Cena Lit. 30‘—
£ URADNI LIST
1C Oj

rti
A o
POVERJENIŠTVA POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE
L\
Uredništvo in uprava: Ajdovščina
Ajdovščina 18. oktobra 1946.
Leto I. — Št. 18
VSEBINA:
137.	Odlok o ustanovitvi oddelka okrožnega narodnega sodišča v Kopru.
138.	Odreba o ustanovitvi Osrednje splošne obrtne šole v Idriji.
139.	Odločba o ustanovitvi pokrajinskega podjetja »Kurivo«.
140.	Odredba št. 44 o obveznih plačilih (brez uporabljanja gotovine.
141.	Odredba o dolžnosti prijave krompirja.
142.	Odredba o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946/47. in. regulaciji nakaznic za maščobo.
143.	Odločba o reguliranju cen vina in žganih pijač.
144.	Oodredba o prometu z vinom.
145.	Odredba o podaljašnju roka iz odredbe z dne 15. julija 1946, Ur. list PPNOO št. 10/46—71.
Objave.	i
137
Odlok
o ustanovitvi oddelka okrožnega narodnega sodišča v Kopru
Poverjeništvo P KOC) za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledeči
odlok.
Člen 1.
V zvezi z odlokom o> začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikih z dne 3. septembra 1944 se ustanavlja s pristojnostjo za območje NOO Koper poseben oddelek okrožnega narodnega sodišča s sedežem v Kopru, ki tvori sestavni del okrožnega narodnega sodišča v Postojni.
Člen 2.
Stvarna pristojnost tega oddelka okrožnega narodnega sodišča v Kopru se nanaša na vse pravdne, nepravdne in kazenske zadeve ter zadeve trgovinskega in zadružnega registra v smislu že citiranega odloka z dne
S.	septembra 1944.
Člen 3.
Vse tekoče zadeve prevzame po svoji pristojnosti na novo ustanovljeni oddelek okrožnega narodnega sodisča v Kopru.
Člen 4. -
Pooblašča se predsednik okrožnega narodnega sodišča v Postojni, da ukrene vse potrebno za izvedbo tega odloka.
Člen 5.
Ta odlok stopi v veljavo z objavo' v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 28. septembra 1946.
Poverjenik:
France Perovšek s. r.
138
Odredba
o ustanovitvi Osrednje splošno obrtne šole v Idriji
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slove"nsko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
Člen 1.
V	sestavu tehnične šole v Idriji se ustanovi Osrednja splošno obrtna šola za Slovensko Primorje za vajence vseh obrtniških in industrijskih strok, ki ne obiskujejo kake strokovne obrtne ali industrijske šole.
Člen 2.
Namen te šole je, dati obrtnim in industrijskim vajencem potrebno splošno in teoretično strokovno izobrazbo, ki jim je poleg praktičnega pouka pri mojstrih in v obratih potrebna za dobro in pravilno izvrševanje njihove stroke.
Člen 3.
Pouk traja nepretrgoma najmanj po tri mesece na leto toliko let, kolikor let traja učna doba za posamezne stroke. Ostali čas dela vajenec pri svojem mojstru ali v obratu.
Pravice vajencev iz člena 7 odredbe o vajencih ostanejo v veljavi.
Člen 4.
Ob zaključku vsakoletnega šolanja dobi učenec izkaz o učnem uspehu v šoli. Slab uspeh more učenec popraviti na popravnem izpitu pred vstopom v višji letnik, vendar ga sme delati samo enkrat. Učenec, ki je uspešno končal vsa leta šolanja, je oproščen teoretičnega strokovnega izpita pred komisijo, predvideno v členu 27 odredbe o vajencih.
Člen 5.
V	času vsakoletnega trimesečnega šolanja na Osrednji splošno obrtni šoli bodo učenci stanovali v vajeniškem oziroma dijaškem domu, kjer bodo vzdrževani iz sredstev, navedenih v členu 22 odredbe o vajencih.
Člen 6.
Šolo vodi delegat, ki je podrejen Poverjeništvu PNOO, oddelku za industrijo in rudarstvo. Delegata in ostali učni kader imenuje Poverjeništvo PNOO na predlog svojega oddelka za industrijo in rudarstvo ter odseka za strokovno šolstvo.
Podrobna organizacija in učni načrt Osrednje splošno obrtne šole bo urejena s posebnim pravilnikom.
Izvedba organizacije Osrednje splošno obrtne šole je poverjena Poverjeništvu PNOO, oddelku za industrijo in rudarstvo. '
Člen 7.
Za pouk onih vajencev prvega šolskega leta, katerih obrtniki, mojstri z enim vajencem, ne bi mogli pogrešati pri delu, se ustanovi začasni predavateljski zbor, sestavljen iz krajevnega učiteljstva, strokovnjakov in članov sindikatov. Njegova naloga je, da teoretično izšola te vajence v tvarini, katero predvideva učni načrt Osrednje splošno obrtne centralne šole za prvo leto.
Člen .8.
S to odredbo se razveljavi člen 24 prvi odstavek' odredbe o vajencih z dne 10. julija 1946 in se obenem ukinjajo dosedanje splošm> obrtne šole v Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici in Tolminu. Inventar navedenih šol se prenese na Osrednjo splošno obrtno šolo v Idriji.
Člen 9.
Ta odredba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 3. oktobra 1946.
Poverjenik:
France Perovšck s. r.
139
Odločba
o ustanovitvi pokrajinskega podjetja »Kurivo«
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odločb o.
Člen 1.
Ustanavlja se Pokrajinsko podjetje »Kurivo« s sedežem v Št. Petru na Krasu.
Člen 2.
Pokrajinsko podjetje »Kurivo« nakupuje in prodaja na drobno in debelo drva in lesno oglje, prevzema-in razdeljuje po navodilih oblasti kontingente premoga in Koksa.
Člen 3.
Podjetje je pod operativnim upravnim vodstvom Poverjeništva PNOO, oddelka za trgovino in preskrbo.
Člen 4.
Čisti dobiček podjetja se oddaja Poverjeništvu PNOO po odbitku odplačil, določenih za amortizacijski sklad in za sklad za vodstvo podjetja.
Člen 6.
Podjetje se mora priglasiti za vpis v trgovinski register.
Člen 7.
Pravila za poslovanje in druga podrobna določila predpiše Poverjeništvo PNOO.
Člen 8.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 28. avgusta 1946.
Poverjenik:
France Perovšek s. r.
140
Odredba št. 44
o obveznih plačilih brez uporabljanja gotovine
Vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje od dne 21. septembra 1946.
Da bi se olajšal promet z denarjem in pospešila denarna plačila
odrejamo :
1.
Vsi narodno osvobodilni odbori, inšpektorati, direkcije, ustanove in gospodarska podjetja narodno osvobodilnih odborov, zadružna in privatna podjetja na teritoriju Cone B bodo v bodoče opravljala izplačila in nabave, dela in usluge, katerih vrednost je večja od 15.000 lir, izključno preko uradov poštno tekočih računov na Reki in vseh poštnih uradov ali nekega drugega javnopravnega denarnega zavoda z virmani na čekovni žiro ali tekoči račun upnika. Upnik je dolžan, da pri uradu pošno tekočih računov ali pri nekem drugem javnopravnem denarnem zavodu odpre svoj tekoči račun v roku enega meseca potem, ko stopi ta odredba v veljavo.
2. - '
Gornji odstavek ne velja za osebe, katerih terjatve izvirajo iz osebnih izdatkov, delavskih mezd, potnih ali selilnih stroškov ter za obrtna in poljedelska podjetja, ki stalno zaposlujejo manj kot 10 delavcev.
3.
Noben narodno osvobodilni odbor, inšpektorat, direkcija, ustanova in gospodarsko podjetje narodno osvobodilnega odbora, zadružno in zasebno pdjetje ne sme izplačati računa na znesek preko 15.000 lir upniku, ki nima tekočega računa pri nekem javnopravnem denarnem zavodu, dokler ga ne odpre, potem pa izključno z virmanom.
4.
Podjetje vodi ravnatelj po navodilih Poverjeništva PNOO, katero ga tudi imenuje. Ravnatelj nastavlja v sporazumu s Poverjeništvom PNOO tehnike in upravno osebje.
Člen 5.
Temeljna glavnica podjetja znaša 3,000.000 Lir, ki jih v celoti vplača poverjeništvo PNOO.
Prekrški te odredbe se kaznujejo.
5.
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
Nam. komandanta, generalmojar: V. Holjevac s. r.
141
Odredba
o dolžnosti prijave krompirja
Da se prepreči prekomerni odtok krompirja iz pridelovalnih co-n, prepreči prekupčevanje in navijanje cen, in zaradi ugotovitve pridelka in semenskih potreb, izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko Krajino, Reko, Istro in Slov. Primorje n na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednjo
odredbo.
Člen 1.
Vsi pridelovalci krompirja so dolžni prijaviti svoj letošnji pridelek najkasneje do 10. novembra 1946.
V prijavi je navesti:
a)	ime in naslov pridelovalca;
b)	površino, posajeno s krompirjem v gospodarskem letu 1045/46 v ha;
c)	uporabljeno seme v kg;
d)	letošnji pridelek v kvintalih;
e)	količine proste za prodajo v kvintalih;
f)	že prodane količine v q s kratko navedbo, kdaj je bilo prodano;
g)	površino, ki jo namerava pridelovalec posaditi s krompirjem v prihodnjem letu;
h)	količina potrebnega semena v kg;
i)	ali razpolaga pridelovalec s semenom sam, ali
si želi pridobiti semenski krompir z zamenjavo* ali za denar in iz katerega pridelovalnega okoliša bi si rad nabavil krompir.	_
Prijavo je podati pri onem krajevnem NOO, v katerem ima pridelovalec svoje stalno bivališče.
Člen 2.	,
Prijave vpisuje krajevni NOO v posebne poipsne pole, ki jih bo predpisal oddelek za trgovino in preskrbo.
V večjih kolčinah in za izvoz iz pridelovalnega v druge okraje smejo odkupovati krompir samo zadruge ter osebe in ustanove, ki jim izdajo dovoljenja za nakup krompirja NOO.
Izvoz iz območja Slovenskega Primorja je dopusten samo z dovolilom Poverjeništva PNOO, oddelka za trgovino* in preskrbo. .
Člen 5.
Odkupna cena krompirja ne' sme prekoračiti zneska Lir 10.
Člen 6.
Kršilci te odredbe se 'kaznujejo po odredbi o prekrških in upravno kazenskem postopanju, v težjih primerih po odredbi o pobijanju nedopustne spekulacije in gospodarske sabotaže.
Člen 7.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 3. oktobra 1946.
Poverjenik:
France Perovšek s..r.
Načelnk oddelka za trgovino in preskrbo:
France Bernot s. r.
142
Odredba
o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946/47 in regulaciji nakaznic za maščobo
Poverjeništvo PNOO za Slovensko* Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
Člen 3.
odredbo.
Okrajni kmetijski odbori so dolžni v roku 8 dni po objavi te odredbe s posebno odločbo blokirati ves krompir, ki pride v poštev kot semensko blago.
Prodaja blokiranega krompirja je do nadaljnje odredbe zabranjena.
Ako pridelovalci blokiranega krompirja radi njih težavnega socialnega položaja zahtevajo takojšen odkup, mora zadruga, pristojna po njih stalnem prebivališču, ta krompir odkupiti. Potrdilo o socialnem položaju izda pristojni krajevni NOO. "
Zadruga, ki nima na razpolago skladišč za prezimi-tev semenskega krompirja, ni dolžna izvršiti odkup po gornjem odstavku, mora pa se dogovoriti s pridelovalcem, da prezimi krompir sam in mu izplačati na račun 50% odkupne vsote. Pridelovalec, ki je prejel delno odkupno vsoto, jamči za pravilno vskladiščenje in za pravilno izročitev ob dogovorjenem času. Kalo zaradi naravne izsušitve mora zadruga določiti že ob sklenitvi pogodbe in gre v breme zadruge.
Člen 4.
V mejah pridelovalnega okraja je nakup krompirja za neposredno potrošnjo prost. Neposredna potrošnja se smatra za pokrito s količino 180 kg na družinskega člana potrošnika. Nakupnik je dolžan opravičiti nakup pri pridelovalcu s predložitvijo in izročitvijo potrdila zanj pristojnega krajevnega NOO o številu družinskih članov.
I.	Oddaja prašičev
člen 1.
Kmetovalci s posestjo nad 4 ha njiv so dolžni v gospodarskem letu 1946/47, ki traja od 1. VIII. 1946 do 31. VII. 1947, izpitati in oddati pokrajinskemu podjetju »Promes« določeno število prašičev in sicer:
a)	najmanj	1	prašiča, če	znaša	površina njiv	4	do	6 ha;
b)	najmanj	2	prašiča, če	znaša	površina njiv	6	do	9 ha;
c)	najmanj	3	prašiče, če	znaša	površina njiv	9	do	12 ha;
d)	najmanj.	4	prašiče, če	znaša	površina njiv 12	do	15 ha;
e)	najmanj 5 prašičev, če znaša površina njiv 15 do 18* ha;
f)	najmanj 6 prašičev, če znaša površina njiv 18 do 23 ha; in' na vsakih nadaljnjih 5 ha njiv po enega prašiča več.
V enaki meri so dolžna izpitati ih oddati prašiča tudi vsa posestva v javni upravi.
Oddani prašiči morajo imeti najmanj 120 kg žive teže z najmanj 25% maščobe.
Odkupne cene prašičem določi Poverjeništvo PNOO, urad za cene, s posebno odločbo.
Člen 2. .
Kmetovalci s površino njiv, ki presega 4 ha, so dolžni najkasneje v 14 dneh po objavi te odredbe podati prijave o velikosti svojih posestev pristojnim krajevnim
NOO, kateri jim predpišejo število prašičev, ki so jih dolžni zrediti in oddati.
Člen 3.
Prašičerejci, ki so dolžni izpitati prašiče po tej odredbi, imajo pravico do naslednjih ugodnosti:
a)	prvenstvo pri nabavi otrobov po določeni ceni, in sicer po 1-50 kg za vsakega prašiča, ki ga morajo oddati;
b)	prednost pri nabavi živinske soli.
Člen 4.
Posestniki, ki imajo manj kot 4 ha njiv in zaradi tega po tej odredbi niso dolžni oddati prašičev, imajo pravico do ugodnosti po čl. 3, ako a krajevnem NOO podajo obvezo, da bodo izpitali in oddali prašiča.
Člen 5.
Roki, v katerih je treba oddati prašiče, se določajo takole:
Kmetovalci, ki so dolžni oddati enega prašiča, ga morajo oddati do 30. aprila 1947..
Vsi drugi kmetovalci pa morajo oddati enega prašiča do 30. januarja 1947, ostale pa do 30. aprila 1947.
V izjemnih primerih smejo za posamezne kmetovalce podaljšati roke okrajni NOO.
Člen 6.
Kmetovalci prašičerejci, ki dokažejo s potrdilom pokrajinskega podjetja »Promes«, da so oddali pitane prašiče, smejo s preostalimi prašiči prosto razpolagati.
Kmetovalci; ki po določbah te odredbe niso dolžni pitati prašičev, smejo prosto razpolagati s svojimi pitanimi prašiči, če s potrdilom krajevnega NOO dokažejo, da niso dolžni pitati prašičev.
Prosto razpolaganje obsega tudi prodajo po prostih cenah.
Člen 12.
Uredba o klanju prašičev in oddaje sveže slanine Pov. PNOO z dne 18. dec. 1945 z vsem dodatki in spremembami se razveljavlja
Člen 13.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v* Uradnem listu.
Ajdovščina dne 3, oktobra 1946.
Poverjenik:
France Perovšek s. r
Načelnik oddelka za trgovino in preskrbo:
France Bernot s. r.
143
Odredba
o prometu z vinom
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro-, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
Člen 1.
Da se zagotovi pravilna odkupna cena vina, dvigne kvaliteta domače produkcije in zagotovi potrošnikom oskrba z vinom zajamčene kvalitete in po znosnih cenah, spada promet z vinom domače produkcije in tujega izvora pod evidenco in kontrolo oblasti.
II.	Odvzem nakaznic za maščobo
Člen 7.
Krajevni NOO morajo do 10. nov. 1946 sestaviti spiske vseh rejcev prašičev in sicer ločene spiske za one, ki so dolžni po tej odredbi pitati prašiče za -oddajo in ločene za ostale rejce. Zaradi sestave teh spiskov morajo okrajni NOO odrediti prijavne roke.
Člen 8.
Zabranjeno je klanje prašičev brez predhodnega dovoljenja za zakol. Dovoljenja za zakol izdajajo pristojni krajevni NOO.
Obenem z izdajo- dovoljenja za zakol izda krajevni NOO rejcem tudi nakazilo za sol.
Člen 9.
Člen 2.
Pridelovalci vina so dolžni najkasneje do 1. novembra 1946 prijaviti ves svoj -letošnji pridelek vina. Prijave je podati pri pristojnem okrajnem NOO, oziroma onih krajevnih NOO, ki jih okrajni NOO za to pooblasti.
Člen 3.
Za odkup vina neposredno pri producentih so upravičene samo vinarske zadruge in gostilničarji pod pogojem čl. 4 za potrebe svojih obratov. Prepovedan je odkup vina po drugih osebah, razen če jim za vsak primer posebej izda dovoljenje pristojni okrajni NOO.
Buteljska vina je dopustno prodajati samo v originalnih zaprtih steklenicah. Za kakovost in vrsto butelj-skih vin jamči vinarska zadruga, ki je izključno pooblaščena staviti ta vina v promet.
Rejci prašičev izgubijo z dnem izdanega dovolila za zakol pravico -do- nakaznic za maščobo in sicer oni, ki so zaklali enega prašiča za najmanj pet, oni, ki so zaklali dva, za najmanj devet, in oni, ik so zaklali tri prašiče, za najmanj 13 članov skupnega gospodinjstva.
Člen 10,
Poverjeništvo PNOO, oddelek za trgovino in preskrbo, se pooblašča, da izda natančnejše predpise za izvajanje te odredbe.
Člen 11.
Kršilci e odredbe se kaznujejo po odredbi o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodaske sabotaže.
Člen 4.
Gostilničarji si morajo za vsak neposreden odkup preskrbeti posebno nakupno dovoljenje, ki jim ga izstavi pristojni okrajni -NOO. Nakupno- dovoljenje mora vsebovati osebne podatke odkupnika, odobreno nakupno količino vina in ime vinogradnega okoliša, v. katerem naj se vino nakupi.
Prodaja vna osebam, ki se ne morejo izkazati z nakupnim dovoljenjem ali nalogom vinarske zadruge za nakup, ni dopustna.
Za izdajanje nakupnh dovoljenj po odstavku 1 tega člena more okrajni N00 pooblastiti tudi posamezne mestne in krajevne NOO.
Člen 5.
Evidenco nad oddanimi količinami vina in pravilnostjo zaračunanih cen vodijo vinarske zadruge. Te posle izvršujejo vinarske zadruge po' svojih osrednjih zavodih, poslovalnicah in pooblaščencih. Zadruge so’ dolžne voditi statistiko o produkciji, kvaliteti in oddaji vina.
Člen 6.
Producenti so dolžni izstaviti za vsako prodajo vina račun, ki mora biti potrjen po krajevnem N00, pristojnem za prodajalca.
Člen 7.
Gostilničarji so dolžni pred izvozom vina iz vino-gradnega okoliša predložiti zadrugi račun in vzorec vina. Zadruga izda po izvršeni preiskavi vzorca potrdilo o kakovosti, vrsti in gradaciji vina. To potrdilo služi za kalkulacijo prodajnih cen in urejanje eventualnih sporov med producentom in gostilničarjem.
Člen 8.
Razpečevalci ne smejo staviti vina v promet, dokler jim okrajni N00 ni potrdil prodajnih cen na osnovi predloženih kalkulacij. Obenem s predložitvijo kalkulacij je pri vinih, uvoženih iz vinogradnih okolišev izven področja Poverjeništva PNOO, podati tudi prijavo o uvoženi količini vina. Okrajni N00 vodijo evidenco nad uvozom
Člen 9.
Odkupne cene za vino, elemente za kalkulacijo, način zaračunavanja transportnih stroškov in višino odobrenih zaslužkov bo določilo Poverjeništvo PNOO, urad za cene, ki bo določilo tudi višino' pristojbin, katere sme zaračunavati vinarska zadruga za opravo poslov predvidenih v čl. 5 in 7 te odredbe.
Člen 10.
Prekrški te odredbe se kaznujejo po odredbi o prekrških in o upravno-kazenskem postopanju z dne 14. decembra 1945 Uradni list št. 5.
V težjih primerih se izreče kazen po odredbi o pobijanju nedopusnte spekulacije in gospodarske sabotaže.
Člen 11.
Ko stopi v veljavo ta odredba, prestane veljati uredba PPNOO o prometu in cenah vina z dne 27. marca 1946, Uradni list št. 8.
Člen 12.
Ta odredba stopi v veljova z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 2. oktobra 1946.
. Poverjenik:
Načelnik oddelka za	France Perovšek s. r.
trgovino in preskrbo:
France Bernot s. r.
144
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, urad za cene, izdaja na podlagi čl. 9 odredbe o prometu z vinom in odloka o določanju in kontroli cen naslednjo
odločbo
o reguliranju cen vina in žganih pijač
Člen 1.
Cene vina in žganih pijač se maksimirajo franko klet proizvajalca, brez javnih dajatev.
Člen 2.
Vinorodno področje Poverjeništva PNOO za Slov. Primorje se deli po izvoru vina na dva vinorodna okoliša. V prvega spadajo vinogradi koprskega okraja, vsi ostali pa v .drugi vinorodni okoliš po tej odločbi.
Člen 3.
Najvišje nakupne cene za vino smejo biti po stopnji maligana naslednje:	vinorodno področje
I.	II.
1. navadna konzumna vina lir 5.—	5.50 za stopnjo maligana, plačljivo
po liniji gradacije;
2.	za buteljska vina se dovoljuje prosta proizvodna cena.
Člen 4.
Pravilnost nakupnih cen uvoženih vin je presojati po predpisih področij, na katerih je bilo vino nabavljeno.
Člen 5.
Proizvajalcem žganih pijač se odrejajo sledeče najvišje cene po hektolitrski stopnji jakosti:
1’. slivovki in žganju iz koščičevega, lir 6.— stopnja
2.	iz ostalega sadja (tropinjevee) .	„ 5.50 „
Člen 6.
Pooblaščeni trgovci z- vinom in žganjem na debelo smejo na ceno, plačano proizvajalcu, priračunati pri vinu največ 6%, pri žganju pa največ 10% zaslužka. V teh zaslužkih so šteti tudi prevozni stroški od proizvajalca do skladišča in vsa manipulacija.
Člen 7.	*
Prodajalci alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah na drobno (trgovci s kolonialnim ali delikatesnim blagom) smejo priračunati k nakupni ceni največ 15% kosmatega zaslužka, iz katerega poravnajo vse stroške, zlasti stroške za prevoz v prodajalno trgovca na drobno, davek na poslovni promet in ostalo režijo.
Ako se prodajalci na debelo pečajo s trgovino alkoholnih pijač tudi na drobno, smejo priračunati k svoji ceni v prodaji na debelo še nadaljnih 5% kosmatega zasfužka za prodajo na drobno.
Člen 8.
Ako v istem poslu sodeluje več pooblaščencev na debelo ali več trgovcev oziroma gostilničarjev na drobno, si morajo kosmati zaslužek deliti sorazmerno opravljenemu poslu.
Člen 9.
Za vino in žgane pijače v izvirnih zaprtih steklenicah se dovoljuje k nakupni ceni še dodatek za polnjenje in etiketiranje, ki pa ne sme presegati lir 7.— za 1 steklenico.
Člen 10.
Pri točenju in prodaji vina na' drobno smejo gostinski obrati priračunati k nabavni ceni, plačani proizvajalcu oziroma prodajalcu na debelo z dodatkom trošarine in ostalih javnih dajatev ter prevoznih stroškov po tarifi za prevoz z motornimi vozili na teritoriju Poverjeništva PN00 — za Slov. Primorje in kategorizaciji gostinskih obratov, sledeči kosmati zaslužek n a 1 1 i t e r :
1.	kategorija............................lir	16.—
2.	kategorija............................  „	14.—	..
3.	kategorija........................ ■	„12.—.
4.	kategorija.............................„	10-—
Pri prodaji žganja se računa kosmati zaslužek v odstotkih nabavne cene in znaša:
1. kategorija  ..........................39%
2.	kategorija............................'	25% '
3. kategorija........................ 20%
Ta kosmati zaslužek velja tudi za vse ostale žgane pijače (brinjevec, likerji, konjak itd.) ter vsebuje povračilo vseh stroškov, režije in davek za poslovni promet. Ostale javne dajatve se sinejo priračunati h končni prodajni ceni.
Za kategorizacijo gostinskih obratov so pristojni okrajni N00, da izdajo potrebne odločbe o razvrstitvi.
Člen 11.
Pri vsaki prodaji alkoholnih pijač prodajalcem na debelo in na drobno ter gostilničarjem mora dobavitelj izdati račun, v katerem morajo biti natančno navedene: količina, vrsta oz. sorta, izvor, jakost v maliganih ali stopnjah alkohola in cena alkoholne pijače.
Člen 12.
Kalkulacije prodajnih cen in kalkulacije proizvodnih cen za buteljska vina morajo biti predložene v potrditev okrajnemu oz. mestnemu N00 ter onim krajevnim NOO, katere bo pooblastil okrajni NOO, v kolikor to ustreza krajevnim pr.ilikam.
Člen 13.
Prodajalci vina in žganih pijač na drobno morajo imeti v svojem lokalu na vidnem mestu izobešen cenik z označbo vrste, izvora, kakovosti in jakosti ter cene vina ali žgane pijače.
Člen 14.
S to odločbo se razveljavlja odločba št. 70 z dne 30. VIII. 1946.
Člen 15.
Kršitve te odločbe se kaznujejo po odloku o določanju in kontroli cen.
Člen 16.
Nakupne cene za vino* po členu 3. te odločbe stopijo v veljavo: za prvo vinorodno področje takoj, za drugo vinorodno področje z dnem 11. IX. 1946. Ostali členi te odločbe stopijo v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 2. oktobra 1946.
Urad za cene:	.	Poverjenik:
Josip Grohar s. r.	France Perovšek s. r.
145
Odredba
o podaljšanju roka iz odredbe z dne 15. julija 1946
U.	L. PPNOO št. 14/46-96 v zvezi z odredbo z dne 20. maja 1946 U. L. PPNOO št. 10/46-71.
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko ir Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo
odredbo.
Člen 1.
V členu 1. odredbe o spremembi čl. 3. odredbe o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb (U. L. PPNOO .t. 14/46—96) od 30 dni na 90 dni spremenjen rok za prjavo javnemu tožlcu se podaljša do 31. decembra 1946 z veljavnostjo od poteka roka iz odredbe z dne 15. julja 1946 (U. L. PPNOO št. 14/46—96).
Člen 2.1
Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Ajdovščina dne 10. oktobra 1946.
Poverjenik:
France Perovšek s. r-
Objave
Priloga R St. IS
Sodna oblastva
Uvedbe postopka za proglasitev za mrtve
Sp. 292/46
Tratnik Jože! pok. Jožefa in žive Antonije roj. Krapež, rojen dne 22. II. 1906 na Colu, delavec iz Kovka št. 312 pri Ajdovščini, je bil odpeljan marca 1943 od Italijanov v internacijo v Savono, od koder so ga ob razpadu Italije odpeljali Nemci v Nemčijo v Mathausen. Tam ga je 15. X. 1943 še videl neki Bajc Matija iz Maribora. Od tedaj ni o njem nikakega glasu.
Ker bo verjetno nastopila zakonita domneva smrti, se rta predlog Tratnik Marije iz Dolgepoljane št. 49 uvede postopek za proglasitev Tratnik Jožefa mrtvim.
Poziva se Tratnik Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tukajšnjemu sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Tratnik Mariji iz Dolgepoljane št. 49 do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
*
Sp. 291/46
Žvokelj Alojzij pok. Alojza in žive Jožefe roj Kranjc, rojen dne 3. II. 1903 v Dolenjah pri Ajdovščini, mizar iz Budanj, je odšel koncem novembra 1944 v partizane. Marca 1945 je odšel s prvo del. četo drugega bataljona na Gorenjsko, kjer so ga videli koncem marca 1945 pred neko nemško ofenzivo. Od tedaj ni o njem nikakega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva ■smrti, se na predlog Žvokelj Marije iz Budanj št. 119 uvede postopek za proglasitev Žvokelj Alojzija mrtvim.
Poziva se Žvokelj Alojzij in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali s tem
Sp. 287/46
postavljeni skrbnici Žvokelj Mariji iz Budanj št. 119 do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 290/46
Hrovatin Jožef živ. Jožefa in žive Marije roj. Nabergoj, rojen dne 18. II. v Podbregu, sodar iz Podbrega št. 29, je služil v JA v prvi proletarski diviziji, 13. brigadi od oktobra 1944 do 25. III. 1945 v Bosni, ko je ob priliki nekega nemškega napada po izjavi prisotnega zdravnika baje umrl, zadet od kapi. Dne 26. III. 1945 je bil v navzočnosti soborca Lozej Pavla iz Podrage št. 13 pokopan na licu mesta v okolici Jajca.
Ker je verjetno, da je Hrovatin Jožef umrl, se na predlog Hrovatin Marije, žene sodarja iz Podbrega št. 29 uvede postopek za dokaz smrti Hrovatin Jožefa in se mu postavi za skrbnico Hrovatin Marijo, ženo sodarja iz Podbrega pri Št. Vidu.
Vsakdo, ki mu je kaj znanega po pogrešancu, se poziva, da javi sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka in izvedbi dokazov, bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946. "
Sp. 286/46'
Čibej Rafael pok. Antona in žive Ivane roj. Batič, rojen 20. X. 1912 v Zapužah, delavec iz Zapuž št. 40, je septembra 1943 odšel k partizanom in je bil že po- par dnevih ranjen v bližini Slejkotov, od koder se je umaknil proti Otlici. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čibej Ivanke, zasebnice iz Kožma nov št. 6 v Šturjah, uvede postopek za proglasitev Čibej Rafaela mrtvim.
Poziva se Čibej Rafael in vsakdo, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Čibej Ivanki, zasebnici, Kožmani št. 6 pri Šturjah, do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo1 odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Sp. 288/46
Mesesnel Franc živ. Stanislava in žive Frančiške roj. Živec, rojen dne 4. VI. 1920 v Trstu, kmečki sin iz Goč št. 33, je po polomu Italije odšel v partizane in je služil najpreje v Gradnikovi, nato pa v Vojkovi brigadi. Po izjavi •pokojnega Ferjančič Jožeta iz Goč št. 56 je baje padel pri nekem napadu na Ilovici na Gorenjskem dne 18. VI. 1944.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mesesnel Stanka, pos. iz Goč št. 33, uvede postopek za proglasitev Mesesnel Franca mrtvim ter se mu postavlja za skrbnika Mesesnel Stanko, pos. iz Goč št. 33.
• Poziva se Mesesnel Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbniku Mesesnel Stanku do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Stegovec Leopold pok. Leopolda in pok. Ivane roj. Kante, rojen dne 28. IV. 1903 v Gabrijah, pos. iz, Gabrij št. 18, je dne 14. II. 1943 odšel v partizane in je služil v začetku v Tomšičevi brigadi. Ob polomu Nemčije se je nahajal baje kot bolnik v neki bolnici na Hrvatskem, katera je bila od sovražnika obkoljena in zažgana ter je baje ob tej priliki zgorel.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stegovec Ivanke, žene posestnika, Gabrije št. 18, uvede postopek za proglasitev Stegovec Leopolda mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Stegovec Ivanka, žena pos. iz Gabrij št. 18.
Poziva se Stegovec Leopold in vsakdo, ki mu je kaj znaega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XIT. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo ■odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Sp. 286/46
Pegan Franc pok. Gregorja in žive Terezije roj. Furlan, rojen dne 4. IV. 1902 v Gabrijah, pos. iz Gabrij št. 29, je odšel dne 14. II. 1943 v partizane in je služil v prvi četi, drugem bataljonu, druge brigade, XIV. divizije. Poslednjič se je javil ob polomu Italije. Po sporočilu partizanke Brede je baje padel dne 27. XI. 1943 ob priliki nekega napad na Predmeji.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pegan Gabrijele, kmetice iz Gabrij št. 29, uvede postopek za proglasitev Pegan Franca mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Pegan Gabrijelo, kmetico iz Gabrij št. 29.
Poziva se Pegan Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim,
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini'
■dne 21. IX. 1946,
%
Sp. 285/46
Kreševec Franc živ. Jakoba in žive Anastazije roj. Valič, rojen dne 22. X. 1922 pri Sv. Tomažu, stanujoč istotam, je služil pri sabotažni četi pri komandi mesta Gorice. Dne 2. XII. 1944 je bil zajet pri Sv. Petru pri Gorici -od italijanskih fašistov in pozneje odpeljan v a Nemčijo, kjer je po izjavi Fornazarič Alojza iz Vrtojbe baje umrl dne 5. III. 1945 v Komentzu pri Dresdenu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kreševec Anastazije iz Sv. Tomaža št. 9 uvede postopek za proglasitev Kreševec Franca mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Kreševec Anastazija iz Sv. Tomaža št. 9.
Poziva se Kreševec Franc in vsakdo-, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tukajšnjemu sodišču ali postavljeni skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Sp. 283/46
Renar Jožef pok. Jožefa in žive Marije r-o-j. Breščak, rojen dne 19. I. 1924 v Štjaku, kmečki sin iz Štjaka št. 2,
je leta 1943 odšel v partizane in je služil v brigadi Simona Gregorčiča, nazadnje nekje v Slov. Benečiji, kjer je baje prišel 19. II, 1944 v zasedo Nemcev in od tedaj ni več glasu o njem.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva •smrti, se na predlog Renar Marije, pos. iz Štjaka št. 2 uvede postopek za proglasitev Renar Jožefa mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Renar Marija, pos. iz Štjaka štev. 2.
Poziva se Renar Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, naj to poroča tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 282/46
Pavlič Stanko živ. Blaža in žive Marije roj. Funa, rojen dne 23. X. 1919 v Pristavi, kmečki sin iz Pristave št. 22 pri Štjaku, je odšel po polomu Italije k partizanom in 'je služil v 17. brigadi Simona Gregorčiča. Marca 1945 je bil ranjen v borbi na Predmeji, od koder je bil prenesen v Mrzle Rupe pri Vo-jskem, kjer je baje umrl in je tudi pokpan na tamkajšnjem pokopališču.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva Smrti, se na predlog Pavlič Blaža, pos. iz Pristave št. 22, uvede postopek za proglasitev Pavlič Stanka mrtvim in se mu postavi za skrbnika Pavlič Blaž, pos. iz Pristave štev. 22.
Poziva se Pavlič Stanko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946.	,
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovne prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 281/46
•
Curk Ivan živ. Ivana in pok. Elizabete roj. Vidmar, rojen dne 3. V. 1927 v Šturjah, delavec iz Žapuž št. 21, je dne 28. XII. 1943 odšel k partizanom in služil v Gradnikovi brigadi. Marca 1944 je bil ob priliki napada v Kovačih nad Lokavcem težko ranjen v glavo in ga je neki tovariš odpeljal z avtom v Lokve, od koder bi moral priti v bolnico. Od tedaj ni o njem nikakega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Curk Ivana st., delavca iz Šturij, Idrijska cesta 5, uvede postopek za proglasitev Curk Ivana ml. mrtvim in se mu postavi za skrbnika Curk Ivan st., delavec iz. Šturij, Idrijska cesta 5.
Poziva se Curk Ivan ml. in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Sp-. 281/46
Žgur Marija od živ. Jožefa in pok. Frančiške roj. Stoje, rojena dne 1. VIII. 1917 v Podragi, kmečka hči iz Podrage št. 64, je bila kot partizanka pred Božičem leta 1943. zajeta od Nemcev in odpeljana v tržaške zapore, kjer je bila obsojena na smrt. Nato je bila odpeljana v
Monakovo v Nemčijo, od koder je pisala, da je sodba potrjena in da čaka njene izvršitve.
' Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Žgur Jožefa, pos. iz Podrage št. 64. uvede postopek za 'proglasitev Žgur Marije mrtvim ter se ji postavi za skrbnika pos. Žgur Jožef iz Podrage štev. 64.
Poziva se Žgur Marija in vsakdo-, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da poroča tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
Sp. 278/46
Žgur Ivan živ. Jožefa in pok. Frančiške roj. Stoje, rojen dne 4. XI. 1924 v Podragi, kmečki sin iz Podrage št. 64, je po polomu Italije prišel v Bari, od kader je odšel s partizani v Jugoslavijo, kjer se je boril v Bosni, je po pripovedovanju Furlan Jožefa iz Podrage št. 45 padel dne 18. VI. 1944 ob priliki sedme ofenzive in je bil še istega dne pokopan na gori Vranici v bližini Foj-nice.
Ker je verjetno, da je Žgur Ivan umrl, se je na predlog Žgur Jožefa, pos. iz Podrage št. 64, uvedel postopek za dokaz smrti pogrešanega in se mu postavi za skrbnika Žgur Jožef, pos. iz Podrage št. 64.
Vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanemu, ge poziva, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 277/46*
Velikonja Albert pok. Antona in žive Apolonije roj. Bratina, rojen 27. VIII. 1907 na DoluJPredmeja, delavec iz Dola-Predmeje št. 6, je odšel dne 13. februarja 1943 v partizane in se ni več javil. Po pripovedovanju Črnigoj Ivana iz Dola-Predmeje, sedaj stanujočega v Ajdovščini, letališče, je pogrešani Velikonja -Albert služil v Cankarjevi brigadi in je bil marca 1944 pri neki patroli v Hrušici na Dolenjskem ranjen in baje na posledicah tega umrl ter je pokopan v Hrušici.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na prošnjo Velikonja Olge, zasebnice iz Dola-Predmeja št. 6, uvede-postopek za proglasitev Velikonja Alberta mrtvim.
Poziva se Velikonja Albert -in vsakdo-, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Velikonja Olgi, zasebnici, DoFPred-meja št. 6, do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
H4
S-p 277/46
Brecelj Angel p-o-k. Jožefa in žive Terezije roj. Bavčar, rojen dne 13. IX. 1919 v Selu, kmečki delavec iz Sela št. 20, je odšel v partizane -dne 1. II. 1943 in je služil v Kosovelovi brigadi, I. bataljon, II. četi, XIII. diviziji na področju Čavna. Zadnjič se je javil dne 28. I. 1945. Dne 8. II. 1945 se je vršila na Čavnu bitka in je tedaj verjetno padel.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Brecelj Terezije, zasebnice iz, Sela št. 20, uvede postopek za, proglasitev Brecelj Angela mrtvim ter se mu postavi za skrbnika Brecelj Terezija iz Sela št. 20.
Poziva se Brecelj Angel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 244/46
Božič Viktor pok. Ferdinanda in pok. Marije roj. Božič, rojen dne 7. IV. 1901., mehanik iz Ajdovščine, Šibeniška ulica št. 13, je bil odpeljan v Nemčijo, od koder se ni javil. Po pripovedovanju tov. Kusterle, šoferja iz Gorice, Tržaška cesta, je bil Božič Viktor marca 1945 kot bolnik odpeljan iz nekega nemškega taborišča.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Božič Karoline, delavke iz Ajdovščine, Šibeniška ulica 13, uvede postopek za proglasitev Božič Viktorja mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Božič Karolina, delavka iz Ajdovščine, šibeniška ul. 13.
Poziva se Božič Viktor in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 81. XII. 1946,
Po preteku tega roka bo, sodišče no ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
Sp. 273/46
Stibilj Karlo pok. Gregorja in pok. Jožefe roj. Simonič, rojen 20. X. 1900' v Plačah, kmet 'iz, Plač št. 167, je odšel v partizane dne 16. IX. 1943. Dne 16. XI. 1943, ko se je zadnjič javil, se je nahajal v Ravnah pri Žireh, kjer se je vršila tega dne večja borba in so tedaj Nemci ubili 13 partizanov. Od tedaj ni o njem nikakega glasu.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stibilj Marije iz Plač št. 167 uvede postopek za proglasitev Stibilj Karla mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Stibilj Marijo, pos. iz Plač št. 167.
Poziva se Stibilj Karlo in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodšču ali skrbnici do 31, XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
te
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
•j;
Sp. 272/46
Kompara Mirko živ. Kristjana in pok. Marije roj. Črnigoj, rojen dne 24. VIII. 1920 v Lokavcu, kmečki sin iz Lokavca št. 187 pri Avdovščini, je kot italijanski vojak služil v Lecce, od koder je pisal 4. IX. 1943. Po pripovedovanju Nemec Antona iz Lokavca, je Kompara Mirko odšel k partizanom v Dalmacijo, kjer je bil ranjen in je pozneje umrl v bolnici v Bariju ter baje pokopan na pokopališču partizanske-angleške bolnice v Bariju v grobu št. 11.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kampara Kristijana, pos. iz Lokavca št. 187 pri Ajdovščini, uvede postopek za. proglasitev
Kompara Mirka mrtvim in se mu postavi za skrbnika Kompara Kristijana, pos. iz Lokavca št. 187.
Poziva se Kompara Mirko' in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini
dne 21. IX4 1946.
Sp. 271/46	*
Kete Stanislav živ. Franca in žive Jožefe roj. Žigon, rojen dne 18. XI. 1926 v Lokavcu pri Ajdovščini, kmečki sin, stanujoč v Lokavcu- št. 46 je septembra 1943 odšel v partizane in služil v Vojkovi brigadi. Po navedbi njegovega pokojnega brata Kete Danila, se je pogrešani Kete Stanislav nahajal v Cerknem do' 27. IV. 1944, ko se je udeležil juriša na nek domobranski bunker v Cerknem, kjer je baje padel.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kete Frančiške, žene pos. iz Lokavca št. 46, uvede postopek za 'proglasitev Kete Stanislava mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Kete Frančiško, ženo pos, iz Lokavca št. 46.
Poziva se Kete Stanislav in vsakdo*, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
*
Sp. 270/46
Kompara Ciril pok. Štefana in žive Jožefe roj. Bevk? rojen dne 6. VI. 1918 v Lokavcu, žagar iz Lokavca št. 142, je kot partizan služil v Gradnikovi brigadi in je po pripovedovanju Kovač Jožefa iz Gorice, via Trieste in pok. Danila Kete iz Lokavca št. 46, prišel dne 24. IX. 1943 na Nanos, kjer se je vršila tiste dni ofenziva ter je baje tedaj padel.
Ker je verjetno*, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kompara Jožefe iz Lokavca št. 142 uvede postopek za proglasitev Kompara Cirila mrtvim in se mu postavi za skrbnico* Kampara Jožefa iz Lokavca štev,. 142.
Poziva se Kompara Ciril in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sedišče v Ajdovščini
dne 21. IX. 1946.
*
Sp. 270/46
Čebron Angel živ. Leopolda in žive Jožefe r*oj. Kete, rojen 30. VIII. 1913 na Ust j ah, kmečki sin iz Ustij št. 45, je odšel -dne 24. IX. 1943 v partizane na Čaven in je v začetku služil pri III. četi Vojkove brigade kot tenkov-ski mitraljezec. Andlovec Anton iz Vrtovina ga je videl ■okrog Božiča pred nekim napadom v Škofji Loki. Tedaj so baje Nemci zajeli precej partizanov in nekatere postrelili.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čebron Jožefe, kmetice iz Ustij št. 45 uvede postopek za proglasitev Čebron Angela mrtvim
ter se mu postavi za skrbnico Čebron Jožefo, kmetico1 iz Ustij št. 45.
Poziva se Čebron Angel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da to1 javi sodišču ali pa skrbnici do 31. XII. 1946.
Po preteku tega roka bo sodišče na ponoven predlog odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 21. IX. 1946.
I Sp 99/46—3
Šabec Franc sin Matije in Ane Bajt, roj. 21. VIII. 19123 v Slavini, je bil borec 1. čete, III. bat., II. Moslo-vačke birigade na ttrvatskem. Dne 29. marca 1944 je bil v borbi v Posavini pri Zagrebu ranjen je v levo- nogo od dum-dum krogle in je bil tedaj pogrešan.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog p-ogrešančevega očeta Šabec Matije, kmeta iz Slavine št. 42, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Boštjančiču Francu, kmetu, Slavina 41.
Šabec Franc se poziva, da se javi temu sodišču ali pošlje vest o sebi.
Po- 31. marcu 1947 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 30. IX. 1946.
I Sp. 89/46-3
Fatur Jožef sin Janeza in Marjete Zorman, roj. 13.
III.	1913, kmet iz Zagorja št. 5, je bil dne 4. XI. 1944 aretiran po domobrancih in odpeljan v tržaške zapore, od tam pa v internacijo v Dachau, od koder je bil dne
1.	I. 1945 odpeljan v taborišče Leonberg. Med 9. in 11. marcem 1945 je bil iz tega taborišča obenem s 500 drugimi bolnimi in onemoglimi -interniranci odpeljan neznano kam. Od tedaj manjka vsaka sled za njim.
Ker je torej podana zakonita domneva smrti, se na. predlog njegove žene Fatur Štefanije roj. Zadel, gospodinje iz, Zagorja št. 5, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega.
Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešancu, -se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Zadel Filipu, trgovcu v Zagorju št. 6-9.
Fatur Jožef se poziva, da se javi temu sodišču ali da drugačno vest o- sebi.
Po 31. marcu 1947 bo sodišče na ponovno- prošnjo odločilo o' proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 28. IX. 1946.
S-p 30/46—2
Maver Franc, rojen dne 26. IX. 1906 v Zavrhu in tamkaj stanujoč, sin p-o-k. Jožefa in žive Ane Maver, je po kapitulaciji Italije dne 8. IX. 1943 vstopil v NOV, kjer je bil uvrščen v Gradnikovo brigado. Ko- so Nemci decembra leta 1943. napadli to brigado pri Poljub.inju, je za njim izginila vsaka sled. Vsestranske poizvedbe po pogrešanem so ostale odslej brez uspeha.
Ker je potemtakem verjetno-, da je pogrešanj umrl, se uvede na predlog njegovega brata Antona Maver, p-os. v Zavrhu pri Kalu št. 6, postopanje za proglasitev za mrtvega ter -s-e izdaja poziv, da se o- pogrešanem poroča so-
dišču ali s tem postavljenemu skrbniku dr. Jarcu Francetu, tajniku okrajnega narodnega sodišča v Grgarju.
Maver Franc se poziva, da se do 31. decembra 1946 zglasi pri tem sodišču ali drugače da kako vest o- sebi.
Po 31. XII. 1946 b-o- sodišče na vnovično prošnjo- po izvedbi dokazov odločilo- o proglasitvi za mrtvega.
Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 1. X. 1946.
I Sp. 93/46—3
Milavec Ivan, sin Ivana in Marije Širca, roj. dne 20. X. 1906 v Studenem, kmet v Studehem št. 32, se je kot pripadnik NOV v provinci Bari v Italiji dne 5. XII. 1944 na straži smrtno ponesrečil ter bil pokopan na pokopališču v Gravini.
Ker o tem ne obstoji uradno dokazilo smrti, se na predlog pokojnikove žene Milavec Ane roj. Japelj, gospodinje, Studeno št. 32, uvede postopanje v dokaz smrti ter se mu postavlja skrbnik Milavec Mihael, trgovec, Veliki Otok.
Ko-mur je znana drugačna usoda pogrešanega, se poziva, da to javi sodišču ali zgoraj imenovanemu skrbniku do 34. XII. 1946.
Po preteku teg roka in po izvedbi dokazov b-o sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno narodno sodišče v Postojni
dne 28. IX- 1946.
Vpis zadruge
•
Dne 11. septembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Trnovem.
Sedež zadruge: Trnovo pri Gorici, okraj Grgar.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 26. junija 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da. pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas-;
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	da skupno nabavlja in izdeluje, izbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obovitve-nem načrtu;
f)	da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst v-ojnih ujetnikov ter jim odrejuje 'delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 500 Lir in se mora plačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še z 5kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem N00, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik, če pa sta odsotna,, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Winkler Anton, Nemoi 1 — predsednik,
2.	Strosar Alojzij, Trnovo 87 — tajnik in podpredsednik,
3.	Volk Avgust, Trnovo 48 — blagajnik,
4.	Plesničar Leopold v Zavrhu 52 — odbornik,
5.	Leban Ludvik, Trnovo 6 — odbornik,
d. Plesničar Feliks v Voglarjih 7 — odbornik.
Okrožno narodno sodišče y Postojni
dne 11. septembra 1946.
Zt 52/46—3
Vpis zadruge
Dne 21. avgusta 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Šmarju.
Sedež zadruge: Šmarje (okraj Koper).
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 22. januarja 1946 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da pod vodstvom tehničnega "strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas;
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	da skupno nabavlja in izdeluje, izbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obovitve-nem načrtu;
f)	da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 500 Lir in se mora plačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s 1 hkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO, v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 člana, ki jih 'voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta upravni odbor ali tisti, ki ga pooblasti upravni odbor, podpisujeta pa dva člana upravnega odbora, ali 1 član upravnega odbora in 1 pooblaščen uradnik.
Člani upravnega odbora so:
1.	Hrvatin Josip, Šmarje 63 — predsednik,
2.	Markežič Peter, Šmarje 14 — tajnik,
3.	Prodan Anton, Šmarje 184 — blagajnik,
4.	Faventa Antonija, Šmarje 11 — odbornica,
5.	Bandel Josip, Šmarje 130 — odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 21. avgusta 1946.
Zt 44/4;e—3
Vpis zadruge
Dne 6. septembra 1946 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z o. j. v Sp. Idriji.	I
Sedež zadruge: Spodnja Idrija — okraj Idrija.
Zadruga je bila ustanovljena ma skupščini dne 11. avgusta za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas;
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje med člani in narodno oblastjo' ureditev zemljiškoknjižnih, slušnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuj© med svoje člane gradbeni material;
c; da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih či pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi poru-ešna naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu;
f)	da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje prtiegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejuje delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
' Zadružni dele. znaša 500 Lir in se mora plačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s 3kratnim zneskom vpisanih deležev. Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem narodno 00., v območju katerih posluje, in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo': predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 3 člani.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik, n tajnik upravnega odbora, oe pa sta odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Gnezda Franc, Gornja Kanomlja 16 — predsednik;
2.	Bončina Franc, Gor. Kanomlja 18 — podpredsednik;
3.	Svetlik Leopold, Spodnja Kanomlja 19 — tajnik;
■ 4. Likar Julij, Srednja Kanomlja 21 — blagajnik;
5.	Kenda Franc, Sp. Idrija 49 — odbornik;
6.	.Lapajne Ivan, Krnice-Masora 28.— odbornik;
7.	Močnik Matej, Srednja Kanomlja 11 — odbornik.
Okrožno narodno sodišče v Postojni
dne 6. septembra 1946.
Zt 55/46—2
Izgubil sem legitimacijo, izdano od KNOO Postojna z dne 10. IV. 1946, štev. 277 na ime Jakob Zirman, Postojna, Prešernova 4 ter jo preklicujem.
Postojna dne 8. oktobra 1946.
Jakob Zirman s. r.