Štajerski dež. zbor. XXIII, in poslednja seja 16. jan. 1874. Kot namestnik dež. odbornika dra. Sclireinerja je bil izvoljen s 35 od 48 glasoT dr. Wretscbko, kar je večina s ,,pravou - klici do znanja Tzela. Naj mu bo, Tsaj je mnogo govoiil t teni zasedanji! Fin. odbor predlagal je končne sklepe dež. pioračunazal. 1874. Vseh stroskoTje3,164.660fl., dohodkoT za 1,380.654 gld., manjnka torej 1,784.006 gld. Ta priiuanjkljej se založi po sklepu dež. zbora po 38 % razdelitTi k direktnim daTkom in Tsem državnim prikladam, kar znaša 1,655.502 gld. — Manjkalo bi torej še za 125.504 fl., fin. odbor pa ni naaTetoval za to Tišje oklade, ker je upati, da prevzame držaTa stroške za tebniko, tako da bo t resnici le še manjkalo kakih 60.000 gld., kar se pa utegne poravnati s plačanjem dolžnih ostankoT deželne oklade prejanib let. Sprejel se je tudi sklep fin. odbora, da naj dež. odbor skuša Tlado na to pripraviti, da privoli tudi naklado na posrednji davek od Tina, sadnega mošta, piTa in žganih tekočin, na kolikor se Tsega tega v deželi povžije. To bi toraj deželna naklada na Tžitnino bila. Posrednji daTek znaša na leto do 10 milijonoT. Dozdaj Tlada t to ni hotela privoliti. Odbor je pa to predlagal glede na to, da ima dežela od leta do leta večjih stroakoT, da se direktni davek Teč povisati ne da, pii nasTetoTanem daTku pa bodo plačila tudi tiste zadeTala, ki po Tečini direktnega davka nimajo. Od leta 1869—1872 je še blizo 180.000 gld. deželne oklade na dolgu, t tem ko znašajo dolžni ostanki pvi ces. davkih le 67.000 gld. Kakor razlaga deželno finančno ravnateljstTO, so uzroki tolikim ostankom: Tremenske nezgode, slabe letiue, živiuska kuga, zarad ktere so se meje inoi-ale zapiiati in sejmi ustavljati, kar je v gospodarskem oziru mnogo škodoTalo. — Krivi so pa tndi davkarski uradniki, ki niso pri pobiranji da^ka natančuo računili raznih deželnih, okrajnib in srenjskib piiklad. — Glede na to sklene dež. zbor po predlogu fin. odbora, da se naj deželnemu odboru t prihodnje Tsako četitletje predložijo izkazi zaostalih deželnih priklad, ako mogoče po posamesnih okrajib. — Potidijo se po predlogih fin. odboru računski sklepi pokojninskega zaklada za ljudske učitelje za 1. 1871 in 1872 s proračunom za 1. 1874. Koncem 1. 1872 znašal je zaklad 88.268 gld. Za tekoče leto znaaajo stroški 31.800 gld. in sicer: pokojnine za učitelje 25.000 fl., za učiteljske vdoTe 3000 gld., Tziejevalne podpore 1900 gld., diugi stroški 1900 gld. — Stroaki se založijo s prihoiiki, ki znaaajo 47.000 gld., torej za 15.000 gld. Teč kakor je stroškoT. — Vsa istina tega zaklada znašala je koncem preteklega leta 18O.OOU gld. — Sprejet je bil tudi sklep odborov, da naj dež. odbor skrbi, da preide pokojninski zaklad v upravo dež. odbora. Dozdaj jo ima dež. šolski svfet. V imenu posebnega odbora poroča dr. Gmeiner o vspehu posvetovanja zastran predloga grofa Platza, pozvedovati uzroke vedno večje javne nevarnosti in nasvetovati pomočkov proti njej. Vsa stvar je tako zanimiva, da smo jo v prvem članku posebe popisali; tukaj le dostavljamo, da ni vedla zbornica nič boljšega storiti, kakor da je deželnemu odboru naložila, da naj on sam pomaga kolikor premore, ali pa vlado naganja, da kaj stori. Po pravici je pa Herman temu naaproti rekel: nPovejte nam vendar pomočke, kterih bi se naj dež. odbor poprijel, da zlogu v okom pride." — Sklepalo se je slednjič o predlogu Zschokovem, da se spremeni deželni ustav in volilni red, in Seidlnovem, da se prenaredi opravilni red. Ker je namreč vsled postave od 2. aprila 1873 deželnim zborom vzeta pravica, izmed sebe voliti državne poslance tev so se vpeljale direktne volitve za državni zbor, je dosledno, da ustavaki vse to iz deželnega reda zbriaejo. 0 tem kakor tudi o premembi opravilnega reda bi naj po predlogu odbora za srenjske zadeve poročal dež. odbor v prihodnjem zasedanji. — V imenu ,,pravne" stranke izreče poslanec Karlon, da se in sicer zdaj ae po veči pravici držijo tega, kar so v 8. seji 1870 izrekli, da namreč ne inorejo pripoznati decemberskemu ustavu(1867) pravne veljave, toraj tudi ne prenaredbi tega ustava, iz ktere so se rodile neposredne volitve, marveč se opirajo na §. 19. deželnega reda, ki daje deželnim zborom pravico pošiljati poslance v državni zbor. Dr. Dominkuš je pokazal pri tej priliki, da še ni čisto slekel federalista. Predlagal je namreč, da se naj volilni red in volilna postava ne glede na postavo o direktnih volitvah, ampak sploh prenaredi v tem smislu, da se volilni okraji bolj primerno složijo, volilna pravica razširi na podlagi davka, posebno pa slovenskim okrajem, ki so zdaj krivicno prikrajšani, več poslancev dovoli, volilna pravica žen uredi itd. — To vse bi res bilo potrebno, toda g. poslanec nam ne more zameriti, ako rečemo odkritosrčno, da bi bilo na zbornico veliko veči vtis napravilo, ko bi se bil blizo tako le izuatil: Jaz in moji tovariši iz spodnjega Štajerskega se popolnoma strinjamo s poslancem Karlonom, to toliko več, ker smo Slovenci glede volilne pravice za deželni in toraj tudi za državni zbor po krivici prikrajaani. — Tako bi bil odločno branil federalistično stalo, spodbil direktnim volitvam pravno moč in dokazal, da stoje tudi Slovenci na strani državne opozicije. — Z moledovanjem pri nemških ustavakih za pravice pa ne opravijo naši poslanci čisto niS, kakor so tudi ta Dominkušev predlog ovrgli in sprejeli odborovega. Končamo poročila o delovanji dež. zbora s tem, da prijateljstvo naših poslancev razun Hermana z nemškimi ustavaki ni rodilo v narodnem oziru najmanjšega sadu! Liberalaa apatija trojice slov. poslancev proti konservativni stranki poštenib Nemcev, ki so tudi prijatelji naaih n a r o d n i h pravic, je kriva, da samotarijo slov. poslanci za ae, in torej ne opravijo nič, ker odločujo v parlamentarnem delovanju le dobro organizirane veeje stranke. Z liberalizmom pa ostanemo v deželnem kakor tudi v državnem zboru na cedilu, ker nam nemski liberalci nikdar pravični ne bodo, naj se še tako okoli njih ližemo in — pravo slovansko politiko zatajujemo!