p8#nlna platana v gotovln' Maribor, ponedellek 14 oktobra 1935 11 1 S. IfSbs hSIP Jfm, M Sto 033 Leto IX XVI). &t2?sawssti&K£toiis& Cena 1 Din UredniiUo n up,a\tlne posledice splošne mobollzacije. Iz Vs©h delov države prihajajo vsak dan Množice divjih vojščakov pod vodstvom Svojih fevdalnih gospodov. Vsi obronki *>°ra okoli Adls Abebe so posejani z be-"lii štotri taborečih čet. Zaradi prihoda vojščakov iz oddaljenih bratov se ^očno stopnjuje sovražno razopolože-do vseh tujcev. Disciplina, ki jo je ^zalo doslej prebivalstvo prestolnice 'Istllnja, in zgodi se često, da mečejo kajenje celo na avtomobile poročevalcev Usnikov. Usoda de Viracija Odpravnik italijanskega poslaništva Krof Vinci, ki se je s svojim tajnikom 111 vojaškim atašejem branil zapustiti ^fisitisko prestolnico, je interniran v pa italijanskega poslaništva, ki je moč-Zastraženo s četo abesinskih vojakov. 0 grofa Vincija sme samo francoski ®°slanik, ki je prevzel zaščito italijan-8^ih interesov v Abesiuiji. Abesinska ''lada stoji na stališču, da je grof Vinci žaradi napada italijanske vojske na Abesinijo izgubil poslaniško Imuniteto. Podanik bo odposlan nazbrže v sredo v &žib«iti z letalom. Italijanska prosSava v &dui RIM, 14. oktobra. Včeraj so priredili Dijani v Adui veliko proslavo zavzetja ^esta in spominsko svečanost za itali-vojake, ki so padli v bojih z Abe-za to mesto leta 18%. Italijanski ,%d so v mestu tudi zgradili sporne-katerega je včeraj slovesno odkril J^ovni poveljnik general de Rono. Vr~ *'a se je tudi parada v Adui zbranih e*> Slovesnosti je prisostvoval tudi f0£lavar Makale ras Gugsa, ki je prešel dni s svojo četo 1500 mož z vso opre- jo tla it?liajnsko stran. Ob tej priliki je ue,,era5 de Bono spreiel koptsko du- h ,°vščino iu aduanske veljake, katerim ® zagotovil politčno in gospodarsko po-"inč. Gugsa im 1580 vojščakov London, M. oktobra. Vesti, ki so se ^Širile po svetovnem tisku, da se je )t ,lavar Makale ras Gugsa pridruži! ..pianom, so se potrdile, vendar pa so poročila o številu njegove vojske, g Se je vdala, zelo pre irana. Ras Gug-1Ji pripeljal s sebo! 12 000, ampak le 6 1500 vojakov. O prlbegu drugih k Glavarjev iz Abesinije ni niti govora. 8 Gaasa je bil že dolgo v sporu s ce-,1 Jšem in je zaradi tega njegov akt iz-l“,e ie bolj osebnega značaja ter ne bo j, e) dalekosežnejših posledic. Gotovo l vendarle, da bodo morali Abesinci ^ršiti pregrupacijo In korekturo svojih d 5,1'h načrtov, katere je ras Gugsa iz-a 1 Italijanom. Ras Gugsa je izvršil 12-j*° v nričakovanju, da ga bodo Itali-j, ako zavojujejo Abesinijo, postavili V (a,Jesinskega cesarja, ker pa Italijani aliine! Vse je odvisno od volitev novega skupščinskega predsednika BEOGRAD. 14. oktobra. Tu se živahno komentira položaj v narodni slcupščini, ki se sestane 20. trn. k rednemu jesenskemu zasedanju in volitvi novega predsedstva. Vlada je odločno proti novi izvolitvi sedanjega pred sednik Čiriča, ki noče vstopiti v JRZ. Sama forsira izvolitev ministra za telesno vzgojo Komnenoviča, ki pa to odklanja. Položaj se zapleta tudi s tem, ker zapušča vsak dan več poslancev vladni klub. Zatrjuje se, da bodo vse opozicionalne skupine skupno kandidirale Čiriča. »Politika« poroča, da bi imel Čirič v tem primeru mnogo upanja na izvolitev, a vlada ne bo pripravljena to omogočiti. Ako bi pa Čirič le prodrl, bo vlada skup- INC1DENT NA DALJNJEM VZHODU PEKING, 14. oktobra. Po poročilih iz Harbina se je dogodil pri Pogranič-najii nov incident med Rusi in Man-džnrci, katere so vodili japonski častniki. Mandžurci so prekoračili rusko mejo in se spopadli z ruskimi obmejnimi stražami. PREPOVEDANE MANIFESTACIJE. PARIZ, 14. oktobra. Poveljstvo pariške policije je prepovedalo za včeraj napovedano desničarsko manifestacijo za Italijo in zaprlo preventivno 720 najbolj gorečih agitatorjev. AVSTRIJA IN ABES1N1JA. DUNAJ, 14. oktobra. Avstrijska vlada je prepovedala v Avstriji filme o Abešiuiji z motivacijo, da bi mogli slabo vplivati na avstrijsko javno mnenje. FRANCOSKE LOŽE RAZPUŠČENE PARIZ, 14. oktobra. Francoska vlada je razpustila vse framazonske lože. Njihovo premoženje je zaplenjeno v korist države. PODLAGA PADA. MILAN, 14. oktobra. Najnovejši izkaz Bance d’ italia izkazuje, da je zlata podlaga Italije padla zopet od 4,33 na ' " milijarde lir. ANGLEŠKE ST A VE. LONDON, 14. oktobra. Tu na velik.) sklepajo stave, ali bo v. teku dveh mesecev vojna med Italijo in Anglijo, ali ne. Stave stoje v razmerju 5 : 7. Darujte za spomenOllc Viteštoejaja kraPa sandra I. Zedinite^a v Mariborun Usamt Ms^kdi Pred prevedbo in znižanjem prejemkov mariborskih mestnih uslužbencev Veliko razburjenje v vrstah nižjih uslužbencev, ki bodo najhujše prizadeti - Znižanje naj bi se izvedlo pro-centualno — Sedanja prevedba je krivična in nasprotuje ministrskemu odloku Narecjba, ki jo je izdal ministrski svet o znižanju prejemkov državnim uslužbencem, predvideva znižanje prejemkov tudi samoupravnim uslužbencem, med katere spadajo tudi magistratni. Ker so se posamezni členi usodne naredbe o znižanju prejemkov raznolično tolmačili, ni bilo izvedeno znižanje prejemkov pri magistralnih uslužbencih že s 1. oktobrom, marveč so morali ob izplačilu pristati z lastnoročnimi podpisi na odtegljaj za oktober 1. novembra. Znižanje prejemkov državnim uslužbencem je bilo lažje izvedljivo, ker so vsi državni uslužbenci razdeljeni na posamezne skupine s pripadajočimi osnovnimi in položajnimi plačami ter draginjskimi dokladami, ki se dele na tri draginjske razrede.; Znižanje prejemkov magistralnih uslužbencev pa je težavna in komplicirana zadeva, ker imajo po nekaterih mestih majhne osnovne in položajne plače in visoke draginjske doklade, kakor je to primer v Mariboru, drugod pa imajo samo ossnovne plače in še te višje kakor mariborski z brutto prejemki, pa nobenih draginjskih doklad kakor je to na primer v Ljulljani. Mariborska mestna občinska uprava je . spričo znižanja prejemkov svojim uslužbencem v velikih škripcih in si skuša pomagati na prav famozen način. Kakor smo doznali iz vrst magistralnih uslužbencev, namerava izvesti njih prevedbo, to je izenačitev z državnimi in njim na podlagi prevedbe znižati njihove prejemke. Namera mestne občinske uprave -je povzročila med mariborskimi magistratnimi uslužbenci veliko, razburjenje. Drevi bosta imela pravnj.in finančni odsek zadevno sejo, končna odločitev pa naj bi padla že na četrtkovi seji' mariborskega mestnega sveta. Razburjenje med magistratnimi uslužbenci je popolnoma upravičeno in je našlo močan odmev tudi med meščani-davkoplačevalci, ki absolutno ne odobravajo namere mestne občinske uprave glede znižanja in prevedbe mcstnilr uslužbencev že iz naslednjih razlogov: Pogrošno- je naziranje o pocenitvi vsakdanjih življenjskih potrebšičn. Nasprotno, so zadnje čase cene nekaterim prepotrebnim živilom poskočile. Najemnine se. niso znižale. Obleka in obutev ima s v bje fiksne cene- Skratka: življenjski s ondard s© ni spremenil in je torej vsako znižanje prejemkov in mezd v škodo -vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, ki bi mu mogel dati novega impulza le povečani zaslužek delovnega ljudstva in uradniškega kadra. Danes še V nadaljevanju borbe za podšavežne »očke je bila včeraj v Mariboru na sporedu tekma med SK Železničarjem in 1SSK Mariborom. Kljub lepemu vremenu se ni nabralo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti nič kaj preveč gledalcev. In. ni jim treba biti žal, saj niso zamudili nič posebnega. Tistih par sto ljudi, ki so vendarle prišli, predstavlja po večini najožje pristaše obeli klubov in to si, sodeč po njihovem sicer skopem navdušenju med igro, prišli vsaj kolikor toliko na svoj račun, pravi ljubitelji nogometne igre pa niso mogli biti vzhičeni nad tem, kar se jim je nudilo in kar so imeli priliko videti. Predtekmo sta obsolvirali obe rezervi in se je ta »borba« kot slab uvod v še slabšo glavno tekmo končala z zmago SK Zelez- niso časi, da bi bilo potrebno znižanje prejemkov in mezd uradništvu in delavstvu. Če je to naziranje o potrebi znižanja osvojila država, ne sme tega storiti^ občina, katere finančna in moralna moč sloni izključno na ramah mestnih davkoplačevalcev. In če je znižanje prejemkov uslužbencev po naredbi minis r-skega sveta predvideno, naj ga mestna običnska uprava izvede tako, da ne bo magistratni uslužbenec podoben trpinu državnemu uslužbencu, ki je v velikem strahu za svojo in svoje družine bodočnost. Namera mestne občinske uprave glede prevedbe magistratnih uslužbencev zaradi znižanja njihovih prejemkov pa nadalje nasprotuje osebno-pravnemu značaju službene pogodbe in odloku notranjega ministrstva, ki ga je izdal pod štev. 2784 z dne 31. julija 1935 in podpisal minister dr. Korošec. Zakon o mestnih občinah predvideva prevedbo magistratnih uslužbencev, z omenjenim odlokom pa je prevedba odložena do izvolitve mestnih svetov. Tudi je doslej vedno veljalo načelo o pridobljenih pravicah uslužbencev, ki jim jih kar tako 'jihče ne more vzeti. Obojestransko veže občinsko upravo in uslužbence službena pragmatika. Za spremembo pragmatike pa je neoobhodno potrebno temeljito proučevanje v izogib krivicam, ki bi se utegnile zgoditi uslužbencem, če bi se prevedli čez noč, zlasti še, če bi se prevedli zaradi znižanja njihovih prejemkov. Preko omenjenih dejstev pa mestna občinska uprava, oziroma njen pravni odsek ne. lio mogel in niti smel. Nujno bo moral upoštevati ministrski odlok o odložitvi prevedbe, kakor tudi pridobljene pravice magistratnih uslužbencev, ki so jim zajamčene s pragmatiko. Najpra-vlčnejša rešitev bi bila, če bi se mestna uprava postavila na stališče podeželskih občin, ki ga je odobrila tudi banska uprava. Magistratnim uslužbencem naj bi se znižali prejemki procentualno, če se že znižati morajo. Znižanje naj bi se izvedlo po členu 8 naredbe o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev, in sicer od brutto prejemkovnad'4000 Din na mesec ža 8 odst., •nad 3000 Din za 7 odst., nad 2000 Din za 6 odst., nad 1300 Din za»5 odst., nad 900 Din pa 4 odst. Prepričani smo, da bo vsa navedena dejstva upoštevala mestna občinska uprava mariborska, oz. njen pravni odsek, ko bo drevi razpravljal o usodi magistratnih uslužbencev. niČarja v razmerju 5 : 4 (2 : 3). K glavni tekmi sta kluba delegirala te-le svoje predstavnike: Železničar: Mahajnc, Frangež, Konjak, Eferl Frangeš II., Antoličič, Leš-' nik, Bačnik, Turk, Pavlin, Luc. - ISSK Maribor: Koren, Domicelj, Kurent, Konič, Kirbiš, Berlek, Miloš, Silni, Gomol, Najžar, Hardinka. Ko so se v začetku tekme zbrali igralci v sredini igrišča, so pristopili funkcionarji nogometne sekcije ISSK Maribora ter čestitali popularnemu igralcu ISSK Maribora g. Josipu Koniču k njegovemu 200. nastopu za barve svojega kluba. Ob tej priliki je s primernim nagovorom načelnik sekcije g. R-Senica izročil zasluženemu igralcu lepo spominsko darilo, njegovi tovariši pa so mu izročili šopek cvetlic. V naslednjem poročilo o tekmi. SK Železničar : ISSK Maribor 4 : 0 (0 : 0). Ni nobena tajnost, da smatrata oba tabora, tako železničarski kakor mariborski, svoje moštvo kot pretendenta za mariborskega prvaka. Take ambicije so lahko prav simpatične, če so, s čisto športnega stališča, stvarno upravičene. Saj mora imeti vsaka borba gotov cilj in smoter. Toda treba je razpolagati tudi s potrebnimi'sredstvi za dosego postavljenega cilja. Kar sta pa nam pokazali moštvi v včerajšnji tekmi, gotovo ne bo zadostovalo za naslov prvaka. No, ISSK Maribor si je z včerajšnjim porazom itak zapravil vse prilike, vsaj za naslov jesenskega prvaka, dočim ima Železničar najlepše izglede za dosego ponosnega naslova. Toda zaigrati bi moral povsem'drugače. Zmago, ki si jo je včeraj priboril, ni bila prepričevalna in tudi ni bila plod smiselne, lepe nogometne igre. S tem nočemo zmanjševati uspeha, ki si ga je moštvo pošteno zaslužilo, vendar je potek igre pokazal, da bo treba v bodoče povsem drugače zaigrati. Če analiziramo igro obeh nasprotnikov, moramo poudarjati, da je predvsem ISSK Maribor pokazal nemogočo igro. V glavnem je krivec mizerne igre slaba krilska vrsta, ki ni bila niti defenzivno niti ofenzivno na mestu, poleg tega pa so pokazali nerazumevanje svoje naloge. Sempatja sta Konič in Kirbiš uveljavila svoje energije ter z dobrini rezervoarjem sil ukrotila nasprotnika, toda proti koncu tekme sta tudi onadva opešala in katastrofa je bila tu. Nič boljše ni bilo v napadu. Posrečilo se je par napadalnih akcij pa desnem krilu in Miloš ter Silni sta bila pri vseh skromnih sposobnostih še najuporabnejša moža v napadu; to je bilo tudi vse. V notranjem triu igra ni uspevala, po krilih se je malo igralo, in če je bilo moštvo od časa do časa nekoliko v premoči, se je ta premoč očitovala v nesmiselnem nabijanju žoge. Nekoliko je funkcionirala obramba, pa tudi- ne brezhibno. Domicelj je bil res dober, zato pa je bil njegov tovariš obupno nesiguren. Koren je par stvari dobro opravil. Igra SK Železničarja tudi ni bila nič posebnega. Bila pa je vsaj za spoznanje v taktiki smotrnejša in v izvajanju pametnejša. K temu je prispevala prav Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti je bil včeraj dopoldne lahkoatletski dvoboj med SK Železničarjem in varaždinsko Slavijo. Posamezne discipline so se topot izvajale v zelo naglem tempu, tako da se je ves spored absolviral v poldrugi uri, kar je za prireditelje gotovo lep uspeh. V metih in skokih je vsak tekmovalec absolviral tri mete, oziroma skoke. Prvo mesto se je ocenjevalo s 5, drugo s 3, tretje pa z eno točko. Tehnični rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Stropnik (Ž) 11-3; 2. Venuti (Ž) 11.5; 3. Rijavec (S) 11-6. Toč: ke: 'Železničar 8, Slavija 1. Skok v višino: 1. Krajnčič (Ž) 1.65 m; Mlekuš (Ž) 1.65; 3. Gjurak (S) 1-60; 4. Markučič (S) 1.55. Točke: Železničar 16, Slavija 2. Met krogle: 1. Kleut (Ž) 11.38; 2. Hla-de.(Ž) 11:24: 3. Novak (S) 11-22; 4. Markočič (S) 10.89. Točke: Železničar 24. Slavija 3. Tek 400 m: 1. Markužič (S) 5.; 2. Mu-raus (Z) 56.2; 3. Samac (S) 56.3; 4. Cr-nobori (2) 57. Točke: Železničar 27, Slavija 9. Skok s palico: 1. Qrjnis (S) 2,S0; 2. Kleut (Z) 2.60; 3. Grilc (Ž) 2.40. Točke: Železničar 31, Slavija 4. Met kopja: 1. Markužič (S) 48.87 m; 2. Gumnih (ž) 37.58 ; 3. Kleut (Z) 36.10; 4. Košak (S) 38.90. Točke: Železničar 35. Slavija 19. Tek 1500 in: 1. Takač (S) 4.35; 2. Čavič (S) 4:37.3; 3. Muras (Ž) 4:39.4; 4. Podpečan (Ž) 4:46. Točke: Železničar 36, Slavija 27. Skok v daljavo: 1. Černec (Ž) 5.87 m; 2. Urbanek (Ž) 5.75; 3. Djurak (S) 5.63; 4. Markužič 1.S) 5.55 m. Točke: Zelezni- dobra srednja vrsta, ki je lepo pošiljala žoge naprej in pri tem posvečala tud' obrambi precej pozornosti. V napadu pa se je izkazi 1 Pavlin, sicer tehničar, s požrtvovalno ir smiselno igro. Tako ie prihajal napad Železničarja, zlarK P° krilih, mnogokrat v nevarno bližino gola ISSK Maribora, kjer je ima-obramba ISSK Maribora polne roke, oziroma noge posla, da se ga je otresla. V moštvu is prišla predvsem do veljave dobra igra krilske vrste; tudi ožja obramba je svojo nalogo . e šil a razmeroma dobro, čeprav je, parkrat pokazala znake slabosti in dovolila nasprotnemu napadu ugodi' položaje. O poteku igre se mora reči edino toda je bila skoro brez vsako vsebine. Bila ie od začetka pa do poslednjega piska v znamenju ogorčene borbe za očke. Goli so padli v 26. minuti po Pavlinu, v 27. po Bačniku, v 38. zopet po Pavlinu in v 39. minuti je postavil Bac-nik končni rezultat 4 : 0. Sodil je g. Jordan iz Ljubljane. Z njegovim sojenjem, mislimo, so bili vsi zadovoljni. Bil je objektiven in v splošnem tudi dober vodja. Stanje prvenstvene tabele mariborsko-čakovečkega okrožja je po včerajšni' tekmi naslednja: SK Železničar 1 1 0 0 4:0 J Čakovečki SK 1 1 0 0 4:0 2 ISSK Maribor 3 1 0 2 4:9 2 SK Rapid 1 0 0 1 1:4 B »Gradjanski« : »Mura« 4 : 1 (1 : 0)< Čakovec, 13- X. 1935. Visoki rezultat m popolnoma upravičen po poteku igre-i »Mura« v precej spremenjeni postavi ni več aspirant za prvo mesto. »Grad.ian-ski« se je mogel po volji razviti in ie dobro razpoloženi napad, smiselno pod-, prt od obrambe, predvedel lepo kombinacijsko igro. ki se je proti koncu vse, preveč stopnjevala. »Mura« je igral* raztrgano in le na predore. — Sodnik Schneller je bil strog in objektiven-Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Hermes : Atletiki (Celj«! 2 : 0 (1 : 0)- Dryenstvena tekma. Zagreb: Split : Zagreb 3 : 1 (1 : 0l Medmestna tekma. Beograd: BCa : Jugoslavija 6 : d (2 : 0). Sarajevo: Slavija : Osvit (Šibenik) 2:0; Hajduk (S) : Osvit 3 : 1. Subotica: BASK : Železničar 3:1- ' Banjaluka: Slavija (O) : Krajišnik 2 : 1. čar 44, Slavija 28. Met diska: 1. Hlade (2) 36.46 ni; ^ Gujznik (Ž) 32-25 ; 3. Novak (S) 32.1*; 4. Markužič (S) 30.36. Točke: Železnic*r 52, Slavija 29. Štafeta 400x300x200 m: 1. Slavija v->‘' mac, Markužič, Takač, Rijavec) 2:13-1» 2. Železničar (Ledinek. Venuti,, Stropnik’ Kramer) 2:14.4. Točke: Železničar 58. Slavija 39. Lahkoatletski dvoboj Gradec : Ljubljana 84 : 69. V Ljubljani se je vršil v soboto in v nedeljo medmestni lahkoatletski dvoboj Ljubljana : Gradec, ki sB je končal z zmago Gradčanov v razmerju 84 : 69. Cerkvene takse. Župnim uradom v Ljubljani in zunaj nje predpisane veljavne cerkvene takse so splošno malo znane. Redki so, ki bi čisto točno vedeli, d* znaša n. pr. cerkvena taksa za 3 oklice in (navadno poroko 42 Din; za preprP3 pogreb v Ljubljani 70 Din, izven Ljubil3' ne (natanko) 38.85 Din; za navadno mašo 15 Din, za peto mašo zadušnico z bero v Ljubljani 140 Din, zunaj Ljubija*16 117.85 Din. Ali n. pr., kdo natanko poz"3 pogoje, pod katerimi je popolni ali del*1’ spregled cerkvenih taks za župne urade obvezen? Dalje n. pr. ve le malokatS1* občinski predsednik za cerkveno določbo, po kateri, za cerkveni pogreb ni ^ h če dolžan, niti občina niti sorodniki rajnega, plačati; nobene cerkvene 'takse. B'-•’ — Seznam veljavnih cerkvenih tak? (župnouradnih, poročnih, mašnih, pogrebnih itd.) lahko dobite brezplačno, Če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljubljani, založba »Indeks«. V vrtincu borbe za prvenstvo L UP Včeraj je SK Železničar presenetljivo visoko porazil iSSK Maribor — Ogorčena bitka za točke — Železničar je svojega nasprotnika premagal v zadnjih 20.'minutah — Ostale prvenstvene tekme ^SedeSiska lahkoatletska fekmovania Dvoboj SK Železničar : SK Slavija (Varaždin) — 2ms-gaii so ŽeSezničarji z 58:39 V Mariboru, 'dne '14. )(. 1935. Marifiorsld »V ec e r n J k« Jutra. %ufflotske m jMiške Movke £ ©k?©mtev sponTnu velikega kralja Slovesnost v Narodnem /čeraj dopoldne je priredilo tukajšnje e* igrantsko društvo »Nanos« v veliki, le; o okrašeni dvorani Narodnega doma sj- - esnost s poklonitvijo spominu Vite-šk. ,?a kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katere se je udeležila velika množica Ijuc.i, večinoma primorskih in koroških ei*i: :rantov. Slovesnost je otvoril s po-Zl-i' vom in poklonitvijo velikemu pokojniki predsednik »Nanosa« g. Marino . K r; | j, nato je pa zapelo pevsko društvo »Jadran« pod taktirko g. prof. V r r b c a. Sledilo je predavanje glavnega urednika, pisatelja g. Radivoja R e-h a r. a o diplomtskem delovanju Vite-skeg: kralja Aleksandra I. Zedinitelja za časa vetovne vojne in' mirovnih konferenc za osvobojenjc vseh delov našega naroda in za naše nacionalne meje- Naj- Dvetatna deldka utonil v škafu mošta h Radgone je prispela semkaj vest o ^agični smrti dveletne posestniške ^6rke Marjete Segerijeve. Otroka so 3rši dali v varstvo starejšemu bratcu. ^Upno sta se igrala v bližini stiskalnice ^°zdja. Bratca so sosedovi otroci policah k igri na sosedovo dvorišče. V c*su, ko se je igral bratec s sosedovi-otroci, se je 2-letna Marjetica splava do škafa, napolnjenega z vinskim £’0štom, ki se je nahajal v bližini. Ni-^2ar ni bilo blizu, dekletce je splezalo na rob škafa, pri tem omahnilo v škaf !l' utonilo v moštu. Ko se je bratec čez ^koliko časa vrnil, je iskal svojo se-strico. Ko je prišel do škafa, ga je gro-Za Pretresla in potegnil negibno sestri-Co iz škafa. Skušali so z umetnim diha-n;eni zbuditi 2-letnega otroka k življe-I1^U’ toda'vsa prizadevanja so bila zaman. ^ajman piše s Semmeringa brezuspešni alarmi za Košanjče-^ll11 Pajdašem Jožefom Pajmanom, ki so * 'skali v grazomnici ob Koroški cesti, ou n‘lbrežju Drave, pri Treh ribnikih in p °li Kalvarije, so dali slutiti, da jo je aJman najbrže takoj, čim je začuti! nežnost, potegnil preko meje. In res je k, ' njegov brat, ki presedeva zaporno ja;;en v tukajšnji moški kaznilnici, od zefa Pajmana razglednico iz Semme-2l1Sa' s katero ga najprej prisrčno po-^ raylja, potem pa pristavlja, da so se- ttln >>S'abi 2asi<< in 11111 r;ldl tega ne f J-e Poslati nič denarja za priboljšek. sc v! naiavUa Pajman svojemu bratu, da 0 Podal v Italijo in Nemčijo. zadela 56-Ietnega puškarja Jo-^trnada. Bil je na mestu mrtev. domu in maša pri frančiškanih večjo pozornost je vzbudilo v predavanju pismo, ki ga je veliki pokojnik pisal 5. maja 1915 ob sklenitvi zloglasnega londonskega pakta generalisimu ruske vojske, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, v katerem je preroško predvideval vse, kar se je pozneje tudi res zgodilo. član Narodnega gledališča g. .Tust Košuta je recitiral Gradnikovo pesem v spomin velikemu pokoiniku, »Jadran« je pa zapel še državno himno. Iz Narodnega doma so se zborovalci podali v frančiškansko cerkev, kjer so prisostvovali službi bošji, pri kateri je pel pevski zbor »Nanosa« nod vcdr'vom g J. Laha Ven.tuririij.evo našo. S tem in »Nanos« dostojno otvoril ciklus svojih predavanj, ki bo trajal ves Mp” Poravnalne in konkurzne zadeve. Potrdila se je poravnava z razglašenem konkurzu nad imovino trgovke Marije Tomažič. Kvota 25 odst., polovico je plačati v treh mesecih, ostalo. v teku enega leta. V zadevi konkurza tvrdke »Jugotrava« na Pobrežju se je potrdil razdelilni načrt. Banska uprava zahteva poostritve. SvojL' ■. smo obširno. poročali o pravilniku glede zaščite prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov v Mariboru. Na kritiko arhitektov se je prvotni osnutek omilil. Pravilnik se je poslal pozneje banski upravi v Ljubljani, ki je sedaj pravilnik odklonila s pripombo, da je treba nekatere določbe o zaščiti poostriti in razširiti. Žena v službi domovine. Predavanje ge. Druškovičeve, ki bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20 uri. v Narodnem domu. Vabljeni so vsi na to zanimivo predavanje! Dr. Anton Dolar bo predaval v torek 15. oktobra ob 20. uri v Narodnem domu »O koroškem plebiscitu«. Sodeluje tudi Ipavčeva župa. Dolžnost vseh je, da se predavanja udeležijo v polnem številu. Vrši se v veliki dvorani. Davčna uprava za mesto Maribor poziva davčne zavezance, da vložijo prijave dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za leto 1936 v roku od 16. oktobra do 14. novembra 1935. Vsi ostali zadevni predpisi so razvidni v pozivu, ki je na uradni deski pri davčni upravi in mestnem poglavarstvu. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20. uri predava g. Bratko Kreft, pisatelj in režiser ljubljanske drame, o praških gledališčih. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v torek pa Konigova in Minafikova lekarna. Sezona divjih lovcev je tu. V Slapni-kovem gozdu je ustrelil 38-letni posestnik V. B. iz Sel krasnega srnjaka. Isto-tako sta 15-letni S. R. in 25-letni J. L. iz. Kotelje prijavljena, da sta ustrelila lep eksemplar srnjaka v lovišču trgovca Antona Veržona. Oba sta si privoščila imenitno srnjakovo pečenko. Ko sta srnjaka spekla in po.iedla, sta si privoščila še dobre kaprice. Toda blagočutje po grofovski večerji in odličnem zapitku so jima pregnali orožniki z zasliševanjem in prijavo. Kurjač, pek In harvar hočejo v Abe-si tr io. 25-letni kurjač Justin H., 34-letni pek Friderik O. iti 25-letni barvar Tvan J. so nameravali preko meje v Abesini-jo,. toda naši čuječi varnostni organi so’ jih pri prehodu preko meje zalotili. Koor hoče uživat glasbo in petje naj obišče — cmmmo satET Svira in poje 4519 l&USttJi BALALAJKA Izborna domača in dalmat. vina. Prvovrstna kuhinja, razne S9rcijalile'e vedno na izbiro, zmerni cene Pr poroča se za obilen obisk lastnik Gri»o Basletiž 21 -Jetnik nad 69-letno delavko. Mladenič Josip R., star 21 let iz Korene, .je dorna napadel 69-letno delavko Marijo Zelenko .iz Sp. Korene, jo vrgel ra tla, premikastil in ji prizadjal take težke poškodbe na glavi, da so ga orožniki aretirali in se bo moral radi tega zagovarjati pred sodniki. S prestreljenim trebuhom so pripeljali v mariborsko bolnišnico 32-letnega delavca Franca Ceha od Sv. Martina pri Vurbergu. Prijatelj ga je pri pr' -'. ' nju pujke po nesrečnem naključju ustrelil, in sicer nv je krogla prebila, trebuh in izstopila na hrbtni strani. S prerezanimi žilami na levi roki je obležal v Delavski ulici 24-letni delavec Franc P V samomoVilnem namenu si je bil z nožem zarezal žile na levi roki, mariborski reševalci pa so mu z hitro obvezo rešili življenje- Vzroki niso znani. Povožena. 71 -letna Elizabeta Magdičeva je postala žrtev kolesarske nesreče. Na državprm mostu jo je povozil in poškodoval kolesar, ki je drvel iz Kralja Petra trga čez most na Glavni trg. Poškodovano starko .so prepeljali v mariborsko bolnišnico.- On spi - drugi kradejo. Ves utrujen radi naporne vožnje delavec Rajmund V. iz Maribora zadremal ob cesti pri Dervušekovi opekarni v Košakih. Ko se je zbudil, je zaman iskal kolo, ki ga je bil pred zadremanjem pustil poleg sebe. Med spanjem mu je še neizsledeni nepridiprav izmaknil in odpeljal kolo. Nočnim dihurjem vse prav pride. Brivskemu mojstru Francu Kreflu v Ipavčevi ulici 36 so izropali kurnik in odnesli 10 kokošk, hišnemu posestniku Emeriku Hercogu v isti ulici pa so odnesli ležalni stol. Tudi žagarju Francu Kovačiču v Kettejevi ulici so izmak-niki iz kovčega 100 Din. Kolo in slanina... Ko je včeraj pustil posestnik Josip Dvornik iz Ruš svoje še skoraj novo kolo znamke »Gloria« za hip pred neko trgovino na Aleksandrovi cesti brez nadzorstva, je priliko izrabil neznanec ter se s kolesom odpeljal. Na kolesu je imel posestnik tudi nahrbtnik z več kilogrami slanine, ki je prav tako postala plen predrznega tatu. Rdeči petelin je zapel v Mekotnjalou. V trenutku je ogenj upepelil skedenj in svinjak posestnika Franca Lepoše. Pogorela je tudi svinja in razno poljedelsko orodje. Mariborsko vreme. Miminimalna temperatura 8.4, maksimalna 16, relativna vlaga 91, barometer 745. JUtnue vesti Nov senator. Za senatorja je imenovan upokojeni ban Dragoslav Gjorgje-vič. Iz častniške službe. K poveljstvu tu-kajšnega vojnega okruga je premeščen podpolkovnik Vaclav Dic. Žara s češkoslovaško zemljo na grobu kralja Aleksandra. Včeraj je prispelo Stran 3. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Samo še par dni milijonsko veledelo .BENGACI« To veledelo je film, kakršnega vidite le redko-kedaj, zato se cenjeno občinstvo opozarja, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Sledi velefilm Ufe „Cigan baron* za katerega so vsi zunanji posnetki posneti v naši državi. Kino Union. Danes zadnjič »Stari in mladi kralj« z Emilom Jamiings-om. V torek in sredo veseloigra »Amor na vrvici« z Magdo Schneider in Wolf Albach Retty-jem. REPERTOAR. Ponedeljek, M. oktobra: Zaprto. Torek, 15. oktobra Ob 20. uri: »Izdaja pri Novarl«. Red C. Abonentje reda C dobe svojo prvo pred' stavo v torek, 15. t m. Vprizore Arxovo nad vse učinkovito in pretresljivo Švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«, ki je eno najnovej-šili, v poslednjem času vprteorjenih del. Z režijo tega dela se je zelo uspešno predstavi! režiser Peter Malec. Viljem VVerner: »Medvedji ples«. To bo naslednja dramska novost, ki bo njena pte-mijera koncem tega tedna. Delo je zelo zanimivo in pisano z izbornim poznavanjem c-dra. Je srečna zmes veseloigre in drame, tako, da pride vsakdo na svoj račun. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič. Sodelujejo: Sa- vi nova. Kraljeva, Zakrajškova,. Starčeva, Go. rir.škova, Rasbergerjeva, Barbičeva, P. Kovič, Gorinšek, Furijan, Grotn, Nakrst, Hara-stovič. Košič in Košuta. v Beograd češkoslovaško odposlanstvo, ki šteje 50 oseb in ki je poneslo žaro s češkoslovaško zemljo na grob kralja Aleksandra na Oplenac. V odposlanstvu, ki ga je vodil znani prijatelj jugoslovanskega naroda g. Peter Zenkl iz Prage, je bilo 16 delegatov češkoslovaških mest, nadalje zastopniki češkošlbvaško-jugo-slovenskih lig. Z odposlanstvom je prir spel poseben vlak čeških legionarjev ter velika skupina češkoslovaških novinarjev. Dopoldne je imela beograjska občina svečano sejo na čast gostom, ki so *e nato odpeljali na Avalo, kjer so položili venec neznanega junaka. Danes odpotujejo z avtobusi na Oplenac, da se poklonijo na grobu blagopokojnega k ra-lja Zedinitelja. Nedeljske vozovnice. Od 19. oktobra t- 1. se izpremene dosedanje določbe o nedeljskih in prazniških listkih na državnih železnicah. Od takrat bo popust veljal od 11 do 250 km, namesto kakor doslej od 6 do 250 km. Razen tega se bodo smeli potniki, če v času od 12. do 13. ure ne vozijo potniški vlaki, poslužiti potniškega vlaka, ki vozi med 11. in 12. uro. Pri povratku se bodo smeli peljati najprej v nedeljo ali na praznik, doslei pa pred praznikom do 20. ure. Po novih določbah se na vozne listke ne bodo več lepile znamke, temveč bo blagajna v znak, da gre za nedeljski listek, pritisnila. nanj žig postaje na čelni strani listka. ‘ Znižanje pokojnin upokojencem s postranskimi zaslužki. Doslej so prejemali znižane pokojnine samo oni državni upokojenci, ki imajo v kaki zasebni zaposlitvi več ko 3000 Din dohodkov na mesec, sedaj so jih pa znižali tudi onim, ki zaslužijo več ko 1000 Din na mesec. Tako je prejel neki mariborski 60-letni upokojenec, ki ima še postranski zaslužek, 1. septembra letos še 1562.60 Din pokojnine, dne 1. oktobra pa le še 282.60 Din, torej nad 80 odstotkov manj. Japonska pošilja Abeslncem puške. Japonske tvornice orožja so odposlale Abesiniji 8000 zabojev pušk. Paradižniki in gnila jajca v zagrebški operi. Ob priliki nastopa opernega pevca dr. N. Štefaninija v zagrebški operi je prišlo do demonstracij, na oder so frčali paradižniki in gnila jajca ter je počilo več žabic. Red je napravila policija. Abesinci so obsftrelill italijansko letalo, in sicer v bližini Vabena v harrarski provinci. Moštvo obstreljenega letala z majhnim psom vred je bilo mrtvo. 1200 angleških vojnih letal je že pripravljenih v — Egiptu ... 4i m berača K včerajšnji blagoslovitvi treh novih jadra"!*?!'« Isto! m Teznem — „Pohorc" se je pr3 krstnem lo&u/razbiti Včerajšnja nedelja je bila za naše njo treh letal. Pohvalil je konstrukterjs mariborsko jadralno letalstvo pravi : letal, ki so se leto dni ukvarjali z njih Praznik. Včeraj namreč so se blagoslovila tri jadralna letala. K slovesnosti so gradnjo, tako inž. Šušteršiča. Borisa Vahtarja. inž. Humeka, Toma Kralja, Ma Poleg številnega občinstva prispeli tudi , rfjana in Milka Škofiča, Mundo. E. Ko-Qj31ieni zastopniki mariborskega javnega saka in Kosa. življenja z magistratnim direktorjem j Po zaključnem govoru predsednika Rodoškom, okrajnim načelnikom dok-, dr. Tominška so se okrasila letala s tra-tor Šiško na čelu, bolriišniškim ravna- j kovi. Botri so bili letalom bivši narodni ‘eljem dr. Vrečkom in tujskoorometnim poslanec Krejči, mestni predsednik dok-ravnateljem g. Loosom na čelu. Blago-! tor Juvan in g. Ropaš iz Celja. Z razvojem jadralnega letalstva v Mariboru so se izpolnili osnovni pogoji za razmah letalstva in letalske propagandne misli v našem obmejnem Mariboru. SMOLA PRI KRSTNEM LETU. Sledili so propagandni leti posameznih letal. Najprej,se je vzpel v zrak »Berač:, sledil je »Pohorc«. Ko ga je avto potegnil, se je kmalu pokazalo, da ni bila gumijasta vrv enakomerno napeta. Radi tega je že pri poletu drvelo letalo poševno v zrak. Pilot E. Košak je izgubi! radi poševnega leta stik z nožnim Vzponom in je letalo radi posledic treščilo na tla z razbitimi krili. Pilot slovitvene obrede je v škofovem imenu 1.1 s primernim nagovorom opravil msgr. |van Vreže, ki je krstil tri prav lična jadralna letala z imeni »Pohorc«, »Celje'-' 1.1 »Berač« (ker se je z beračenjem Ustvarilo). Nato je spregovoril predsednik »Na-kril dr, Josip Tominšek, ki je v pr e ^eflnih izvajanjih očrtal zgodovino Aero *'uba, ki je bil prvi v naši državi, ki se ni mogel razviti tako kakor bi bilo zeleti. to pa radi obmejne lege Maribora, radi česar se je ustanovil jadralni odsek, ki je tudi prvi v naši državi. Imenoma je navajal vse številne dobrotnike, ki so s prispevki omogočili grad- | je k sreči ostal nepoškodovan. MARIJ SKALAN ROMAN Sida Si&oMt/a Vedel seni vedno, kako velika je tvoja žrtev, a vedel sem tudi, da je plemenita. Videl sem te, kako trpiš, in morda se ti samo zaradi tega nisem približal. Morda seni celo čutil neko krivdo in odgovornost. Toda glej: drugače nisem mogel postopati. Ako priznavaš človeku pravico, da sme svojo pot dalje mimo in preko soljudi, jo moraš priznati tudi meni. Tem bolj še, ker sem bil povrhu trdno prepričan, da tudi zate ni druge poti. Ako sem hotel s tvojo zvezo z Ervinom rešiti Silanovino, tega nisem hotel samo zaradi sebe, marveč tudf zaradi tebe; prav za prav še veliko bolj zaradi tebe in tvojih bodočih otrok. To sem pa bil dolžan tudi svojim prednikom, ki so Silanovino ustvarili ne le za sebe, ampak enako za mer.e, za tebe in za vse, ki še pridejo. Težo te žrtve je zmanjšala zavest, da te silim v zakon s človekom, ki te ljubi z vso svojo ljubeznijo, je dober, mekeh in plemenit. Ako se mu kljub temu nisi mogla približati tudi s srcem, tega ni kriv on. ki je gotovo vsaj v enaki meri žrtev tega zakona, kakor si ti. Premisli to in prepričan sem, da mi ne boš ugovarjala.« »Res je, vse je res...« je kriknila Si-da, planila kvišku iri se ga oklenila. »Oče ... Zakaj sem tako nesrečna? čemu si me zadel še ti tja, kjer me najbolj boli?« »Ker čutim prav tako, kakor čutiš ti, četudi tega doslej nisi vedela.« »Kaj naj storim? Z Ervinom ne morem živeti, a zapustiti ga, nimam poguma ...« »Ne stori zaenkrat ničesar. Prepusti usodi. Našla bo morda sama najboljši izhod. In — vrni se domov. Tu, proč od doma so tvoje misli še bolj bolne. Doma jih lahko zaposliš z delom. Si že kdaj poizkusila zdraviti se z delom? Ne. Zdravila si se z obupom, otopelo vdanostjo, vero in z vsem mogočim, samo z delom se nisi. In vendar je delo najboljše zdravilo; utruja telo in ubija neplodne misli. Vrni se domov!« »Bojim se ga.« »Dokler si tu. Ko boš doma, bo strah izginil. Uredi si tam življenje kakor ti je drago, ničesar ti ne svetujem in ničesar ti ne odsvetujem. Le eno te prosim: bodi previdna, dokler se dokončno ne odločiš, kajti dobro vem — kljub vsem tvojim prejšnjim razburjenim besedam — da se dokončno le še niši odločila.« »In če se odločim za ločitev zakona z Ervinom? Kaj boš storil?« »Ničesar...« »Zares ne.« »Ne.« »Boš žrtvoval zaradi mene Silanovino?« »Ne bo druge poti.« »Se boš vdal v usodo človeka, ki je izgubil vladarstvo?« »Izgubili so ga cesarji in kralji, vsi večji kakor jaz, ko sem samo Silan!« »Hvala ti! Danes čutim morda prvič v življenju, da si mi resnično oče.« »Prej sem ti pa bil divja zver. Žalila si me kakor ...« »Odpusti mi! Trčil si brezobzirno ob mojo trmasto upornost in samovoljnost. Na napad nisem mogla odgovoriti drugače kakor s protinapadom. Sedaj pa čutim, da sem mirnejša in pogumnejša, ko si tudi ti ob moji strani.« »Vedno...« »Da, ostani vedno! Potem bom gotovo našla pot k cilju, pa naj bo že tak ali tak...« »Se torej vrneš domov?« »Ne morem ti še obljubiti. Potrpi malo, da zberem trezno svoje misli.« »Koliko časa?« »Vsaj še dan ali dva.« »Dobro. Pojutrišnjem se vrnem k tebi. Ne maram, da bi se vračala z možem. Z menoj ti bo lažje.« »Da, lažje.« Silan se je poslovil in odšel. Ko je sedel v avtomobil in je šofer pognal motor, si je zadovoljno pomel roke: »Prekleto! Preizkusiti sem moral vse taktike, preden sem zadel pravo. Sedaj vsaj vem, kod ji je mogoče do živega. Po tej poti bomo hodili. Ne bo imela poguma. Ko bo doma, jo bo lažje ločiti od tega prekletega zdravnika in spet prive- zati na moža. O. ne, ni še izgubljena moja bitka, in tudi ne sme biti. Nikoli! Zaradi norih babjih kapric Silan ne da iz rok svojega kraljestva, zlasti ne sedaj, ko se znova razcveta ... Hvala Bogu, da je Ervin tak bedak ...« Zetu ni črhnil niti besede o svojem obisku pri hčeri in o razgovoru z njo. Tudi ko se je čez dva dni vračal k njej, mu ni povedal ne kam gre ne po kaj gre. O tem, da se bo že čez nekaj ur vračal po isti cesti s Sido, ni čisto nič dvomil, in ni se motil. Sida se je vrnila brez vsakega nadaljnjega odpora. Tista dva dneva je intenzivno premišljevala in preudarjala. »Naj se dokončno odločim za Danila in zapustim Ervina? Naj zapustim Danila in ostanem pri Ervinu? Naj ostanem pri obeh?« To so bila tri težka vprašanja, na katera je morala odgovoriti brez odlašanja. In odgovorila je: »Brez Danila ne morem živeti, a Ervin se mi smili. Počakajmo... Poizkusimo tako. Se moram mar res ločiti? Je to neizogibno? Ne, dokler morem živeti z možem in ostati kljub temu zvesta Danilu, to ni potrebno. A bo to mogoče? Bo. Ervin se vda. Prepričam ga — z boleznijo. Verjel bo. In Danilo? Naj me zdravi... Oče ni govoril tako nespametno.« Pot do doma je bila mirna, ko pa ie doma zagledala svojega moža vsega veselo presenečenega, je postala znova nemirna in nervozna. Najrajše bi sedla nazaj v avtomobil in se vrnila v Maribor. IS e bo nndnl;^'"'in t J. Hajšman: V skupni fronti z Jugoslovani Dve dolgi žalostni leti, 1915. in 1916., in še potem globoko v leto 1917. sem sedeva! dnevno v kavarni »u Husy« (= pri gosi) z Jugoslovani iz družbe Vaclava ztepanka11), z vinotržcem Količem in kiparjem Palavičinijem; nekolikokrat v tednu sem prihajal k Bradanovičevemu svaku Borčiču, ki je bil državljan svobodnih Združenih držav in hud, brezob-^ ziren sovražnik Avstrije; včasih je prišel, dodobra spravljen na beraško palico, bos in oguljen kak Čeh, ki je bil naseljen na jugu včasih častnik iz jugoslovanskih posadk, pojavil se je v Pragi kak poset-nik z juga, včasih sem dobival tudi dopise od tega ali onega znanca iz Trsta, s Krasa. Samo žalost je vela od juga — kakor poročila, katera sem čital v listih. Na jugu je bilo daleko hujše nego na Češkem. Slovenske dežele, Istra, Dalmacija, Bosna — pekel, vsaka za sebe. Narodova Kalvarija takšna, kakor je bila tragedija Srbov na jesen 1915.1 Pri tem: kakšen bratomorni boj bijejo med seboj! Kakšni prepiri za malenkosti — »principe«! Tudi oni imajo svoje »aktiviste«"), toda ne enega, nego deset in še več Šme-ralov14), desorijentirani so na več front. Situacija za jok in nikjer najmanjšega svita boljših časov. Čakati, trpeti, preživeti! — nič drugega ni preostajalo; in koliko moči je bilo treba, predno se je človek zavedel, da je to sicer edina uteha, ali vendar uteha. Aktivizem je med Jugoslovani podpiral ter otežkočal situacijo — huje nego je bilo med Čehi — londonski dogovor15); ta je tudi cepil njihovo delo za mejami. Spomladi 1915. je Italija izlicitirala4pri Antanti zagotovilo da ji po vojni pripadejo obsežna ozemlja, naseljena z Jugoslovani in Nemci. Brenner, Kras, Istra, seveda tudi Dalmacija, kolikor bi ne bila neutralna pod italjanskim vplivom. Francija, Anglija, celo še Rusija — zaščitnica Slovanov — so pristale na te pogoje ter so podpisale dogovor v Londonu in šele na temelju takšnih zagotovil je vstopila Italija v vojno. Londonski dogovor je bil znan; nemška propaganda je operirala ž njim in je posmeliovalno dokazovala, kakšni so v resnici cilji Antante. Dogovor je seveda slabil jugoslovansko akcijo ter je tudi pri Čehih omajeval zaupanje v Antanto. Na sodelovanje Čehov z Jugoslovani iii bilo niti misliti, dolgo je veljal Cvje-tišev18) pesimizem izza početka vojne. Toda vendar — kakor pobliskavanje plamenčkov ognja, pozabljenega zvečer med polji, se je svetlikala vedno in vedno skozi nočno temo luč: Riječ, organ srbskohrvatske koalicije v Zagrebu. Ta je kljub najhujšim časom prinašala odlična, možata poročila o Čehih, za mejami in doma, največ o Masaryku, in tudi sam sem iz nje izvedel mnogo, česar dunajski in praški listi niso imeli. To je bil ognjič, katerega je vzdrževal poslanec Vilder. O tem. da delajo Jugoslovani tajno kakor Čehi. smo imeli le meglena poročila — šele iz tretje roke, od Čehov v Švici. Obrat je nastopil v poletju 1917., ko je prišel iz ječe Giunio. Isti čas, ko so za mejami Jugoslovani skončavali delo na zedinjevanju Srbov, Hrvatov in Slovencev, so si napravili red tudi doma. Vzpostavili so zvezo med Zagrebom, Dalmacijo, Bosno in Slovenci, združili so se k sodelovanju ljudje, ki so pred vojno delali na političnem in kulturnem zedinjenju jugoslovanskih plemen. Najprej so zedinili vse tajno delo, gradili so zvezo s svojim zamejnim odporom, takoj nato je navezal Giunio s Prago. Kratko po vrnitvi iz ječe se je pojavil Giunio v Pragi ter je prišel naravnost med nas v mafijo. Poznal se je davno pred vojno s Klofačem, v ječi se je seznanil z drjem Kramafem, Rašfnom in Duškom. Prišel je s konkretnim načrtom, skovanim v ječi: vse tajno delo zediniti ter na Dunaju postaviti skupno politično fronto Čehov in Jugoslovanov. Dejstvovati s tiskom na javnost, da bi Čehom prešlo v krv, da niso sami kakor kol v plotu, da imajo zaveznike v boju, da zmagamo, če se bomo borili skupno. V tem smislu sem pisal v listu »češka Demokracie« in dejstoval na tisk ter urednike, kakor daleč je sezal moj vpliv. Informiral sem do podrobnosti o razmerah in razvoju; na jugu; »Češka Demokracie« je bila prvi list v Pragi, ki je priobčil krfski pakt, s katerim se je zedinilo jugoslovansko gibanje za mejami. V avgustu 1917. me je predstavil Ši-mek17) v parlamentu na Dunaju doktorju Žerjavu. Šlo je za usmeritev podzemnega dela, za izmenjavo nazorov. Do jeseni tega leta sem se z drjem Žerjavom sešel še nekolikokrat, ter sem ga dobro spoznal. Pripovedoval mi je, kako je začenjal, kako se je bojeval in kako sedaj na Dunaju dela. Bil je to nenavaden človek, delaven, žilav, ognjevit, kakor dr. Rašfn18), pri tem skromen, nevsiljiv. Tudi v najtežjih trenotkih, ko so drugi obupavali, mu je igral smeh na ustnicah; ostal je miren kakor človek, čigar notranjost 'je uravnovešena po globoki, iskreni veri. Dr. Žerjav je bil glava jugoslovanske mafije. Razgibano življenje drja Žerjava med vojno, polno nevarnosti in težkega trpljenja — to je podoba usode jugoslovanskega ljudstva med vojno. Silni vzpon moči, duhaprisotnost, odločnost, železna vztrajnost Žerjavova in njegova vera v zmago v trenotkih, ko so drugi omagovali v mukah in obupu, toda morda nima v habsburški monarhiji podobnega primera. Zgodovina Žerjavovega življenja med vojno, ki mi jo je sam pripovedoval, ko sva se seznanila, je zgodovina slovenske mafije, sama po sebi cel roman. V divjem vrvežu persekucij in proti-slovanskega besnenja na početku vojne, se je zbrala peščica mož v Trstu, Gorici in Ljubljani, poedinci iz one male kopice izobražencev, katera je pred vojno stremela za zedinjenjem vseh, plemen jugoslovenskega naroda, okoli drja Kramerja in drja Žerjava. Od nikogar pozvani so v popolnoma brezupni dobi organizirali konspiracijo ter poslali v oktobru 1914. drja. Kramerja v Prago — k profesorju Masaryku po nasvet. Zbirali so poročila, pošiljali sle v Italijo in Švico, navezavali ter vzdrževali stike z Jugoslovani za mejami ter jim dobavljali informacije za antanto. Delovali so tako kakor češka mafija. “) Sedaj menda češkoslovaški diplomat. ls) — avstrijakante." ") Znati vodja češke socijalne demokracije, ki pa je vodil »aktivistično«-avstrijakant-sko politiko. “) Obljubljal je — kakor znano — Italiji V slučaju antantine zmage velike predele jugoslovanskega ozemlja. ls) Sedaj jugoslovanski diplomat. lc) Češki novinar. 17) Poznejši čsl. finančni minister. 18) T. j. parlamentarnega kluba jugoslovanskih poslancev. (Se bo nadaljevalo.) Na Dunaju 20.000 klubov Te dni je izšla statistika o dunajskih klubih. Na Dunaju je 20.0(10 klubov. Vsaki 90. Dunajčan je član nekega kluba. Zanimivo je, kar trdijo nekateri dunajski odvetniki, da je ravno v 'c vzrok velikega števila ločitev na Dunaju, ker so moški zaradi navezanosti na klubsko življenje premalo doma, kar poraja ljubosumnost žena, nesporazume, prepire in nazadnje ločitve. Bodimo zadovoljni, da nismo Dunajčani! Kloti in brokati za odete Šivane in flanelaste odele Platno za postelj, in inleiS |e v dobri kakovosti priporoča tekstilana budefeldt Maribor, Gosposka ulica 14. 4647 Razno OSKRBO za triletnega luškanega fantka iščem pri boljši družini ali osebi. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Nadomc-stilno mame«. 4699 ’ PREKLIC! Preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih izrekla o g. Martinu Kocijažu in Katarini Pihlaričcvi, Pesnica, ter se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. — Marija Krnet, Pesnica. 4705 Prodam KLETNE IN TRANSPORTNE SODE proda. Gnilšek, Razlagova ulica 25. 4682 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnlh kakovostih dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8. Vetrinjska 7 4255 ZAPRT AVTO. 4—5 sedežni, v dobrem stanju, za Din 800o. Ogleda sc v delavnici Gustinčič, Tatten-bachova 14. 47-00 AVTOMATSKA TEHTNICA poceni naprodaj. Pobrežka cesta 9 a._____________ 4704 LEPO IZLOŽBO z železno roleto prodam. Ci-ril-Mctodova 14, Studenci. 4706 Sobo odda SEPARIRANO SOBO s kopalnico oddam. Trubar-jeva 5/1. 4696 ODDAM OPREMLJENO SOBO starejšemu gospodu, ali skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi »Večernika«. 470,1 Stanovanje SOBO IN KUHINJO, jedilno shrambo, klet in pol orala vrta oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 4697 STANOVANJE, soba, kabinet, kuhinja s Prj' tikl.inami takoj oddam. Medvedova 10. 46?2 SOBO IN KUHINJO oddani dvema osebama s 1. novembrom. Pobrežka cc-sta 21, blizu Magdalene. 470' Službo išče ^ ABSOLVENTKA meščanske šole želi službo trgovske vajenke. N as je trgovske vajenke. Spod. H, če 137. Kupujte svoj« po* trebščine pri nasif* inserentil*! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,