalosti nas tudi slil, da bodo njih pravične in svobodne mi- to, da se zdaj po sklenjenem miru in kon-
čane; vojski vojaškim naredbam in obsednemu stanju ne stori občno zaželeni konec. Po ustavnem življenju že vse milo zdihuje! — Kar nas tukajšnje Slovane vsaj en malo tolaži, je edino to, da naša vlada, ako nas vsa znamnja ne goljufajo, — svoje oči malo bolj obrača proti Jutru in na dogodbe, ki se tam na Turškem pripravljajo. Da bi le dobili pravega ministra zunanjih zadev, ki ima glavo in serce za turške kristjane; tud' prave zvedene, in delavne konzule in kup-čijske agente bi bilo dobro po jutrovih deželah postaviti, da se najdejo pota in cesto za našo kupčijo in obertnijo! Vse , vse že hira in umira, ker ni prislužka, kakor je vaša celovška kupčijska zbornica ministru Belkrodi-ju kaj krepko in naravnost povedala.
Dežele notranje-avstrijanske.
lir. Cclovea. (Naš strah; mestni odbor; zanemar j enci; vojaki; zrela jabelka; zdravje). Najnevarnejša in najnesrečnejša misel za Avstrijo dozdeva se nam dualizem, ki je narodnej ravno-pravnČsti naravnost nasproti. Dualizem spravi Slovane takraj Litave Nemcem, unkraj Li-tave pa Slovane in Romane Madjarom pod noge. Ne bode torej nikoli miru in sreče, moči in veljave, Avstrija zgubi podlago, n» kterej stoji. Vendar pa vleče ogerski veter, ki nam bode prinesel ogersko ministerstvo, preden se postave od 1. 1848 v duhu der-žavne edinosti in narodne ravnopravnosti prenaredč. Premišljujemo in premišljujemo, s čem so Madjari zaslužili, da se le na nje tako skerbno gleda in ozir jemlje? Naj torej naša vlada dobro dobro prevdari, kaj dela in dovoljuje, da Avstrija škode ne terpi! — Kako že vse zdihuje po ustavnem življenji, priča naš mestni odbor, ki je po predlogu g. Ulepiča sklenil, odbor sestaviti, ki naj prevdarja, ali in kakšna adresa naj se svitlemu cesarju pošlje. Da bi so le tudi prava, v duhu septemberskegžp manifesta sestavljena adresa napravila!/— Denar, ki ga je rajni tergovec Kaufman za zanemarjene otroke zapustil, narastel je že na 45.270 gld. 28 kr. Hiša za zanemarjence se j® sicer pripravila, pa namesto otrok so zdaj po izbah ranjeni vojaki nastanjeni in ja-veljne se bode hiša in šola za te otroke ž® letošnjo jesen odperla. Tudi hišni oče in učenik menda se ni imenovan. Morebiti so sami taki gospodje za to službo prosili, k'
zlasti v viših predmetih, ni slovenski , čeravno našinci vodijo pervo kolo; vaja besedo ugladi in jezik izuri. Duh omikanej-šega občinstva ni nam protiven, prva naša naloga tedaj bodi pogubno nemškutarjenje odvrniti. Govoril sem z g, dr. K. zastran čitalnice, pa učeni gospod misli, da je premalo narodno omikane gospode v trgu, ki bi jo krepko podpirala, da bi mogla zadovoljevati. Ako še tedaj ni mogoče prave čitalnice na noge spraviti, naj se poskusi vsaj s tem, da bodo p. v kavani na pre-bir naši nas braneči časopisi, kar bi bil vvod in početek slovenski čitalnici. Gg. K. in P. prijazno prosimo, da sc 'potrudita v imenu našega napredka in narodnega razvoja nektere Ljutomerčane razumnike pomatiča-riti in morda še kakega Ormožana. Družba sv. Mohorja je v veliki župi ljutomerski dobro vkorenrajena in šteje obilno udov, le v trgu zdihuje. Cela dekanovina sv. jurjevska pri Ščavnici so je od 27 družni kov
1. 1864 letos pomnožila na 95. Res lep na-
predek! Kaj pa dela sv. Križ na murskem polji, ki nima nijedne dušice med mohor-jani; so li ljudje toliko popolni, da v jim ni treba nikakega daljnjega poduka? Župa jo obširna, ljudstvo prebrisano in zadosti premožno, zakaj sc župljanom ne razloži korist te družbe? Mi dušno pastirstvo vse inači pojmimo, du-
hovniki kakor učeniki in vodniki narodu morajo pomagati iz kvarne teme pogubne nevednosti. Vemo, da to dela nekoliko truda, pa kdo ga ne bi rad prevzel na blagost narodu, s kterim smo iste krvi. Kjer se ne napreduje, ondi se nazaduje! Genite se in razlagajte ljudem vrednost krščansko-narod-nega zavoda. Kapelska in Antonska župa, ali se mar štejete med pokojnike? Pri Svetinjah ni nijen duhovnik mohorjan, nahaja se le en nagorski sin, češ, da ta prostak bolje previdi potrebo omike, nego župno predstojništvo! Velikonedeljska dekanovina v tem oziru jako hira, gotovo po nekej krivnji. Polenščak, Bolfank, Lenart, kje pa so imena vaših duhovnih predstojnikov, da ne vprašamo po imenih vaših župljanov?! Ptujska dekanovina ima tesen prostor v družbinem imeniku, Hajdini pa menda ni treba dušnega razvitka, ker je župništvo tvarno ali materijalno na trdnih nogah. Resnik naš govori tudi o najemnikih! Mariborska dekanovina ima 11 žup; kje pa je onih devet, oziroma osem? Od sv. Magdalene se nismo ničemur nadjali, ker predobro poznamo težnjo pastirjevo, kakor pri več drugih, pa sv. Barbara pri Vurbergu, kaplanstvo pri sv. Marjeti!? Kamca in sv. Kri so nas ukanili, je li nemarnost ali škrt-ljavost? V Jareninski dekanovini je Svičina
— temina; sv.Ilj se je zmuznil, ali da govo' rim po miselnih pravilih, še na svetlo se ni prikazal ! Goreči možje, ali vas je gorljivost že potrošila? Cirkpvška dekanovina ims jako skrčeno suknjo, sv. Lorenec pa je gol kakor pišče kohinhina. —■ Labodski vladi' diščanje starega dela imajo 14 dekanovik novega (prej sekovskega) pa 10, in imenik jasno kaže, da 10 dek. novega dela im9 718 = sedem sto osemnajst mohorjanov, 1^ dek. starega dela pa 410, tako pričajo n0' ovržljive in neukanljive številke. Kaj j6 temu vzrok? Odgovor prepuščamo dotičnitf gospodom, kteri itak (tudi) niso prikrojen* 1 po zvihranem kolomeru g. slovonje-bistri; škega dekana. Ali menda novi laboščan1 potrebujejo več dušnega stroška? — N9 mnogih krajih se sklada čiplost ali nikdernost moh. družnikov z neslovensko pisavo duhovnih pastirjev, tedaj krščansko- narode9 omika in napredek ljubita šotore si stavit' med značajnimi našinci. Dobro došla, rad* vaju sprejmemo. Stirski Slovenci! bodite0 gorljivi tekmeci v tej zadevi, da prihodnj6 leto prekosimo nam na slavo in narodu 1,9 korist mnogo večo vladikovino ljubljansko' Srečno in neopešano naprej !
tudi slovenski znajo; že je „Slovenec41 povedal , kako so mestni očetje panslavizma bojč!! — V našem mestnem okraju je zdaj 5 generalov, 16 štabnih oficirjev, 138 viših oficirjev, 2199 prostakov in 467 konj. Zdaj se je vkvartirovanje že nekaj v red spravilo, sperva jih je pa prihrulo več ali mani, kakor jih je biio napovedanih. Na deželi je pa menda še vse nevredjeno in slišijo se pritožbe. — Zrelo jabelko pade z drevesa; to se je spet poterdilo pri potepuhih, ki so farovž v Brezi okradli. Dva ptiča sta že v nedeljo, ko sta hudodelstvo doprinesla, prišla gosposki v post. Sta pa dobro znana hudobneža, ki sta se okoli Celovca klatila in svoje kurbe v Otočah imela. Tam sta tudi bila vjeta; srebernino (43 gld.) in nekaj ukradene robe so že dobili; kam pa sta papir spravila, ne ve se še; vse vkup znaša v denarjih 160 gld., zraven je še nekaj perila in nekaj žlic pa vilic. — Hvala Bogu, da smo še vsi zdravi, — od kake bolezni se ne sliši od nobene strani.
1* Cirali&taiij«*. §. (Vpeljevanje; cer k v. semenj; vojaci; letina). Sko-rej bi bil pozabil poslati „Slov.« listek, ki ga danes prav lahko napolnim. Najprej naj Berž omenim, da so 1. sept. v bližnjem št. Petru novega župnika vpeljevali. G. Juri Vidmar je rojen v Dolu na Kranjskem in je bil do zdaj župnik v Kotljah. Pri vpeljevanju je bilo nekaj sosednjih gospodov pričujočih, med njimi tudi zdanji uljudni dekan Kuhar. Naj živi čversti novi župnik mnoga mnoga leta, — posla se mu ne bo manjkalo! — Angeljsko nedeljo je bil tu spet cerkveni obhod, kterega se je veliko ljudi udeleževalo. Le to se mi nekako čudno zdi, zakaj da vojakov, ki jih je mnogo po vasi nastajouih, nič blizo ni bilo, ali da bi se bili vsai pred gradom v red postavili in blagoslov prejeli, kakor je to drugod lepa navada. Menda vendar niso vsi judje ali kar si že bodi, dasitudi bi človek prav lehko kaj tacega o njih mislil, ker imajo ob nedeljah ravno tedaj tikoma cerkve svoje vaje in shode, ko se služba božja opravlja. Pri kaki drugi priliki bi se lahko tožilo zarad motenja vere! Sicer se je pa ta dan od per-vega semnja v tem ločil, da je bila zdaj po keremah muzika dovoljena, ker se je srečno mir sklenil! — Ljudje so letine kaj veseli, ker vsega bo, hvala Bogu! še koj dosti.
Iz št. Kancljana. (Nesreča; vojaki.) Nedavno se je nekemu kmetu iz št. Marksa ta le nesreča pripetila. Peljal je namreč v sredo dva pitana vola v Velikovec na prodaj po oni soteski proti Adamu. Mahom zderkneta v jarem zvezana vola v Dravo. Tista pot je prepovedana, in vendar še zmirom tam vozijo. — Tukaj imamo veliko vojakov razstavljenih, in sicer voznikov. Za drugo nič ne rečemo, če ravno čutimo, da nismo brez vojakov, pa razdeliti bi se vendar morali drugači, da ne bo treba domačim svoje živine pod milim nebom imeti, med tem ko vojaški konji ves prostor vze-mo. Da bi le kmalo razpustili armado, ki toliko velja, to je občna želja pri nas.
Blizo Velenja. R. P. (Š. skušnja, nemščina in še nekaj). 22. avg. t. 1. smo imeli očitno šolsko skušnjo v Sent. liju. Učitelj se je skazal, da otroke v pisanji, sestavi malih listov, pobotnic in drugih koristnih reči dobro podučuje. Po želji c. g. dekana Miklavzin-a moral je tudi nemški izpraševati. Zdaj je pa tako stokanje in riganje v šoli nastalo, da je bilo groza slikati; nekterim otrokom so nemške besede kar v grlu zastajale! Če je pa kteri šolar kako nemško besedo prav izklatil, hitro so 8a g. župnik Gospodarič pohvalili rekoč: »Der bat schon einen ziemlich deutschen Ueist“ !!! Gospoda ! ali je mar za to ljudska Sola ?! Škoda in nesreča, da sto vi voditelji ubogega ljudstva: Slepec slepca vodi!
Ze v šoli se otroku nemška beseda in Nemški duh v glavo ubija, potem pa, ko solo zapusti, »nabiti celo življenje koristno
— 289 —
knjige V roko ne dobi; ker je otroče samo še prenevedno, človeka pa tudi nima, da bi mu jih priporočal, odtod potem prihaja, da je človek, ki je šolo obiskoval, dostikrat veči nevednež mimo tistega, ki je nikoli vidil ni. Kjer je pa nevednost, tam tudi ni narodne zavesti! Zatorej pa tudi družba -•isv. Mohora ne šteje v našej okolici veliko prijatlov. G. dekan še povabilnega lista po dekaniji ne pošiljajo, duhovniki družbe ne priporočajo in tudi časnikov naših ne podpirajo. Kaj bi rajni knezoškof Anton M. ►Slomšek rekli, ko bi iz groba vstali in videli, kako g. Miklavžin Njih sad — milo slovenščino — tako slabo glešta ?! Naša dekanija šteje 10.212 duš, družnike pa le 3, reci: tri! —
Ik Ijubljnnc 5. sept. A. B. (Nekaj o našem gledišču.) Bredi tekočega meseca se začnejo zopet glediščne predstave, kakor vidimo in nam naznanila glediščne-ga vodja g. Žbllnerja povedo. Po sklepu deželnega zbora jo zavezan včasih tudi slovenske predstave osnovati. — V naznanilu svojem pa o tej zadevi prav nič ne črhne in nam tudi prav nič ne obeta. Kakor se naiu dozdeva, smo tedaj za letos v tej zadevi zopet precej na suhem ostali! Sliši se sicer, da pri operi zna več pevcev in pevk češki in da misli g. Žollner oprete dajati v slovenskej predstavi. Zakaj v naznanilu tega ni mč omenil V Resnično, to nas ne navdaja s posebnim upanjem. Po tej poti menda ne bode šlo naprej, ako ne bode deželni odbor krepko zahteval. Na drugej strani pa tudi vsak spreviden človek prizna, da je tak začetek težaven tudi za vodja in da bode skorej neobhodno potrebno ravno v oziru na to povišati podporo, ktero ima gledišče iz deželnega zaklada. Le poglejmo na druga narodna gledišča in videli bomo, da imajo velike podpore. Brez tega se pa menda tudi pri nas ne bode kaj posebnega na noge spravilo. Dalje slišimo, da g. Penn ne bode izdajal časopisa v Gradcu; naj si ga skuša pridobiti g. Zbllner, ako ima še kaj druzih sposobnih moči, — morebiti vendar kaj skupaj spravi! Toliko za danes. Na to za nas kaj važno vprašanje bodem tako še večkrat prišel in ob priliki kaj več povedal. Za zdaj počakajmo, da vidimo, kaj da bode ?
■* Butu«stke soseske na Krasu. (N a-rodna straža; družba sv. Mohora; narodnost; letina.) Tudi mi imamo narodno stražo, ktera so pridno vadi v orožju; dosluženi vojaki so iz svobodne volje in iz samega rodoljubja stopili v narodno stražo in jo zdaj vadijo v vojskovanju. Vsi se veselimo, da so naši Talijane tako slavno premagali na kopnem in na morju, zatorej na moremo nikamor tega spraviti, da tako do tal pobiti Talijan svoje per-ate steguje po slov. zemlji. Naj le pride, dobro mu bodemo herbet nabili:	mi Slovenci
živimo in za Avstrijo smo volje darovati vse : blago, kri in življenje ! —• V nekem svojih listov si ti „Slovenec11 naznanjal, ka-liko da imaš naročnikov. Grozno smo se tu čudili, da jih šteješ le tako malo in vendar se moreš meriti s vsakim nemškim listom. Jezik tvoj je čist pa lehko razumljiv, politika tvoja lojalna pa svobodna, novice tvoje so resnične, pogled tvoj skorej proroški, kakor si ti pravil, ravno tako se je vse godilo! Pa le nc zgubi serčnosti, gotovo bode število naročnikov narastlo; per-vo polovico tega leta je tudi k nam hodil le en sam iztis, zdaj pa že hodita dva; sčasoma jih bo gotovo še več dohajalo; kajti naša šola je izvorstna in stoji na čisto na-rodnej podlagi. Častiti naš farman J. B. učijo sami in vse po slovenski. Zatorej pa tudi število družnikov sv. Mohora narašča, kar je posebno hvalevredno. Za en goldinar dobi človek toliko in tako lepih bukvic, da bi po knjigarnah za nje plačati moral 2—3 goldinarje. Zatorej se grozno čudimo, da stoje Teržaška škofija tako malo družni-
kov. Res da nas uboštvo zelo tare, pa vendar en goldinar bi šc marsikdo premogel! Manjka ljudi, ki bi Slovence zbujali in vabili. Posebno ti Tomaj, ki bi si lehko čitalnico napravil, ne šteješ nobene žive duše pri družbi sv. Mohora ! Kar pa posebno zaspane zbuja in merzle ogreva, jo domače petje^; nove slovenske pesmi so kakor iskre, ki se mečejo mod ljudstvo. Naj se torej petje, posebno in uajpred čerkveno, povzdigne na višo stopinjo. Tudi kaka majhna knjižica — narodni katekizem — ki bi prosto ljudstvo prav po domače podučevala o narodnih in političnih zadevah, bila bi zlata vredna. — II koncu naj še povem, da je tu letina še precej dobra, snopovja je veliko, žita pa vendar le nenavadno malo, tudi ajde se precej nadjamo, terta pa nam malo obeta. (Prosimo večkrat kaj !)
Pluje dežele.
Rim. Poljskemu „Czasu‘£ se piše to le: „Papež je bil namenjen po letošnjih burnih dogodbah posebno okrožnico izdati, ki je bila že tudi tiskana; vendar pa se je v 12. uri premislil in od svoje namere odstopil Napoleon bi neki rad še svoje vojščake v Rimu pustil, dasiravno po septemberski pogodbi ni več tega dolžen storiti. Prav rad bi torej videl, ko bi ga v Rimu s kakim posebnim oglasom za to moledovati hotli • ali tu nimajo nič kaj zaupanja in ljubezni do tega „najstaršega sina kat. cerkve«• zato je pa tudi najbolj verjetno, da se bote papeževa pa talijanska vlada sami med seboj pogajati začele«. — Tako le-ta dopisnik, ki semtoitje marsiktero dobro zadene.
Francoski poslanec grof Sartiges je oni dan bivšega neapolitanskega kralja Frdnca II na njegovi grajščini obiskal in se delj časa ž njim pogovarjal. Govori se, da bo kralj Run skorej zapustil, ker Napoleon ne mara me zanj, papežu pa bi še celo lahko kako sitnost napravil. Pomagati so mu tako več ne more. Njegov brat grof Trani sc jo v Bvajco preselil.
4 rancoska. Kakor znamnjakažejo,slišalo se bo beržkone kmalo spet kaj nepričakovanega iz Pariza, kakor vselej, ko se je posvetu govorilo, kako zelo je Napoleon bolen in da mma nič druzega in boljšega opraviti ka-kor na smert se pripravljati. Že to nekaj pomenja, da je minister Drouins de Lhuvs ravno zdaj odstopil in da mu je za naslednika carigrajski poslanec de Moustier izvoljen. Od le-toga se govori, da je bolj energičen mož, nego je njegov prednik, da pozna izliodnje zadeve do pikice in bo tedaj v vseh rečeh pravo svetovati mogel. Kako je pa kaj v Berlinu znan, ali ga tam tudi imajo kaj radi ali nc, tega pa še ne vemo na tanko povedati. Eni namreč pišejo, da, ko je bil v Berlinu za poslanca, so ga na kraljevem dvoru kaj radi imeli; dru^i pa pravijo da vse to ni res in da se btta z Bismarkom kmate spoprijela — zastran odškodnine. Bomo videli! — Napoleon ima res zdaj mnogo opraviti, ker si mora s toliko vprašanji glavo beliti. So pa ta : izhod-nje, rimsko, nemško, mehikansko itd. Govori se, da mora kje kako veliko vojsko vnet. da se rodbina njegova ohrani na prestolu. Na tem mu je tudi kaj zelo ležeče.	J
vse dobro
i i aiicuisivl
„monneur poroča — o dunajskih mirnih razpravah.
Sovraštvo do Avstrije, pravi on, se je večidel ze vloglo. Časniki kakor ljudstvo so se pomirili. Tako post. piše „Italic«: „Ker se zdaj Avstrija čez planine nazaj umakne, odpove se Talijansketnu; zato pa tudi nimamo več vzroka, sovražiti jo. Ti mali kosci laške zemlje, ki bi še lahko nravno mir kalili, ne bodo v stanu velike vojske napraviti«. — Ravno ta časnik tudi piše, da prevzame Italija od beneškega deželnega
dolga le 230 milijonov frankov. Ker ves avstrijski deržavei dojg znaša 6'/a milijarde, morala bi bila Italija prevzeti več ko 450 mil. Prusko-avstrijska pogodba je tedaj za Talijane kaj dobra.
Turška. Punt na otoku Kandiji še vedno ni zadušen. Sultan je sicer že dal povelje, naj zgrabijo in pobijejo puntarje; ali kakor se iz Atčn poroča, niso turški poveljniki nič opravili, — Kretenci pa neki zmiraj večo pomoč dobivajo. — Sliši se, da tudi prebivalci ciperskega otoka kar zelo zoper Turke rojijo in da se tudi tam naj-berže vname punt. Po gerškem kraljestvu neki vse vre in kuha, ker Gorki bi radi vse svoje ljudi Turkov oprostili. Ker sc tudi Ruska zdaj bolj z izhodom peta, težko bo drugači, da se začne reševati tako imenitno izhodnje vprašanje. Avstrija, kako pa ti ?!
Pruska. Zbornica poslancev jc one dni z večino glasov sklenila, naj se vladi popolnoma odpustek podeli zarad tega, ker ni nekaj let ustavno vladala. Bismarku sc zdaj vendar vse po želji stori! Zdaj se je tudi mir sklenil z Darmstadtom , ki plača 3 milijone in odstopi kosec dežele. Le s Saksonsko se še niso pogodili. Gre menda terda za kralja.
Razr.e novice.
*** Iz Lj u b 1 j a n e : Slavno ministerstvo trgovstva je potrdilo volitve g. S u p a n a za prvosednika in g. H o r a k a za podprvo-sednika kupčijske in obrtnijske zbornice kranjske.
*** Pri kopanju jarka ali kanala na šolskem trgu se je našlo te dni mnogo človeških kosti in 8 človeških cepin. Bilo je na tem prostoru v prejšnjih časih pokopališče, od kterega izvirajo ti ostanki.
Deželni odbor je izvolil za sekun-darja v tukajšnej bolnišnici g. dr. Bdhma, rojenega Slovenca, ki je bil dozdaj začasni sekundari v videnskej bolnišnici na Dunaju.
V četrtek 6. t. m. je osnovala v dvorani^ tukajši.e čitalnice slavnoznana pev-kinja Šarlota žl. Tiefensee prav zanimivo besedo za vdove in sirote v zadnej vojski padlih vojščakov domačega 17. polka Hohenlohe. Več o tej besedi prihodnjič.
*	„Novice11 naznanjajo, da bode v če-tejrtek 27. sept. t. 1. 2. občni zbor slovenske Matice v Ljubljapi. Več v programu prihodnjič.
*	V ,;Nar. Novinah“ nahajamo obširno pismo, ki ga je zagrebški veliki župan g. pl. Ivan Kukuljevič Saksinski svojemu prijatlu zavolj izstopa iz jugoslovanske akademije pisal. Razun vzrokov, ki so ga k temu primorali, navaja tudi mnogo zasluženih in učenih mož hervaškega, serbskega, bulgarskega in slovenskega rodu, kteri bi bili po njegovem mnjenju zaslužili izvoljeni biti v to akademijo. Mi tu samo to naznanjamo svojim bralcem, kar o Slovencih piše. „Kaj porečem naposled, tako piše K., o naših Slovencih, kterih bi mi Hervatje, ako nam je le količkaj na oživljenju jugoslovanske ideje ležeče, pri nobeni priliki ni glede književnosti, ni glede politike pozabiti ne smeli, ker so nam Ilervatom Slovenci, vsaj tako jaz menim, desna naša roka, brez ktere bomo težko kdaj iztok k sebi pritisniti ali krepko napredovati in postati mogli, zdrav narod v pravem pomenu besede. Ali tu se je spet pri volitvi pervih jugoslovanskih akademikarjev pozabilo na istega Miklošiča, kterega ves učeni svet imenuje pervega slavista, niti se je le količkaj gledalo na bistroumnega Terstc-njaka, na učenega in s slovanskim žarom
— 290 —
navdušenega Maja r-ja, kakor tudi nič na ženijalnega K o s e s k i-ta." Tako g. Kukuljevič.
*	Nek da Ima ti n s k rodoljub je obljubil 1000 gld. tistemu dati, ki bode pomorsko bitvo pri Visu po zgledu serb-skih narodnih pesem najbolje pope\al, da se potem da v posebni knjižici na svitlo. Slava!
*	Ljubljansko škofijstvo naznanja oporoko rajnega kolarja Jož. Poklukarja, ki je dve sto in zopet s t o gld. brez prikrajšanja lastinske pravice ko darilo za najboljše in bližnje najboljše poljudne bukve za čedno odrejo odločil. Bukve naj znašajo k večemu 12—15 pol in naj se vsaj v 4 letih po smerti rajnega gospoda (f 7. marca I860) dogotove. Duhovnom ljublj. škofije jc to darilo namenjeno.
*	Razun generala Gondrecourta, ki je bil na 8 dni v zapor obsojen (a ne zavolj kakega pregreška na bojišču), ne bo po zadnjih sporočilih nijeden drug general obsojen, ker se nijednemu ni moglo nič nap-tnega dokazati. — Mi nismo tudi nič dru-zaga pričakovali !
'*-4z Celovca. Da-si ravno je že rešen g. Raičev predlog o skupni izdavi matičnega in družbinega koledarja — kakor se trdno nadjamo Matici in družbi na korist — dovoljenji nam vendar še bodi nekoliko besed v tej zadevi, da se stvar še nekaj bolj pojasni. V 61. Slovenčevem listu je navedel znani rodoljub in pogumni borec za blagovitost svojega naroda g. B. R. razloge, kteri so ga nagibali svetovati na zedinjenje obeh koledarjev. Poglejmo je na kratko:
Prvi razlog mu je zmanjšanje stroškov, ki je misli doseči po tej združbi. To združbo pa si misli g. nasvetovalec tako, da bi se tiskala pratika in druga v koledarjih navadna naznanila za obe društvi vkup, imenik, sporočilo in slovstveni del pa za vsak zavod posebej. „Oba dogotovljena dela“ — piše dalje — zvezala bi se v eno precej obilno knjigo, dostojno za obe društvi.“ Ako bi se pratika za obč društvi vkup tiskala, prihranilo bi se res nekoliko stroškov; 100 gld. vendar gotovo ne, kolikor jih je g. nasvetovalec preračuni), ker bi se dvojnemu vezanju in razpošiljanju deležnikom obeh zavodov vendar ne moglo v okom priti, ako nočemo, da ostanejo ali družbeniki ali matičarji brez koledarja. Pa kaj bi hasnilo pri pratiki 100 prihranjenih goldinarjev, ko bi se moralo po tej poti za natis imenika in slovstvenega dela blizo 300 goldinarjev več potrošiti ? 1 Preglejmo to reč vendar bolj na drobno in vzemimo za primer, da bo dala Matica svoje knjige v 2000, družba v 6000 iztisih tiskati ter da bo matičin slovstveni del z imenikom vred 8 tiskanih pol in družbin ravno toliko obsegal. Ako se plača za tiskano polo male oblike v 2000 iztisih samo 26, v 6000 iztisih samo 50 gld., imela bo Matica tiskarnih stroškov za slovstveni del 208 gld., družba pa 400 gld. (vkup 608 gld.) Ako se v izdavi združite, morala bo vsaka svoj slovstveni del z imenikom vred v 8000 iztisih tiskati, da se bo mogel združeni koledar udom obeh zavodov v roke dati. Ako se računi vsaka tisučina iztisov čez gori naznanjeno število samo na 6 gld., imela bo stroškov Matica 496 gld., družba pa ravno toliko, skup torej 992 gld. Po g. Raičevem predlogu v „Slo-vencu“ bi se po tem takem na eni strani blizo 100 gld. prihranilo, na drugi pa biizo 300 gld. več potrošilo samo za to, da bodo udje ta isti koledar po dvakrat v roke dobivali, „kar je v sedanjih skopih časih tudi treba uvažiti.“ Ta razlog torej g. Raičev predlog, ne da bi ga podpiral, še-le podira.
Drugi razlog mu jo pospeševanje in širjenje obeh društev. Ta razlog je gotovo vreden, da se vzame v ozir; po naših mislih
pa bi se dal napredek obeh društev brez posebnih stroškov po tem poti jako pospeševati, kakor je bil unkrat v „Slovencu11 naznanjen, namreč da bi se v prihodnje v vsakoletnem družbinem koledarčku ponočevalo o Matični delavnosti in nasprotno; prepričani smo vendar, da se bode vsak zavod sam po svojih delih najbolje priporočal Slovencem. Sicer pa delajmo z združenimi močmi za napredek obeh zavodov, da bosta od leta do leta lepše napredovala in svojemu namenu primernega sadu donašala!
To se mi je zdelo treba na kratko omeniti; če nisem prave zadel, saj se dam podučiti.	A. Janežič.
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofija: G. duh. pomoč. Jarec gre iz Zagorja na Rake. Prestavljeni in postavljeni so dalje gg.: Franc Uranič v 0ernomeljvza kateheta; »Simon Ž u/,ek v Drago; Fr. Žagar v kočevsko Reko; Jer. Ramovš v St. Janž;Ant. Leli asi v Logatec; lgn. Kutnar v št. Jul' pri Svib.; Mih. Koželj v Oernomelj (L)J Jan. Klofutar v Svibenj; Fr. Krpic v Kolovrat; Lor. G e r j o 1 k sv. Križu p*-* Kostanjevici (2.); Mat. Abzec v Trebelno (2.); Vil. Gašperin v Mozelj; Dam. P a V-lič k sv. Trojici; J. Čadež v Vreme; Mih. Mo golič v Idrijo; Jan. Dovic^ Cernomelj (3.); Ant. D o mi cel j v Star* tergpri Polj.; Prim. Jan naPolšnjek; Lon Rozman v Dolejno vas; Šim. Pleničar v Trebelno; Ant. Anžur v Škocijan (b* G.); Jak. Gros v št. Lorene (ob Tero): Jari. Lunder v Razderto (eksp.); Jam Dolničar v Rovte nad Jesen, (adm.)j Jan. A n ker st za benef. v št. Vid p*-1 Berdu; Jan. Dolinar v Smarijo; Jam Vovk v št. Jernej; Fr. G r i v e c v Lesk«" vee; Greg. Jakci v Planino; Ant. Žakelj k sv. Duhu na Dol.; Ernest Čubef v Sostro; Val. S k u 1 v Dol.; Val. B e r-n a r d v Selce ; Jan. Berčič na Studenec ; Kozin. Pavlič v Poljane nad Loko) Juri Dernovšek na Berdo; BI. Šokli^ v Teržič; And. Pogorelec v spod. Idrij°i Jan. Teran v Begnje; Jož. Razboršek v Vodice; Mat. Zarnik na Breznic°i Mart. Dcrčar na Obloke (2): Pet. Mohar v št. Peter pri Nov. m. — Umeri je ž' Vid. An tonjčič, kapi. v Dolu. R. I. P.!
Žitna cena.
—-
(pšenic
M a riboni Celju Ptujem Ljubljani K ranju
reži
ječ-
mena

(M k 1 gld. 1 L} gU/ Mgld.l kjgUftj£
Gorici Celoveu(S Torbiž (J
Varaždinu
Zagrebu
Sisku
4 '76	3 95	2 70	1 [90|	I
4 4(1	3 80	2 85	2 20	3
3 70	3 80	3 1(1	1 50	3
!	6 70	3 !8A	2 ,90	2 30	
4 90	3 60		 I _	1 180	4
4 10	3 2C	2 30	l 30 — 1-	3
5 40	4 20	_ 3 3o	1 96		-
f> 30	6 20	4 20	2 90	— t
4 ,80	3 30	2 44	i ;gg	3
3 170	— |_	1 20	1 8c	
5 '40	1	2 !-	1 80	—
60 I
Loteiija.
Gradec,5. septembra:
«» S 40	*1	9.
Prihodnje srežkanje je 19. septembru 186G.
Dunajska
borsa 7
septembra 1866-
6% metalike 5'70 naeijonal 1860 dorž. posoj Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
63.16 69.--82-70 743- -163.20 129 28 6.18 12728
Lastnik A, Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R, Bertsehinger,