Razg ovori z nasimi narocni cnilci Zastaranje obresti vknjiženega dolga. S. O. Ceprav imate svojo terjatev vknjlženo ln Je hkrati vknjiženo, da je terjatev obrestovana, za•tarajo obresti, v kolikor bodo ofo razdelitvi izkupička za prodano posestvo starejše nego tri Jeta. Proti zastaranju bl se učinkovlto mogli zavarovatl le na ta nafiin, da bi vsaka tri leta sproti iztožili obresti ter izposlovali vknjižbo zaBtavne pravice za te iztožene obresti. Seve bi prišli do plačila le v vrstnem redu te druge hipoteke; v vrstnem redu vknjižene terjatve na glavnici Vam gredo le ti-iletni davčni zaostanki. Piiziiana renta vdovl ln otroku ne zadošfia za preživljanje. M. M. Ko se je Vaš mož smrtno ponesrečil v kamnolomu, je bila renta Vam ln otroku določena v viSlni, kakor Je predvidena v zakonu tn nl bilo potrebno, da bi bill Vas vpraSali, koliko rente zahtevate In kako naj se Vam renta izplafia. fcal se renta ne določa po potretri vdove im otrok, marveč le po dobl zavarovanja In vlSini zaslužka pcmesrečenega zavarovanoa. ftenta s« Vam bo izplačevala meseCno, kakor je to predvldeno. Le v prtmeru, ako se boste ponovno poro&li, bi se Vam Izplačala enkratna odpravnlna v vlSini triletne rente. Otrok dobiva rento do 16. leta starostl. Davek žene In oprostdtev plačila zemljarine. P. M. Prl določitvi, ali je posestnik oproščen pladila zemljarine, oziroma koliko znaša katastralni ftlstl donoa njegovega zemljlšča, se ne ujpošteva le zemljSče, Clgar lastnik je dotičnl poseetnik, marv«C skupna vsota katastralnega 61etega donoaa njegovega zemljišča, pa tudi onlh zemljiš«, fiijlh lastniki so člani lstega skupnega hi&iega gospodarstva. Vsi ti, namreč posestnlk eam in omenjeni člani (torej tudi žena), veljajo za enega zemljarinskerga davčnega zavezanca ter nkupna vaota katastralnega čistega donosa (ne davka) v območju ene davčne uprave ne sme znašati več kot 1000 dtn letno, ako se hofie dose« oprostitev plačila zemljarlne. Iz vlšine davka, ki ga plačujete, eklepamo (ako je to le državni davek brez samaupravnih doklad), da katastralni čtoti donos presega 1000 din. Rada bi bila učiteljica. Z. F. V Mariboru se Vaša hčerka lahko vpiše v državno ufciteljako Solo ali pa v učiteljsko šolo «S. Solakih eeater. IVeba je vložltl prošnjo za sprejem do 31. julija ter ji priložiti »vedočbo o nlžji maturi ter krstnl Itet; kolkovatl Je prošnjo za državno Solo z 10 dinarskim državnlm kolkom, na učlteljiše ČC. Solflkih sester pa z 10 dinarskirn cerkvenlm kolkom. Polagati bo morala hčerka sprejemni lzplt lz petja ter se podvreči zdravniškemu pregledu. Razen tega mora takoj vložiti proSnjo na bansko upravo v Ljubljani, da jl dovoll popust starosti ter vpis v u6iteljsko šolo, čeprav je že 18 let stara. Ako ne bo sprejela rešitve do 31. julija, naj v prošnji za sprejem (naslovljeni na učlteljsko Solo) omeni, da je že zaprosila za popust starosti, a da Se ni sprejela zadevne rešitve. Scrtanje traja pet let. — Lani ao šolske sestre spre- jemale ufienke v internat (na hrano In stanovanje) protl plaCilu 400 din mesečno. Letos bodo morale ceno zvlSati radi narastle draginje. Na Vašo invalidnoet ee zasebnikl in šolske sestre ne morejo ozirati, državnih Internatov pa nlmamo. žena noče Izročitl krave, katero je mož prodal. L. A. Ako sta mož in žena solastnika posestva in na posestvu prirejene krave, tedaj more mož kravo pravoveljavno prodati tudi brez sodelovanja žene, a le, ako spada prodaja krave v okvir rednega gospodarstva in ako ni žena že pred prodajo ugovarjala temu, da bi njen mož vodil upravo njene proste imovine. — Okolnost, da je bil prodajalec p r 1 sklepanju pogodbe vlnjen, še ni utemeljen razlog za razveljavo pogodbe; resno pogodbeno voljo bi izključevala le pijanost, to je stanje, v katerem se človek ne zaveda svojih dejanj. Stanje (vinjenoat ali pijanost) p o sklenjeni kupčijl ni merodajno. — Ako je potemtakem hil prodajalec le vinjen — In še to le po kupčiji — in ako Je prodaja krave spadala v okvir rednega gospodarstva, ste upravičeni zahtevatl od njega (eventualno s tožbo) Iz,polnit«T pogodbe, to je izročltev kupljene krave. Zelo redki so primeri, da žena ugovarja temu, da bl njen mož vodil upravo njene proste Imovine. Ugovor pa mora žena podati na tak način, da tretja oseba zanj zve. Ako Vam je eventualni ugovor žene brez Vaše krivde ostal nepoznan, tedaj napram Vam ni učinkovit ln je kupčija, sklenjena z možem, veljavna. Poudarjamo, da je morala žena ugovarjati le pred kupCijo. Dopust vpoklicanega moža — premestitev — podpora. K. A. ProSnjo, naj vpoklicanega moža odpuste vsaj na dopuet ali preme3tijo bliže doma, bi bilo nasloviti na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja; kolkovati je ni treba. Je namreč le malo upanja na uspeh, razen v kolikor gre za dopust 15 dnl. Za podporo prosite pri pristojnem odboru; ako Vam je odbor ne prizna, tmate pravico do pritožbe na predsednika prlatojnega okrožnega sodišča. Prošnje ln pritožbe so kolka proate. Napeljava vode. D. G. v 81. g. Na Vaša vprašanja Vam ne moremo točno odgovoriti, ker niste dejanskega stanu dovolj Jasno popisali. SploSnl predpisi so, da ne sme nihče ovirati naravnega odteka vode; da ne sme odvajati kapnioo na tuje zemljlfiče; da ne sme vplivati od svojega zemljlfiča z odtočno vodo na tuje zemljiSče tako, da bi to presegalo po krajevnlh razmerah obifino mero ln bistveno kratilo v kraju navadno rabo zemljišfia. Pravico (služnoat) odvajati kapnlco na tuje zemljižče, odvajatl in dovajati vodo se zamore prlposeatvovati s 30 letnlm Javnlm lzvrSevanjem brez prošnje in sile. Prepovedana pešpot. š. A. Ako ste hodili po sosedovem svetu že 30 let (vStevSi Vaše prednlke) javno, brez profinje ln broz sile, »te si prlposestvovali zadevno služnostno pravico in se Vam grožnje z odvetnlkom ln tožbo ni bati, nlti Vam nl treba plafiatl orpomtnaklh BtroSkov. Smete pa hoditl le po ttotem potu, kjer ste zadnjlh 30 let; sam 8i novega pota ne Bmete zbrati, Ceprav bi Vam sosed hojo po »tarem potu prepovedal. Aiko Je soeodov svet radl VaSe hoje na travmik tn v opekarno bolj obremenjen, odnoeno bi trpel tjosed radi tega vočjo flkodo nego e golo hojo le v gozsd, tedaj bi morall hojo na travnik im v cpekarno opuatitl, ker ne hodite tja že 30 let V elednjem prkneru bl morall plačati polovlco opouminskih stroSkov. 80 letnl vlagatelj ln _9Mta. 0. M. Ako je denameimi zavodu, v katerega je 801etni oče vložll «voje prihranke, res prlznana za&Sita, tedaj je zavod dolžan l^plačatl le toUko, kolikor je določeno v odabrenem lzplaSUneia načrtu. Proaite, da Vam načrt pokažejo. Navodno se taki lzjemnl prlmeri, kakor je Vafl, •vpoStevajo v iaplačilnem načrtu; ako ne, ne boste mogli e silo nlfiesar dose«, marvefi ste odvianl od uvidevnoetl goapodov pri hranitnici. Ivan K. Za Vas velja predvsem to, kar smo odgovorlli fllfri C. M. Odfcujpi hranilnlh knjižlc nlso reguiirani v dinžavnlh _konih, marveC so se pojavili kot posledica pomanjkanja gotovine v denarnlh zavodlh. Pr^povedani takl odkupi nlao, ako ne nasprotujejo obstoječlm zakonom (zlastl onlm o oderuStvu). Ako Je denarni zavod mnog-o vloženega denarja dal na poeodo kmetam, kl ao zaSfilternl, ako zavod nima mnogo rezerv, ako mu je dovoljena zaSčita, ako je za stare vloge določena zelo nlzka obrestna mera, potem vlagatelj, ki je dobll 50% vloženega denarja takoj iaplačanega, odnosno kl j€ prodal hranilno vlogo za polovico nomlnalne vrednosti, nitl ni preveč oškodovan, ozirama je odgovarjal tak poael dejanskim prOikam, kl so do nedavnega vladale na denarnem trgu. Nameravan nakiip travn&a. A. B. Gor. Rad. Lastniki travniških parcel g do n bi si bili prlposestvovali služnostno pravlco vožnje po travniku, ki ga nameravate kupiti, le z najmanj 30 letnlm javnim opravljanjem zadevnih voženj brez sile ta brez prošnje. Ako so začeli voziti res šele leta 1914., tedaj jlm smete nadaljnje vožnje prepovedati. OdškodnLne za nazaj niste upravičeni zahtevati, ker niste bill Vi lastnik travnika. Lahko bi jo zahtevali kot morebitni zakupojemalec travnika, a le za tri leta nazaj. Obnove starega mosta čez potok niste upravičenl zahtevatl, marveč le opustitev voženj po Vašem travnlku. Stvar prizadetih lastnikov je, kako si bodo uredili dovoz v bodode. Izguba očesa pri podiranju dreve«. K. A. Vešenik. Ako ste podlrali drevesa le za domačo rabo, tedaj službodajalec nl bll dodžan zavarovatl Vas zoper nezgode. Radi tega nimate pravlce zahtevati rento radi poškodbe očesa od Urada za zavarovanje delavcev. Službodajalec bi bll dolžan plačati Vam odškodnlno le, ako je Važo poškodbo zakrivll on, ozlroma Jo je pripisatl njegovl malomarnosti. Ako pa gre le za nearečni slučaj, ali morda za VaSo lastno malomarnost, žal ne morete od nikogar zahtevatl nikake odškodnlne.