štev. 3 — Leto VH. PTUJ, 22. januarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ?VEZE DELOVNIH LJUDI 7EDNIST\0 » UPRAVA PTUJ, PREŠERNOVA 7 — TELEFON STE* 158- ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI. fOURUŽNICA PTUJ SlEV o4J VRBJVJB UREDNIŠKI 0060B - ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02l ROKOPISOV NE VRAČAMO — HSRA iiARIBORSRA TISKARNA ^ETNA NAROČNINA 400 DIN POLLETNA 200 <»tn ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— FsrlprcE^lmo se na okrafnl lesflival Liudsk® prosvete Kakor prikazujejo posamezni okraji gosjKKiarski napredek v obliki okrajnih gospodarskih razstav, kjer lahko človek opa- zuje in spoznava napredek in rsEvoj okraja za gotovo obdob- je in zasleduje razvoj gospo- darske dejavnosti po vseh pa- nogah našega gospodarstva, ta- ko je nujno in potrebno, da tu- di Ljudska prosveta prikaže vsakih nekaj let Ijudsko-pro- svetno delo v svojem okraju, in to pK) vseh sekcijah, ki ob- stajajo pri naišdh Ijudsko-pro- svetnih društvih. Okrajni odbor ljudske pro- evete je o tem že razpravljal na svoji seji 4. t. m. in je spre- jel okvirni najčrt in v gla\Tiem tozadevne primerne sklepe. Za uresni&tev teh sklepov so po- klicana vsa ljuds'ko-prosvetna društva v okraju, da sodelujejo po sekcijah, ki obstajajo po njihovih društvih. V poštev pri- dejo: igralske in folklorne sku- pine, mladinski, mešani in mo- ški zbori, ki naj prikažejo v okviru gospodarske razstave, ki bo letos konec avgusta ali v za- četku septembra, svoje uspehe in napredek na kultiimo-pro- svetnem področju. Zato je po- trebno, vsa društva takoj pristopijo k delu in sodelovanju pri tej kulturno prosvetni ma- nsifestacijt Poživite takoj sekci- je v svojih društvih in pričnite takoj z delom! Okrajni odbor ljudske pro- svete bi rad spoznal, kakšne so zmogljivosti v posameznih dru- štvih, kako sekcije delujejo in na kakšnem nivoju je njihovo delo. Okrajni odbor ne misli pri tem na tekmovanje, ki so mar- sikdaj ovira dela na podeželju, misli pa, da bi bilo potrebno to delo spoznati in seznaniti se s njihovimi problemi in vršiti ocenjevanje tako, da se celotno ocenjevanje razdeli na posa- mezne skupine od toliko do to- liko doseženih točk. To naj bi bila samo dejanska ugotovitev kvalitete in ustvarjalne zmoglji- vosti naših društev v okraju. Za pevske zbore si je odbor za- mislil celo delo tako, da bi vsak zbor obvezno študiral tri pesmi, ki bi jih vsi zbori skupno zajeli in kjer bi dajal vsa potrebna in enotna navodila inštruktor pri Okrajnem odboru. Vsak zbor pa bi naštudiral še nekaj pesmi in bi na nastopu zborov zapel še dve do tri pesmi. Mnenja, smo, da bi takšno delo poživilo naše pevske zbore in tiste, ki so prenehali delati iz teh ali onih vzrokov. Vsi zbori bi do- bili po sklepu seje podporo za nabavo not in notnega materia- la in bi bilo na tak način delo veliko olajšano, v pevcih in zborih pa vzbujalo veselje In ljubezen do naše lepe narodne, umetne in partizanske pesmi. Letošnji festival Ljudske pro- svete naj bi pokazal razvoj in napredek ljudsko-prosvetne de- javnosti v našem okraju od zad_ njega festivala, obenem pa naj bi bil spodbuda raznim dru- štvom in sekcijam, da poživijo svoje delo ter pritegnejo k so- delovanji! najširše plasti, zlasti naših podeželskih ljudi. OBJAVA i TAJNIŠTVA OKRAJNEGA LJUDSKEDA ODBORA PTUJ Tajništvo Okrajnega LO Ptuj obvešča, da bodo od 25. januar« jg 1954 uradni dnevi in uradne itre za sprejemanje strank v vseh tajništvih in uradih OLO Ptuj vsak torek in petek od 8. do 13. are. Stranke opozarjamo, naj se dosledno držijo uradnih dnevov in ur, ker prihajanje strank v nrade ob vsakem času in vsak dan moti redno in smotrno delo upravnega aparata. Na drugi stra- ni Pa tudi stranke v večini pri- merov ob uradnih dnevih svojih poslov ne morejo opraviti, ker So odgovorni uslužbenci odsotni. Pripominjamo, da strank ob neuradnih dnevih uradi OLO ne bodo sprejemali. Vse prizadete naprošamo, da gornjo objavo upoštevajo. Iz tajništva OLO Ptuj V ptujskem okraju se je hitro razvedelo že po prvih razpravah okrožnega sodišča Maribor, ki ima že več kot 10 dni razprave pri okrajnem sodišču v Ptuju, da puščajo razsodbe tega sodišča bore malo upanja tožnikom, do- sedanjim vinogradniškim posest- nikom z viničarskimi in podobni- mi odnosi, ki tožijo Okrajni ljud- ski odbor v zvezi z izdanimi odločbami, da bodo dobili tožbo, da jim bo uspelo dokazati, da vi- ničar ni bil viničar, da rii niče- sar sam dela!, da m ods-luževal stanovanja in deputatne zemlje i(n podobno, in je s tem tudi ma- lo upanja, da jim bodo ostale gorice z viničarifami. Ta vest različno vpliva. Neka- teri posestniki bodo čakali še na mnenje Vrhovnega sodišča, ne- kaj jih je umaknilo tožbo, ostali pa prihajajo k razpravam kljub raznovrstnim prizadevanjem z dvomom v uspeh, ker je v veči- ni primerov le nemogoče doka- zati, da so odpravljeni viničar- ski in podobni odnosi. Priprave posestnikov na raz- prave so viničarji marsikje ob- čutili na svoj načm. Ponekod so nekoliko popustile grožnie, očit- ki in ostalo, kar je prinesla s se- boj maščevalnost posestnikov nad viničarji zaradi prejete od- ločbe. Nekateri gospodarji so se še potrudili do viničariev in vi- ničarij in jim poskušali dopove- dati, češ da je samo od njih od- visen iziif tožbe, Ve bodo kot pri- če govorili v Dr'd gospodarju ne pa v korist Okrajnemu ljudske- mu odbora in sebi. Mesto vini- čarskega bi pač koristilo prika- zati najemniški in mezdni od- nos, skratka tako govoriti, kot je napisano v tožbi za razveljavi- tev odločbe. Izkušnje viničarja Alojza Ven- te iz Formina in Frančiške Kav- čič iz Ormoža so dokaj podobne izkušnjam mnogih drugih vini- čarjev, kjer so gospodarji posku- šali z obiski in sestanki z vini- čarji doseči izjave v svojo ko- rist. Frančiška Kavčič iz Ormoža št. 131 je na primer potom svojega moža organizirala sestanek prič pri vinogradniškem posestvu v Ritmerku. Rezultat tega sestanka naj bi se pokazal pri razpravi z izjavami, da dela v vinogradu gospodar, dočim viničar Emeršič ne dela ničesar. V tožb! navaja Kavčičeva med drugim, da nima nikakšnega premoženja in da je imela dohodke le iz vinograda, s katerega mora celo dajati vžitek svoji materi Marinič Tereziji. V tožbi tudi zatrjuje, da viničar ni opravljal nikakih del samostoj- no, da plačuje najemnino v de- narju in podobno. Lansko jesen je iz maščevalnosti prepovedala viničarju posejati pri vinogradu deputatno zemljo, da jo je sama posejala, čeprav te njive ni ni- koli izkoriščala. Pri zaslišanju prič in viničarja pa se je izkaza- lo, da tožbene navedbe ne drži- jo. Kavčičevi imajo dohodek od najetega mlina in z vinogradni- škega posestva na področju LR Hrvatske, poleg tega pa da pose- duje Marinič Terezija veliko po- sestvo in da zaradi tega ne mo- re biti vžikarica. Ima tud: vino- grad v izmeri 0,45 ha v k. o. Ritmerk, ki ga tudi obdeluje vi- ničar Emeršič, ta vinograd ni bil zajet in bo komisija sedaj izdala odločbo tudi glede njegovega odkupa. Nekatere priče so hodi- le na dom k viničarju Emeršiču in k viničarju Francu Petku, naj pričata na sodišču, da nista vi- ničarja, temveč najemnika. Po- noči so ju celo napadli s sekira- mi. Viničar Emeršič pa posestni- ci Kavčič Frančiški ni plačeval najemnine v denarju, temveč je to moral z delom odslužiti. Od meseca novembra dalje je moral po gospodarjevem naročilu pla- čevati pri občinskem ljudskem odboru Podgorci po 100 din za j sklad za vzdrževanje stanovanj- skih hiš in dalje izpolnjevati vse obveznosti napram gospodarju. Posestnik Jože Beranič iz Cir- kovc, ki poseduje v k. o. Podlož vinogradniško posestvo je tudi nagovarjal 17 januarja 1954 vi- ničarko Marijo Olstrak, naj reče pri razpravi, da mu njena druži- na le pomaga delati in je izja- vil, da bo že tako naredil, da bo v primeru, da izgubi tožbo, na 188.000 din ocenjeno hišo ceneje plačala. V tožbi zatrjuje, da je hiša prenizko ocenjena. Viničar- ka je Beraniču s svojo družino v vinogradu samostojno opravljala ' vsa dela razen prve kopi in tr- gatve, poleg tega pa je delala v sadovnjaku, sušila seno, pobirala i sadje itd. Gospo.dar zatrjuje v ^ tožbi, da Olstrakova ni viničar- fca, temveč najemnica, da izvršu- je samo vez, ostalo pa gospo- dar s svojimi družinskimi člani. V resnici je gospodar le tu in tam prihajal v vmograd, zlasti Db trgatvi, v vinogradu pa ni fi- zično delal. Dokaj zanimive so ugotovitve o Beraničevem nači- lu obračunavanja z Olstrakovo. , Razumljivo je, da Beraničevo na- : jovarjanje, kako naj pred sodi- ; 5čem govori, ne more roditi uspeha. Ob vsem tem je potrebno po- Lidariti, da se je ob teh vpraša- j ijih marsikje izkazala slabost i Dolitičnih organizacij, ki niso da- i iale viničarjem do razprav po- trebne opore, dokler te iniciati- ve ni prevzel Okrajni ljudski od- bor, ki brani tudi ob teh vpra- j ianjih cilj naše družbe, da se odpravijo viničarsKi in podobni | adnosi in da se uveljavijo pravi j socialistični odnosi brez izkori- j ščanja človeka po človeku. Razprave se še nadaljujejo ob večjem številu poslušalcev, naj- več tožnikov ki Se želijo od drugih izkušeni za se nekaj na- učiti — vsaj približno oceniti lastne izglede za izid razsodbe. S seje Gospodarslstoja, se je bavUa predvsem . z umetnim osemenjevanjem, pregledovanjem in zdravljenjem jalovosti pri goveji živini, prav tako pa je intervenirala pri vseh drugih pojavih kužnih in ne- kužnih bolezni vseh vrst doma- čih živali. i Z umetnim osemenjevanjem : krav in telic se je seznanil že marsikateri kmetovalec in živi- norejec v ptujskem okraju, saj je bilo osemenjeno v bolniici v , tem kratkem obdobju 579 krav : in telic. Res je, da vse niso I ostale breje, pač pa je točno j ugotovljeno, da je že po prvi ; osemenitvi od 184 glav ostalo i 149 brejih. Ce računamo po tem 1 razmerju, vidimo da je uspeh v tej veji veterinarske interven- • cije popolnoma zadovoljiv. Od lanskega maja je bolnica pošiljala seme za umetno ose- menjevanje tudi v veterinarsko postajo Ormož, kjer so prav ta_ ko vimetno osemenili tekom 1953. leta 254 krav. Za živinorejo tega predela je ' zanimivo, da je največji del , krav, ki so bile privedene v j bolnico zaradi osemenitve, bilo potrebnih najprej zdravljenja raznih bolezni na spolnih orga- nih, predvsem trihomoniaze, ki ; je najčešči vzrok jalovosti go- i veje živine v ptujskem okraju. Ko je bolnica prišla do tega spoznanja, je izvedla skupno z ekipo iz Veterinarskega zavo- da v Ljubljani pregled v,—. plemenskih bikov z že znanimi rezultati. Poleg osemenjevanja in zdrav- ljenja jalovosti je obravnavala bolnica še vse druge primere veterinarske prakse, ki jih je bilo v tem času 1191. Predvsem je obravnavala zaiatno število primerov svinjske rdečice, ki so jo zdravili s serumom in peni- cilinom. Osebje veterinarske bolnice je sodelovalo tudi pri preventivnih ukrepih okrajne veterinarske službe pri raznih ceplje^iih, tuberkulinizacij itd. ter porabilo za ta čas skupno 234 dni veterinarjev in pomož- nega osebja. Dosedanje izkušnje iz dela Veterinarske bolnice v Ptuju torej kažejo, da so bili rojeni usi^ehi xx)polnoma zadovoljivi. Iz tega izhaja, da je bila usta- novitev Veterinarske bolnice v Ptuju potrebna in koristna in da je opravičila izdatke, ki so bili Za njeno ustanovitev po- trebni. kakor bo tudi v bodoče opravičevala izdatke, ki jih bo liud'-ka oblast namenila tej ta- ko koristni ustanovi. 28. januarja 1.1. bo seja LOMO Ptuj v četrtek, 28. januarja 1954, ob 15. uri bo seja LOMO Ptuj v sejni dvorani LOMO Ptuj. Predlog dnevnega reda bo ob- javljen pred začetKom seje, od- bornikom pa bo sporočen že v povabilu. Iz tajništva LOMO Ptuj ZADNJE DNi PO SVETU Težave nove rimske vlade Komaj se je posrečilo v Rimu sestaviti novo vlado in še pre- den se je ta dobro vgnezdila na krmilu italijanske republike, se je znašla pred novimi težavami, ki so tako velike, da ogrožajo njen sam obstoj. To za italijan- ske vladne razmere sicer ni nič novega, saj se je še pred sesta- vo vlade predvidevalo, da bo vsaka nova italijanska vlada ob sedanjem medstrankarskem polo- žaju le kratkega življenja in ve- like nestabilnosti. Najštevilnejša italijanska stranka namreč nima v parlamentu toliko glasov, ko- lihor jih je potrebnih za stalno podporo vladi ter je v tem smi- slu navezana na zavezništvo s kakšno sorodno parlamentarno skupino ali stranko. Nova vlada predsednika Fanfanija si je v začetku to podporo zagotovila s strani monarhistov, toda še pre- den je prišlo v parlamentu do glasovanja o zaupnici novi vla- di, ^ se monarhisti premislili. Fanlani je ostal torej s f^vojo /td- vo vlado, ki v ostalem ni nič boljša od prejšnje Pellove, vsaj kar se tiče odnosov z Jugoslavi- jo, kakor je to razvidno iz izja- ve njeneoa novega zunanjega ministra Piccionija. da bo insisti- rala na -^rešitv'« tržaškega vpra- šanja, brez potrebne opore. S tem pn se rolit čna kriza v Itali- ji ni končala. pred vrati Od konference zunanjih mini- strov v^le'ff v F<^rJ''nu nas loči le še nekaj dni. Po zadnjih vesteh so se zastopniki štirih vlad, ki so imeli nalogo pripravi- ti konferenco s tehnične plati, končno in ob znatnem in nepri- čakovanem popuščanju z obeh strani sporazumeli o glavnih teh- j ničnih problemih ob tem važnem mednarodnem političnem dogod- \ ku. Konferenca bo torej izmeno- ■ ma teden dni v zapudnem in te- i den dni v vzhodnem Berlinu in I tako dalje menjaje dokler se ne bo končala. i Le nekaj dni je še do začetka konference, vendar še ni znano, kakšne točke bodo na dnevnem redu razprav. Nedvomno je, da bo^o razpravljali o Nemčiji, pred , katere nameravano obnovo vo- j jaške sile imata r*tane pomisleke i Francija i SZ, kar pa forsirajo j ZDA kot odgovor na sovjetski pritisk v Evropi. Francozi imajo za te pomisleke dovolj vzrokov, Rusi pa z nasprotovanjem v tem primeru merijo na razbijanje po- gojev za ustanovitev evropske j obrambne skupnosti, kakor so to i organizacijo zahodno evropskih držav skupno z oboroženo Za- hodno Nemčijo Imenovati. Pro- ! blem je torej dovolj zamotan, da ' bi bil hitro rešljiv, toda ameri- ' ški zunanji minister Dulles je v tei zvezi že povedal, da ne na- merava ostati v Berlinu dalje od treh tednov. Da v tej izjavi ni rahlo svarilo pred zavlačeva- njem? Sicer pa Francoz j ne polagajo velikih nad v berlinski sestanek, kakor tudi Nemci, jn sicer takšnih^ j katerih uresničitev bi pomen.la • večje popuščanje v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Tako mnenje utemeljuiejo v trdnem stališču Zapada, predvsem ZDA, da ie treba čim prej vzpostaviti evropsko obrambno skupnost m torej Nemčijo oborožiti, kakor v neomajnem stališču SZ proti na- daljnji konsolidaciji na Zahodu in proU oborožitvj Nemčije. V tej zadnji točki pa ima SZ na Zahodu v Franciji celo zavezni- ka. kakor smo videli zgoraj. Si- tuacija je torej res dovolj zaple- tena in skepsa na uspeh popol- noma utemeljena. Na Koreji zopet napetcst Cim bolj se bliža 23. januar — dan, ko bo treba izpustiti sever- nokorejske in kitajske ujetnike Združenega poveljstva, ki zavra- čajo povratek in ki jih je po do- ločbah pogodbe o premirju na Koreji varovala indijska vojska, temveč je glasov o tem, da bi to pravzaprav pomenilo kršitev omenjene pogodbe zaradi tega, ker vsi ujetniki niso še poslušali ■»prepričevanja«, o potrebi po- vratka v domovino. Ne glede na to Pa je vodstvo indijskih čet sklenilo ujetnike vrniti povelj- stvu, od katerega jih je sprejelo. S tem v zvezi pa v nekaterih krogih izražajo bojazen, da bi se potem, ko bodo ujetnike izpu- ščeni. utegnile obnoviti sovraž- nosti. Vsekakor pa bodo ujetnike 23. januarju začeli izpuščati iz ujet- ništva. Takšne nal bi bife gaiiiflfe letel v Zagajičih je bil v nedeljo, ' 17 januarja občni zbor Gasilske- I ga društva, ki je bil lepo ob- : iskan. Poleg številnih domačinov I so bili prisotni tudi sektorski po- veljnik tov. Janko Znidarič in zastopnik Okrajne gasilske zveze tov. Canjko ter predstavniki družbenih in političnih organiza- cij. Občni zbor je bil skrbno pri- pravljen. Iz poročil predsednika, ' tajnika, poveljnika, orodjarja in j vodij raznih sekcij si dobil naj- ! boljši vtis o delu društva v pre- teklem poslovnem letu. Člani če- te so sodelovali na vseh področ- I jih društvenega, političnega in kulturnega udejstvovanja. Redka so društva, ki lahko na svojih občnih zborih nastopajo s tam- buraškimi in pevskimi zbori, ka- kor Se to vršj v Zagajičih. Vsi člani z voljo sodelujejo v leh sekcijah, prihajajo z veseljem na vaje in zato tudi lahko ob ta- kih priložnostih prikažejo Kul- turno raven svoje vasi. Po poročilih funkcionarjev je sledila diskusija, v katero so po- segli člani in ostali vaščani. Med nalogami v bodočem poslovnem letu pa so sprejeli sklep, da bo- do dokončali razširite^r gasilske- ga doma, ki so mu v preteklem letu postavili temelje. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni tovariši: Franc Prelog, predsednik, Andrej Feguš, taj- nik. Janez Zupec, blagajnik Alojz Prelog, orodjar, Ivan Vojsk poveljnik; njegov na- mestnik Stanko Prelogj vodja moške mladine Janez Žitnik: vodja ženske mladine Liza Žit- nik in za kultumo-prosvetno de- lo Marija Zupec. Ob zaključku zbora je bilo iz- ročeno tov. Vojsku Ivanu pri- znanje III. stopnje za njegovo vestno in uspešno delo na pod- ročju gasilstva. Nekaj za lovce Žive in ubite divje zajce bo mogoče zopet izvažati v Italijo in sicer s področja OLO Murska Sobota Ptuj in Maribor-okolica. ker v zadnji polovici leta ni bilo na teh področjih niti enega pri- mera bolezni tularem ja. zaradi katere se nrenoveduje zvoz in uvoz divjih zajcev. Sti PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 22. januarja 1954 PoiTian kanfe ei@ktrič!te energije bomo premostiH po načrtu Zaradi pomaaijkanja električ- ne energije so te dalj časa po- trebne omejitve porabe elektri-č. ne energije. Stiska z električno energijo traja že dalj časa, po-, sebno pa od 2:Jidnje dekade me- seca novembra dalje. Ker ni nobenega izgleda, da bi se situ- acija v pogledu energije vkrat- tcm temeljito izboljšala, je tre- ba izvesti omejitve p>otro6nje energije na ta način, da bi go- spodarstvo čim manj ti-pelo. V ta namen je Državni sekre- tariat za gospodarstvo LRS skli- cal 15. januarja 1954 konferen- co, na katero so bili vabljeni zastopniki OLO (MLO) ter za- stopniki posameznih večjih in- dustrij. Po vsestranski razpravi so bili sprejeti na konferenci sle- deči sklepi: Priporoča se, da OLO (MLO) takoj — z veljaivnostjo 18. ja- nuarja 1954 — izdajo odloke o obratovaln^n čaeu za trgovske lokale in obrtne obratovalnice, in sicer za trgovske lokale v času od 8.30 do 16.30, za obilne obrate pa v času od 9. do 16. ure. Tak obratovalni čas naj bi bil v veljavi do konca meseca ja- nuarja t. 1. Električna distributivna ix)d- jetja v sestavu Elektroenerget- skega sistema Slovenije bodo po potrebi izklapljala posamezne daljnovode odnosno odcepe, pre- ko katerih niso naipajane važ- ne.iše industrije, in sicer samo v času med 8. in 16. uro. Iz- klaplja naj se izmenoma, Ko- likor so taka izklapljanja traj- nejšega značaja, je treba pred- hodno doseči soglasja odgovor- ne,?a OLO oeiroma MLO. Za veleodjemalce električne energije (v glavnem so to indu- strije) stopi v veljavo z 18. ja- nuarjem 1954 nov način omeje- vanja električne energije. Okra- ji bodo nekatera podjetja raz- vrstili v posamezne skupine, ki bodo obratovale SEbnno 4 dni v tednu v« določenem zaporedju. Nekatera podjetja, ki obratuje- jo v 3 izmenah, bodo morala omejiti obratovanje na 2 izme- ni; reducirana izmena mora biti dnevna (od 6. do 22. ure); pri tem ni dovoJjeno ojačevanje ostalih izmen. V primerih nenadnega izpa- da proizvodnje električne ener- gije bo bremenilska služba <^ektroeneTgetsikega sistema Slo- venije zahtevala direktno od večjih industrij situaciji ustrez- ne omejitve, o teh ukrepih pa takoj obveščala državni sekre- tariat Za gospodarstvo LRS. OLO (MLO) bodo pozvali vsa podjetja na svojem področju, ki zaradi omejevanja električne energije zmanjkujejo proizvod- njo, da stavijo ustrezno količi- no premoga na razpolago rud- nikom. Enako pa bodo OLO pozvali premogovnike, da oskr- bi jo termoelektrarne z dovolj no količino premoga, da bodo /jnožne izkoriščati svojo EX>lno proizvodno kapaciteto. Končno zarjamo na izva- janje odredbe o prepovedi ogre- vanja prostorov z električno energijo in o obveznem obra- tovanju vseh termoelditram (vključno tudi rezervnih indu- strijskih elektrarn). OLO (MLO) bodo izvajali kontrolo nad izvrše\'anjem od- redb v zvezi z omejitvami po- trošnje energije. Državni sekretariat za Rospodarstvo LRS Prebi alci mt\m 69rišn:ca so prprovlieel pomagati pri oradn;! nove šols v nedeljo, 10. t. m. je bil v Gorlšnici roditeljski sestanek za nižjo gimnazijo. Na tem sestanku je rav. gimnazije najprej raz- pravljal s starši o učnih :n vzgoj- nih problemih in pri tem zlasti poudaril, da nista samo šola in starši, ampak da so vsi ljudje po- klicani in odgovorni za vzgojo mladine Jtj družbe sploh. Prepri- čani moramo biti, da bo naša mladina dobro in pravilno vzgo- [ jena le takrat, če bodo vsi ljudje zainteresirani na tem pod- ročju in če bo sleherni človek ob vsaki priliki in ob vsakem času na mestu. S tem v zvezi je govoril tov. ravnatelj tudi o družbenem upravljanju šole in prikazal mijnost sodelovanja vsega prebivalstva v območju šolskega okoliša, če hočemo, da bo šola lahko zavzela tisto me- sto, ki ji v socialistični družbi in državi pripada. Ljudje sicer o tem niso mnogo razpravljali, uvideli pa so potrebo po takem upravljanju zlasti v tem, ker so prepričani, da bi šolski odbori, ki bi jih volili starši in drugi na roditeljskih sestankih, ki je naj- bolj za to poklican forum, lah- ko napravilo mnogo za uspešen in koristen razvoj naše šole. Pri učnih problemih je tov. ravnatelj prikazal razne objek- tivne in subjektivne težave, ki ovirajo napredek in uspešno de- lo v šoli. Med drugim je prika- zal in analiziral razne težave, ki nastopajo v zvez: s poukom, gle- de šolskih prostorov, ki jih imti na razpKDlago osnovna šola in nižia gimnazija. Ljudje so spo- znali, da dela šola pod težkimi pogoji, ker je na šoli mnogo od- delkov, na razpolago T5a v glav- nem le 4 sposobne učilnice. Med drugimi so tud! povedali, da si I resnično ne morejo zamisliti do- brega uspeha, če je v razredu skorai 60 učencev, kar je letoš- nji primer v obeh četrtih razre- dih osnovne šole, v tri oddelke pa ni bilo mogoče razdeliti sko- raj 120 otrok, ker ni na razpo- lago učiln ce. Po vsem razprav- ljanju o učnih in vzgojnih pro- blemih so ljudje razpravljali tu- di o novi šoli in prišli do za- ključka, da bo nujno potrebno nekaj ukreniti, da se stanje ure- di. Sai tukaj se ne da drugo na- praviti, kakor zgraditi novo šolo. Tako se je oglasil eden izmed roditeljev. Drugi so mu pritrdili in izjavili, da bodo prav vsi pri- spevali po svojih močeh, da se reš^ to težko šolsko vprašanje. Vse vožnje, ki bi bile potrebne, bi izvršili brezplačno, vsak od- rasel človek, sposoben za delo, pa bi delal tri do pet dni; — tako so izjavili. Ljudje se prav dobro zaveda- jo, da odigrava šola odločujočo vlogo v življenju, da je treba našemu otroku pripraviti ugodne in higienične prostore, kjer se bo otrok prijetno počutil, da bo rad in brez vsakega priganjanja šel v šolo in Se tam vzgojil v koristnega člana naše domovine. Takega mnenja so naši starši in so zato tudi pripravljen: vse žrtvovati za gradnjo nove šole. Še o .^Uničenih milijonih'' Na članek »Uničeni milijoni« v štev. 2, je odgovoril ravnatelj dr. Josip -Sušteršič dopisniku iz Marjete na Dravskem polju in javnost: med drugim sledeče : >V članku, ki je plod površ- nega opazovanja, je toliko ne- točnosti, da smo dolžni javnost pravilneje informirati. Kajenje je v bolnici strogo za- branjeno, pravtako tudi pitje al- koholnih pijač, kolikor manjše količine tu in tam sami ne dovo- limo. Na to opozarja hišni red, ki ga mora obvezno vsak bolnik ob sprejemu v bolnico prečitati, na to opozarjajo napisi na stenah, na to opozarjamo in pojasnjuje- mo na mesečnih sestankih z bol- niki. Večina bolnikov se tega tudi drži. V bolnico pa prihaja tudi redno nekaj strastnih kadil- cev in težkih alkoholikov. Tu včasih hišni red in vse pojasnje- vanje ne more doseči takoj uspe- ha. S takimi bolniki imajo teža- ve v vseh zdraviliščih, mi pa še prav posebno, ker prihajajo naši bolniki večinoma iz kulturno in higiensko še vedno zaostalih krajev. Od kazni, ki so predvi- dene za kršilce hišnega reda je dovolj učinkovita seveda le po- slednja in ta je odpust iz bolni- ce. Odpustiti tuberkuloznega bolnika in ga prepustiti samemu sebi v često zelo težkih social- nih razmerah, ko bo vrh vsega ogrožal še zdravje drugih, pa je težka kazen, ki jo ni kar tako lahko izreči bolniku, ki nekje zunaj bolniške stavbe, v kakem kotu bolniškega parka, pokadi na skrivaj in v strahu pred očit- ki personala svojo cigareto. Po- dobno je tudi z alkoholnimi pi- jačami. Vsak primer pijanosti, ki jih Pa še zdaleč ni toliko kot jih skuša anonimni pisec prika- zati, obravnavamo strogo in smo že večkrat napoboljšljive disci- plinsko odpustili. Na žalo«t ciga- rete in vino prinašajo v bolnico obi»ki. kar pa je takorekoč ne- mogoče preprečiti, če že nočemo uvesti prave inkvizicije aii pa obiske sploh zabraniti. Prav gotovo je v pobijanju tuberkuloze dosti problemov in tudi v naši bolnicj jih je nekaj. ali ti ne ležijo na področju, k: si ga je Izbral pisec. V dinarjih izmeriti škodo, ki so jih povzro- čile tiste na skrivaj pokajene ci- garete in skrivaj popito vino na zdravju naših bolnikov bi bilo zanimivo, le da je žal nemogoče in je zato tudi piščev račun smešen. Poleg tega je cena oskrbnemu dnevu v naš: bolnici le 443 din in ne 750, ter je naj- nižji od vseh podobnih bolnic v Sloveniji, uspeh zdravljenja pa približno enak. Flid d@!ovn9 sezon) s področja ptujskega okraja je dobilo lani zaposlitev 1955 moških in 135 žensk, ki so spre- jeli delo v raznih mestih Slove- nije večinoma pri gradbenih de- lih. ★ Na zaposlitev še čaka 148 mo- ških in 238 žensk, ki so po ve- čini brez poklica, starejši in spo- sobni večinoma za lažja dela. Te delovne moči bo po večini mo- goče zaposliti v letu 1954 pri raznih investicijskih delih v okraju, zlasti v Kidričevem, na Pesnici in drugod. * 416 moških in 294 žensk je v letu 1953 prejelo za oskrbnino in otroške doklade 6,042.407 din , iz fonda pomoči za začasno ne- zaposlene. * Od 11.433 delovnih knjižic, ki ' bodo izdane delavcem in name- I ščencem v okraju, je doslej bUo izpisanih 7656 knjižic. Ostale knjižice so več ali manj vezane na rezultate zaslišanj prič o tra- janju zaposlitve. •k I Zdravniški pregledi delavcev in nameščencev, ki še čakajo na zaposlitev, je pokazal, da je ve- I k del teb le delno sposoben za delo, največ pa jih je sposobnih le za lažja dela. ★ j Ptujska posredovalnica za de- lo se poteguje za obširnejše po- slovne prostore, od katerih bi bila dva prostora uporabljena za prenočcvališče prehodnih de- lavcev in delavk. I«im 0b sldhem fiemeiiul Mnogim, posebno potnikom na ' progi Ptuj—Ormož, je znana že- ' lezniška postaja Osluševci. ! Majhna sredi polja stoječa stav- ' ba je, ki ne more več ustrezati : potrebam številnih potnikov. j Postajno poslopje v Oslušev- i c:h so zgradili v letu 1926 vašča- ' ni Osluševc v glavnem iz lastnih sredstev. Majhna, kot je bila zgrajena, je dokaj let dobro slu- žila svojemu namenu. Toda v ; zadnjih letih, ko se je število j potnikov tako močno povečalo, • da dosega postaja promet posta- je v Moškanjcih in daleč prese- ga postajo v Veliki Nedelji, je postalo postajno poslope pretes- | no. Posebno čakalnica je pre- majhna, kar je posebno važno v \ zimskem času, ko si morajo šte- vilni potniki iskati zavetja pred snežnim metežem, vetrom, dež- jem ali burjo v Isližnji gostilni ali v ključavničarski delavnici. Toda ta dva prostora sta često zaprta in tako ostaja vsak dan vsaj 100 ljudi brez potrebnega zavetja pred vremenskimi ue- prilikam;. Zato mislimo v Osluševcih in bližnjih vaseh, da bi bilo treba resno razmisliti o potrebi razši- ritve postajnega poslopja ali vsaj graditve znatno prostornej- še čakalnice, medtem ko bi se- danjo čakalnico spremenili v po- stajno pisarno ali kaj podobne- ga. Smatramo, da smo to dolžni storiti za takšno število delovnih ljudi, ki bi tudi sami sodeloval' pri razširitvi poslopja. KJ Prvi semisiar in iielfal iz občin® Starše V petek, 15. januarja 1954, je bil v Starsah prvi semJnar za funkcionarje množičnih organiza- cij. O nastanku in razvoju drža- ve je na sestanku govoril tov. Jože Knez, sodnik za prekrške v Ptuju in je navzočim raztol- mačil ves razvoj od sužnjepo- sestniškega družbenega reda vse do socializma ter podčrtal razliko med ostalimi tipi države :n socialističnim tipom. Obrazlo- žil je tudi sestavo naše Ljudske skupščine. Navzoči so mu pojasnili pred- log, ki bi ga naj uresničila KZ Starše. Niti iz Maribora nit: iz Ptuja v Starše namreč nikdo ne dobavlja dnevno svežega kruha. KZ Starše se sklicuje na fzkuš- j nje, da s kruhom ničesar ne za- j sluii, ker |e v Staršah premalo , kupcev za pekovski kruh. Trgo- vina KZ bi morala upoštevati te želje nekaterih strank ne glede na to, da bi začela najprej s 5 kg dnevno. Nedvomno Ij: to šte- ' vilo sčasoma naraslo. Sedaj se- veda v KZ nikdo ne vprašuje po kruhu, ker ljudje vedo, da ga ne dobiva in ne prodaja. Drugi predlog se je nanašal na skrb za enonadstropno hiso v Staršah, last KZ Starše. V hiši stanuje 6 strank. Ob manjših stroških bi se dalo zgotoviti ne- kaj nujnih del, da bi dobila hiša lepše lice, z ograjo na stopnicah, s popravljenimi okni in šipami, z zgrajenim straniščem ter vodo- vodom. Največ možnosti in sred- stev Za to ima nedvomno KZ, kolikor se za to ne bi zavzel ob- činski ljudski odbor. Tud! glede zatiranja šušrnar- stva je bil dan predlog. Škode zaradi šušmarskega dela ne tr- pijo samo obrtniki, temveč tudi stranke same, saj je malo šuš- marjev, ki bi katerokoli delo boljše opravili od priznanih obrt- nikov in mojstrov. Ljudje često pozabljajo, da jim za ceno par stotakov, ki jih manj plačajo za delo kot pri obrtniku, šušmarji večkrat skvarijo dragoceni ma- terial. Ostali predlogi so manjšega pomena in jih ne bi obravnavali pred javnostjo. Udeleženci seminarja so odšli zadovoljni nad predavanjem in tudi nad pomenki, ki večkrat ko- ristijo. N. A. ★ Ugotovitve ob polletnih uspehih obrtnih vajencev Vajenci vseh obrtnih strok so imeli ob polletju proslavo zaradi ugotovitve šolskih uspehov. V prvem polletju je izdelalo le 40 odst. vajencev, ostali pa imajo od ene do pet nezadostnih ocen. To je vsekakor nizek uspeh, v glavnem zaradi tega, ker posve- čajo vajenci pozornost le stro- kovnim predmetom, sploSnoiz- obraževalne, predvsem zgodovi- no v I. razredu, zemljepis v II. razredu in delovno zakonodaj« v III. razredu pa zapostavljajo in je prav v teh predmetih 44 odst. nezadostnih ocen. Potrebno je, da dajo poudarka na celotno šolsko izobraževalno delo tudi starši in delodajalci, saj ne za- hteva naša skupnost le enostran- skega strokovnjaka, temveč mo- ra biti kvalificirani delavec kot osebnost bolj razgledan. Pri slo- venskem jeziku se vajenci izpo- polnjujejo v materinščini', zgodo- vina jim nudi vpogled v družbe- ni razvoj, zemljepis jih seznanja z bogastvom naše države, delov- na zakonodaja iz njihove stroke pa jim osvetljuje napredno za- konitost za delovnega človeka. Ako bomo vajencem vcepljali tudi potrebo po tem znanju, bo- mo dosegli to, kar od naše de- lavske mladine želimo. S. J. Zimski dopust vajencev \'djenci imajo po uredbi v zimskem času, ko so štirinajst- dnevne šolske počitnice, en teden dopusta v delavnici. Ta napreden ukrep naše zakonodaje pa delodajalci često kršijo pred- vsem v privatnih obratih, češ da vajenec tako izgublja čas pri praktičnem usposabljanju. Dej- stvo je, da današnji mojstri, ki so se šolali v izkoriščevalskih pogojih, tega ne morejo doume- ti, mislimo pa, da se je treba vživeti v našo skupnost in nudi- ti mladini to, kar ji kot bodoči generaciji pripada, to je da bo vzgojena v socialističnem duhu in spoznala, da se upošteva na- predna zakonitost. Vajenec ni delovna sila, ki bi mojstru predstavljala izučenega pomočnika, vajenec je šoloobve- zen diiak, ki se za svoj poklic usDo?ablja in ga zakonodaja Šči- ti kot dijaka s tem, da mu drije pro-tena č?>«a za teoretično pomočnik bo po izur'»vi rn-:ono boli ra7a1°- dan. tudi n''enova storilnost bo večia in kar ie naivažnpJše. vkMufil se bo zavestno kot vse- stransko ii-^Tiosoblien državljan v našo družbeno stvarnost, i S. J. I ■ Narotjnikom! Glede nq visoke tL?!:ovne stroške za tipkanje položnic sino se odločili, da teh ne ti- skali, ker štev:',ni n?ročrroročilo o delu zveznega izvrš- nega sveta, ki t>o med dragim obravnavalo tudi probleme v naši družbeni in državni gra- ditvi pred sprejetjem ustavnega zakona. Na dnevnem redu skup- ne seje bo tudi ostavka, ki jo je podal Milovan Djilas na položaj predsednika skupščine. Na ločenih sejah bosta oba doma sprejela svoje poslovnike in v smislu določb teh poslov- nikov izvolila stalne odbore. Vaino V Uradnem listu LRS št. 1 7. dne 14. januarja 1.1. je pod štev. 12 objavljen odlok o uved- bi mestnih taks in prometnega davka v Ptuju, kj je veljaven od dneva objave v Uradnem li- stu. Ker je ta odlok zelo važer za vsa podjetja in ustanove ter za- sebnike. je pctrebno, da se z njegovo vsebino vsi čimprej seznanijo in ga začnejo tudi iz- vajatL Več m Mm v kmetljsko-gospodarski tečaj v staršah je začel kmetijsko- gospodarski tečaj 15. decembra 1953 in bo trajal do 25. februar- ja 1954. Obiskujejo ga fantje in dekleta letnikov 1936 in 1937 z željo, da bi se na njem čimveč naučili. Največ predavanj je iz kmetijskih predmetov, predvsem iz poljedelstva, živinoreje, vrt- narstva, učijo se pa tudi biolo- gije ter osnov kmetijskega raču- novodstva. Tečaj vodi tov. Strubelj in po- učuje splošne predmete, med dru- gim slovenščino in zakonodajo. Vseh predavateljev je pet, pouk pa imajo vsak torek in četrtek no 4 ure. Vse knže. da prizade- vcinje predavateljev nebo zaman in da bo pridobljeno znanje ve- liko koristilo mladim kmetoval- cem Zal pa še vsa mladina teh let- nikov ne obiskuje tega tečaja, ! čeprav so predavatelji poudarili ' njegovo važnost zlasti glede na okolnost, da morajo pri vseh strokah učenci obiskovat: po 3 lela razne šole in da je potreb- no tudi za kmetijsko gospodar- stvo splošno in tudi strokovno izpopolnjevanje mladine, ki se je včasih zadovoljila samo z osnov- nošolsko izobrazbo in je potem zaostajala za sovrstniki, ki so po osnovni šoli obiskovali še druge šole :n tečaje. Po številu 35 obiskovalcev te- čaja se vidi, da bo potrebno spregovoriti še s starši dečkov in deklet letnika 1936 in 1937, ki ne prihajajo v tečaj, kako si oni predstavljajo razvoj in napredek svojih otrok, ko pa jim ne pu- stijo, da bi korakali vsaj vštric s svojimi sovrstniki. Zakaj bi morali ti otroci ostati vse življe- nje v posmeh celi vasi ravno zaradi tega, ker niso pravočasno obiskovali šol kot so jih ob sko- vali drugi. Vsak izkušen oče in msti sta že zdavnaj priznala, da je znanje največje bogastvo, brez katerega |e težko živeti in go- spodariti in da je že zdavnaj za- starel izgovor, zakaj naj hodijo otroci v šolo, ko pa staršem ni bilo treba hoditi več kot v osnovno šolo Unajmo, da v bodoče ne bo dečkov in ne deklic letnika 1936 in 1937 ki «e ne bi vT>rašali. za- kaj bi morali biH prikrajšani zii rnan^e. ki s' aa bodo drugi nri- dobili in zakai bi oni f^nm^. ko v šoli^ke klopi in širijo svoje obzor <=> N. A. Najstrožii ukrepi proti sviniski ohromelost I Nalezljiva svinjska ohrome- lost se kljub strogim veterinar- skim ukrepam širi dalje iz pr- | votno okuženega kraja. Svinje- rejci so resno zaskrbljeni nad ! škodo, ki grozi našemu gospo- ! darstvu pri nadaljnjem širjenju | te bolezni. Nekateri so pinenja, | da bi bilo potrebno prepovedati ; začasno svinjske sejme, drugI da | bi morali sejmi biti omejeni sa- mo na domač okraj, da ne bi smeli prodajalci svinj privažati teh iz dugih okrajev, nekateri pa so celo za to, da se boln? in sumljive svinje zakoljejo na kra- ju ugotovitve svinjske ohrome- losti in zakopljejo na lastniko- vem zemljišču ali pa da se da- jo v industrijsko predelavo, kjer je to mogoče Veterinarska inšpekcija pri dr- žavnem sekretariatu za gospo- darstvo LRS se je odločila za predlog, da je treba za ohromiš- iostjo bolne, okužene in sumlji- ve svinje zakiati na licu mesta, jih tam tudj zakopati ali pa od- i dali v indv.strijsko predelavo ter je izdala za okraje Murska So- bota Ljutomer. Ptuj in Maribor- okolica foradevno odredbo V okrajih, kier imajo fond za 7at;ranie ohromelosti bodo do- bi'; l3«fniki 7.d ohromelostjo b-^^lnih in 7č)k'a"'h «vini odškod- nirn na Doriiaai komisijske oce- n v-f-i-octi 23k'ane svinje. Os ■•-en-' -vinjake in svinvka dvorišča, kjer je ugotovljena bo- lezen ali okužba, bo potrebno večkrat razkužiti pod nadzor- stvom veterinarja z močno luži- ' no. Oboje predstavlja najstrožji ukrep, brez katerega ni mogoče zagotoviti, da bo ta bolezen res izkoreninjena in da bo naše go- j spodarstvo zavarovano pred na- daljnjo ogromno škodo. Poleg vsega pa bo potrebno mitsliti tudi na potrebno število pujskov za izdelavo seruma pro- ti ohromelosti glede na potrebo po obveznem cepljenju svinj v okuženem in ogroženem področ- ju. Moi^rm vlcski v TREH IN POL URAH OD MARIBORA DO MORJA LjuMjana, 20. jan. Na kon- ferenc: na Direkciji železnic Slovenije je bilo sklenjeno, da bo 15. maja, ko stopi v veljavo nov vozni red, vzpostavljen promet z m.otornimi vlaki na nekaterih pomembnih progah. En motorni vlak s prikolico, k: bo lahko sprejel 1-10 p>otnikov, bo v treh in pol u:ah prevozil razdaljo od Maribora do morja. Tako bo prebivalcem Maribora med dr-jgim omogočeno, da hitro potujejo v Liubljano, opra_ v^o svoie posle in se zopet hitro vračajo. ?Totorni vlaki bodo pr?v tak'- uvi-deni na progi Ljubljana—Jesenice. Eden ali dva motoma vlaka bosta vozila v določenih dneh na progah ljubljanskega železniškega vozla, s čimer bo prebivalcem okoli- .^kih krajev omogočeno, da ko- lektivno obiskujejo ljubljanska gledališča in druge kulturne prireditve. Brez gradbenih dovoljenj so lani začela dela na osnovni šoli Cirkovci in Grajena, na 2 ob- jektih KDZ Sobetinci in na 15 crradnjah p-ivatnega rektorja. Skoraj v vseh primerih je bilo tozadevno vprašanje rešeno na- knadno. Ptuj, 22. januarja 1954 PTT^I.SKl TEDMK Strnn Odkar so Celjani odprli svoje novo Mestno gledaliiče, se v prostranem vestibulu vrste tudi razstava slovenskih likovnih umetnikov. To pot razstavlja svoja dela priznani umetnik France Godec. Javnost preseneča njegova umetniška potenca in Iz- redna plodovitost, saj v kratkem razdobju nekaj mesecev v tej sezoni razstavlja že tretjič: v Ljubljani, Kopru in »edaj še v Celju. To pot razstavlja okoli štirideset gvašev in pastelov. Kot priznanega mojstra gvašev ga pozna že vsak ljubitelj likov- ne umetnosti. Da se more uve- ljaviti tudi v tehniki pastela, je dokazal zdaj na razstavi v Celju, kar je novost v sicer raznoli- kem slikarjevem delu. Kot do- flej vse njegove razstave vzbuja tudi ta veliko zanimanje pri ob- činstvu, saj se po vsesplošnem mnenju uvršča Godčeva razstava v doslej najlepše zbirke umetnin, "kar jih je bilo v tem poslopju. Njegove podobe so v pravi okras vestibulu in človek res- nično uživa, ko stoji sredi pro- f^ora z umetninami visokih kva- litet. Tako more gledališki ob- i?kovaIec v isti hiši združiti uži- tek gledališke predstave tudi z vžitkom likovne umetnosti, kar ■je edinstven primer v našem kul- turnem življenju in zasluži vod- stvo gledališča vse priznanje za to prizadevanje. Razstavljene podobe, gvaši In pasteli prikazujejo krajino in človeka. V obeh tehnikah priha- ja do izraza domiselna ubranost barv, v katerih je prikazana sve- žina in vedrina. Ta odlika je iz- ražena v skoraj vseh Godčevih stvaritvah. Prijetno zna prikleni- li gledalca s koloritom in prijet- no harmonijo. Nič čudnega, če rra naša kritika uvršča med na- naihnliif« nistvarialrp nva5pv V inozemstvu le ni razstav- i Ijal, vendar se že mnogo stano- vanj in ustanov v Angliji, Itali- ji, Ameriki, Franciji in na Ni- zozemskem ponaša s podobam. ■ slovenskega slikarja Franceta Godca. Razstavo v Celju je ob prisot- nosti predstavnikov ljudske ob- j lasti in številnega občinstva, v ; navzočnosti slikarja Franceta Godca, otvoril direktor tamkajš- njega muzeja tov. Stupica. V j svojem nagovoru je v kratkih obrisih prikazal s! karjevo živ- ljenje in njegovo plodovito ustvarjalno delo, s katerim se po umetniški kvaliteti uvrSča med naše najvidnejše likovne umetnike. Ptujski kulturni krogi si pr.za- devajo, da bi slikar Godec raz- stavljal tudi v Ptuju. Njegova razstava bo za Ptujčane vseka- kor lep kulturni dogodek. Želi- mo, da bi mogli kmalu pozdravi- ti dela slikarja Godca v Ptuju. -mil K članku Ji Haldleo" v drugi številki vašega tedni- ka z dne 15. januarja ste v ru- briki »Iz Hajdine« objavili čla- nek v zvezi s tov. Jamerjem Er- nestom iz Kidričevega Navedbe v tem članku so povsem netočne ter objavljene z namenom da se prikaže nepravilno ravnanje z vojnim invalidom' Tov Jamer je potoval v Ljub- : Ijano zaradi prekvalifikacije, I vendar ne za to, fcer ne bi mo- gel kot invalid izvrševati seda- njega poklica, kakor se to nava- ja v članku, saj je zaprosil, da > se ga premesti s sedanjega delov- nega mesta kot posluževalec kom- j presorja, to je z mesta z manj- ( šim fizičnim naporom na mesto učenca ključavničarske stroke, ki zahteva mnogo več telesnih naporov. Sedaj namreč Jamer z zdravniškim potrdilom dokazuje, da stopnja njegove invalidnosti ni tako visoka, da ne bi mogel opravljati normalnega ključavni- čarskega poklica in je po tem takem na dosedanjem mestu od- vzemal službo takemu invalidu, ki res ne bi bil sposoben za tež- je delo, kot ga ima kompresorist, Tov. Jamer je potoval v Ljub- ljano zaradi tega. da uredi svoje osebne zadeve v zvezi s prekva- lifikacijo in verjetno tudi zaradi I tega ni zaprosil za nalog za služ- ! beno Dotovanje, ampak samo za ■ onravičeni izostanek, kar mu ie ' bilo s strani podjetja tudi odo- breno. Upravičeni izostanek se po obstoječih predpisih ne plača. Naše računovodstvo pa mu je kljub temu pomotoma izplačalo otroške dodatke za dneve iz- ostanka Revizor Okrajnega za- voda za socialno zavarovanje iz Ptuja tov Janžekovič Stane je j pri pregledu poslovanja v našem podjetju napako ugotovil in v zapisniku z dne 25. decembra 1953 zahteval da ap. Jamerju ne- opravičeno izplačani del otroških dodatkov odtegne pri prvi plači. Računovodi^tvo je po tem na- logu postopalo ter pojasn lo Ja- merju, za kaj gre ter mu izstavi- lo potrdilo o tem odtegljaju. Ob- enem smo napoHli Jamerja, da zahteva pri Glavnem odboru ZVVL da mu naknadno izplača tudi ta del otroških dodatkov, kot mu je izplačal tudi dnevni- ce. j Računovodski oddelek le torej postopal po nalogu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ptuju in nima možnosti nado- knad ti Jameriu neizplačani del . otroških dodatkov, kakor pr«dla- ga vaš člankar. Kidričevo. 18 januarfa 1954. Vilko Lipuš * IZ l\1URET!NC Temeljita inventura KZ Mu- retinci je pokazala dobro sliko strojnega parka, mizarske de- lavnice, gostilne in trgovine, ki bo na občnem zboru KZ pre- dočena članstvu KZ. Veselje je pogledati lepo očiščene stroje I v novozgrajeni strojni lopi, kjer čakajo na obilno delo bli- žajoče se pomladi. Na občnem zboru bo potreb- no spregovoriti tudi o predlo- gih, kako, bi se KZ v bodoče obvarovala pojava, da bi nečla- ni in člani KZ ob koncu leta dolgovali okoli 450.000 din, kar predstavlja lep del zadružnega premoženja. Dosedanje izkušnje kažejo na posebne težave, ki so vedno ravno v zvezi z dolžniki. ★ IZUD Muretinci je 10. t. m. ponovil v zadružni dvorani ljudsko igro »Rokovnjači«. Gle- dalcev je bilo zopet veliko in so s pleskanjem priznavali igralcem da so navdušeni nad igro. Med odmorom je zapel domači pevski zbor pod vod- stvom tov. Kafola nekaj narod- nih pesmi, ★ D:.5kusijo o šolskih potrebah šoLskega področja Markovci in Gorišnica z zanimanjem sprem- ljajo starši iz Male vasi, Mure- tihc. Stonjc in Bukove, ker so dane vse potrebe glede na veli- ko število šolskih otrok iz teh vasi. da se v Muretincih ali Stonjcih zgradi novo šolsko po- slopje ki bo sprejelo pod svojo streho številne otroke, da jim ne bo treba hoditi tako daleč v šolo, kot so hodili doslej v od- daljene Markovce ali v Go- rišnico V prizadevaniu za to šolo prevladuje prepričanje staršev iz Stonjc, da bo šola stala v Stonjcih. kjer je največ otrok Po njihovem mnenju je malo, verietnosti. da bi hodili otroci ^ iz Male vasi v šolo v Stonjce. ker imaio bliže v Gorišnico Iz Rodnega vrha V nedeljo ponoči 10 januarja 1954, je zmrznil na poti domov I Franc Sirec iz Gorce. Vzrok tej nesreči so pogoste zimske hišne veselice ob vinu in plesu, kjer j se marsikdo preveč napije, da mu je zimska nočna pot še težja , do doma. Pri isti hišni veselici, med potjo domov. Je prišlo tudi do pretepa med vinjenimi fanti, t Žrtev nožnega zabodljaja je bil Zdravko Panjkiher iz Rodnega vrha, ki so ga morali še v noč- nih urah prepeljati v bolnišnico. Vel ko pametneje bi bilo, če bi naši ljudje težko pridelano kap- ljico prihranili za poletje, ko bo vsak pri težkem haloškem delo res potreben alkoholnega okrep- ; čila Tako pa zimsko prekomer- no uživanje alkohola le suši so- de in prazni denarne prihranke, ; ki bi jih vsak tak veseljak lahko porabil za živež in obleko Do- bro je vedeti, da alkohol podi razum iz glave denar iz žepa in mir iz hiše Annelica Serdlnšek učenka V. oddelka ' Obdarili so nas 14. januarja 1954 smo doživeli učenci osnovne šole na Rodnem vrhu veliko presenečenje. Na ta dan ob 11. uri so nam v navzoč- nosti nekaterih staršev razdelili obleke in perilo. Skoraj vsaka hiša našega šolskega okoliša je bila deležna novoletnega darila v blagu in obleki. Vemo, da je oblačiti nas dolžnost naših star- šev. Ker pa smo doma v slabih od prometa oddaljenih krajih, starši težko pridejo do potreb- nega denarja za vsakdanji živež, še teže pa, da bi nam lahko ku- pili potrebno obleko, da bi lah- ko redno pozimi hodili v šolo. Zato se prav lepo zahvaljujemo MLO Maribor in tovarni Maj- šperk, ki so nam poslali ta dari- la za Novoletno jelko. Preveč nas je, da bi bil lahko vsak dobil vse, kar rabi. Vendar moramo biti hvaležni in veseli, da smo vsaj toliko dobili. Prav veseli moramo biti, da imamo tako dobro, skrbno ljud- sko oblast, ki tudi revežem po- maga. Vsi se hočemo hvaležni izkazati s tem, da se bomo mar- liivo učili in redno hodili v šo- lo. Le tako bomo nekoč lahko postali vredni člani naše socia- listične družbe. Zahvaljujemo se tudi tov. uči- teljici Marici, ki je žrtvovala mnogo časa za šivanje naših oblek. Prav tako hvala vsem učenkam V. oddelka, ki so tova- rišici Marici pomagale pri šiva- nju. Se enkrat vsem, ki ste imeli brige in dela z nami — najlepša hvala! Sto štirje obdarovani pionir- ji pa iz hvaležnosti pošiljajo vsem dobrotnikom svoj pionirski pcdrav: Za domovino s Titom naprejl Angela Kolar učenka 7 raz IZ PODLEKNIKA V prv: letošnji številki »Ptuj- skega tednika« je bila pod naslo- vom »Iz Podlehnika* objavljena kritika o previsoki ceui petro- leja, katerega je prodajala KZ Podlehnik v poslovalnici štev 1 v zadnjem času Resnici na ljubo In vsled pra- I vilnega informiranja javnost: da- je uprava KZ Podlehnik sledeče pojasnilo: Vse do nedavnega ]e tukajš- nja KZ kakor tudi še sedaj, pre- ; jemala svetilni petrolej od grosi- j stičnega podjetja »Petrol«. po- slovalnica Ptuj, ki je edino pod- jetje za prodajo tovrstnih artii<- lov Do predzadnje izdobave je bila maloprodajna cena svet Ine- mu petroleju 80 din za liter Dne 3. decembra 1953 je prejela tu- kajšnja KZ od istega grosi=tične- , ga podjetja določeno količino j svetilnega petroleja kateremu ! pa je bila cena za pet din višja od prejšnje cene kar je tudi raz- vidno iz dostavljene fakture št 2150/PT z dne 3 decembra 1953 Na osnovi nove cene je povsem razumljivo da se je tud malo- prodajna cena povišala za isto razliko to je 5 din po kg oziro- ma litru, vsled česar je stni li- ter petrole'a din torej 5 din več ko to običajno Kakor je razvidno Iz oornjega pojasnila je bila prodajna cena pravilna in je odveč v«ako sum- ničenje o neenakih cenah ali celo previsokem pribitku dobič- ka M\ SO talie Igre še primirea? Prostovoljno gasilsko društvo Trniče je v nedeljo, 10. jan. 1954 uprizorilo v Staršah petdejanko »Spomenik pri Hrastovcu«. »Spomenik pri Hrastovcu« je napisala Tanja Ješovnik ter ga izdala lansko leto v 1000 izvodih. To je samo malo predelan »Črni kr.ž pri Hrastovcu«, ki pa kljub vsej predelavi po mojem mne- nju ;n primeren za predvajanje. To delo je ne samo polno ro- m.antike, s čimer demantira avtoričin pregovor, temveč tudi mistike. Vse dejanje je zavito v neko grozljivost. Tajna polnočna poroka, materina prekletev sina, sinova prekletev matere, sesta- nek »skakačev«, prikazovanje Kristusa in hudiča so ceneni efekti, ki bi naj pritegnili in stopnjevali pozornost gledalca. Kakšno sliko naj dobi ta o življenju plemstva? H koncu še silen »vzgojni« moment, nam- reč, da se vsako negativno de- janje strašno maščuje (če ne na tem, pa na onem svetu). Skratka, igra je polna mist.ke. Pri nedeljski predstavi v Star- šah je igra vzbudila mnono sme- ha in je tragika, ki naj bi prev- zela gledalca ob zadnjih prizorih popolnoma izostala. N: dvoma, da je to najboljši dokaz prežive- tosti igre in te§a, da so ljudje današnjega časa zelo daleč od tovrstnega mistizma' kot ga še gojijo avtorji in prireditelji Zakaj se je Prostovoljno gasil- sko društvo Trniče odločilo rav- no Za to .gro, čeprav ne manjka drugih, mnogo boljših? Podobno napako je napravilo že lansko leto, ko Tp uprizorilo igro »Dani- ca, oprosti«, ki ni nič boljša, ka- kor je bila zadnja Tudi v Trničah bi se morali zavedati, da imajo kulturne pri- reditve svoje posebno poslan- I stvo, da morajo širiti obzorje ljudi in jih vsestransko dvigati. Ali sta ti dve igri šli za tem ciljem? Po mojem mnenju nista, bili sta le sredstvo za pridobiva- nje dohodkov Prostovoljno gasilsko društvo ; Trniče ima sorazmerno dobre ' igralce, kar se je videlo tudi v nedeljski predstavi. Zakaj ne bi sposobno«;t teh igralcev prišia bolj do izraza v dobrem delu, s kater m bi oljčinstvu v Staršah posredovali mnogo vredno kul- turno pnreditev ter jih kulturno dvignili? -ak Hodifa sem v tečaj HK Naša ljudska oblast je uve- dla po vsej novi Jugoslaviji , razne tečaje, v kakih se zlasti mladina na vasi izpopolnjuje. I Vsi ti tečaji se vrše večinoma ! v zimskem času Pravtako kot drugod, tudi v ! Podgorci že drugo leto obisku- ; jemo tečaj RK mladinke roj. v I letu 1934-1935. Ker je tečaj pod ' nadzorstvom RK in vojnega od- seka, je strogo obvezen, j V začetku predlanskega leta i nismo preveč rade obiskovale j tega tečaja. Vzrok temu so bili naši starši in tudi drugi starej- Si ljudje, ki so trdili, da je to popolnoma brez pomena. Ko smo končno spoznale kakšnega pomena je tečaj posebno za mladino, smo se ga lotile z več- jo vnemo. Vsako nedeljo smo se zbrale v šoli v Podgorcih, kjer So nam ure hitro mineva- le. Veselo smo poslušale svoje predavatelje, saj smo marsikaj zanimivega slišale, kar nam bo koristilo na naši življenjski poti. V novembru lanskega leta sra,o se pričele zopet redno se- stajati. Najprej smo ponovile snov preteklega leta in jo tudi ■ ; nekoliko razširile. Poleg smo dobile nekaj novih predmetov. Posebno pazljive smo morale biti pri prvi pomoči, kjer smo I delale največ praktično. Vemo,' da je potrebno, da vsako dekle | zna nuditi čim hitrejšo pomoč svojemu bližnjemu. Tudi o ne- , gi dojenčka smo slišale marši- j i kaj. kar nam bo kot bodočim | materam v veliko korist, ter da bomo lahko svetovale drugim, ki si ne znajo pomagati. Iz men- talne higiene smo si zapomnile toliko, da bomo vsaj delno ve- dele vzgajati svoje otroke v prave državljane naše nove Jugoslavije. Razen teh, smo imele tudi nekaj drugih prak- tičnih predmetov splošne iz- obrazbe. Vsega tega stara Jugoslavija svoji mladini ni nudila. Nova Jugoslavija pa je poskrbela za svoj mladi rod. Vsi vemo. da je naša mladina — naša bodoč- nost. Želimo si še več takih teča- jev, ker le s tem si bodo kmeč- ki fantje in dekleta pridobili mnogo znanja. Podgorci, dne 10. jan. 1954 Dovečar Rozina. V Podgorefln fe končal teeof RK v nedeljo, 17. t. m., je končal tečaj RK v Podgorcih s kultur- no prireditvijo v dvorani Pro- svetnega doma, na kateri so na- stopile vse tečajnice nekatere t kot pevke, druge kot igralke Nušičeve enodejanke »ATTAL- ! FABET«, tretje pa kot dekla- j matorke. i Drugi letnik tečaja RK je dobro obvladal vso tvarino in z odličnim in prav dobrim uspe- hom napravil končni izpit 10., januarja 1954, obenem pa je tu- di pričel s prosvetnim delom. petjem in igro, kar pa ne po- meni, da je za 29 deklet tega teča- ja konec skupnega dela. temveč ga nadaljujejo v kuharskem te- čaju, ki bo trajal 6 tednov ob pomoči KZ, IZUD in sredstev. ki so ostala od nedeljske kul- turne prireditve. Kuharski tečaj, ki je začel z delom 11. t. m. uspešno vodi tov. Julijana Zidaričeva ob po- moči kuharice Antonije Rošl^ar iz Cvetkovec. Ob koncu kuharskega tečaja bo razstava, ki bo povezana tu- di s kulturno prireditvijo. Rojstva v Ptuju Chomicki Ana, Podlehnik 15, Vladimira; Kralj Alojzija, Des- njak 4, Marjana; Rodošek Eliza- beta, Janžki vrh 36, Marijo; Pra- protnik Kristina, Pavlovci 52, Vladimira; Horvat Marija, Vito- marci 30, Antona; Tržan Angela, Zlatoličje 94, Kristino; Sagadin Alojzija, Strug 9, Jožefa; Med- ved Katarina, Pleterje 42, Mari- jo; Mlakar Katarina, Grajena 4, hčerko; Segula Marija, Dragovič 18, Matildo; Kirbiš Neža, Staro- šinci 27 Jožefo; Muršič Marija, Zagajiči 19 Kristino; Prejac Alojzija Bresnica 3, Marijo; Uratnik Rosanda, Podlehnik 45, hčerko; Zolger Marija, Strug 10, Bogdana; Forštnarič Marija, Spuhlje 51, Ivana; Raduh^ Ana, Cezanjevci 21 Janeza; Topolo- vec Helena, Spodnji Breg 69, hčerko; Ivanuša Ivana, Spodnji Breg 142, Brigito; Jaušovec Te- rezi'a. Ljutomer. Antona; Vese- lič Marija, Kidričevo, sina. Pcrofce v Ptuju Letonja Peter. Ptuj, Ormoška 9 in Kospek S+anisiava. Ptuj, Prešernova 16; Kekec Anton, Ptuj, Krempljeva 5 in Muhič Marija. Ptuj Krempljeva 5 Smrti v Ptuju: Kosser Kari roj 1869, Ptuj, Muršičeva 15; Horvat Mirko, 1953 Ptuj; Zerak Slavko, 1953. 2upečia vas 27; Lesjak Terezija, 1876, Ptuj, Lackova 14; Ogrizek Tomaž, 1880. Hajdina 132; Mari- nič Olga, 1953, Vintarovci 33 TELEVIZIJA PO SVETU Po statističnih podatkih se 54 držav sveta danes že zanima za televizijo. V 43 državah obstoje redne televizijske oddaje, v 11- državah so oddaje samo po- skusne. 30 držav pa se priprav- lja na to, da bi uvedle televi- zijski program Največ televiziisklh oddajnih postaj je v Ameriki, in sicer sa- mo v ZDA 224. V Kanadi delu- jeta dve oddajni postaji Mehi- ka pa ima štiri postaje Tudi Kuba ima televizijske postaje. V Evropi s? televiziia še ni raz- vila, toda kljub temu ima An- glija že 5 postaj, ki zajemajo 80«'« otoka, v Nemčiji so s tem letom uvedli televizijske oddaje na petih postajah. Holandija pa ima dve ARABEC IN PREPROGA V kavarno pride Arabec in po- nuja preproge ameriškemu go- stu. Ko Se že skoraj pogodita, 5e jenki premisli »Ne bom kupil priproge!« Nekaj besed o občnem zboru RK „Drave" Rokometaši ptujske Drave so imeli pred dnevi svoj letni ob- račun. Na zboru se je pokazalo, da klub svojega dela preteklo leto ni jemal resno in zaradi te- ga imel precejšnje neuspehe. Pač pa lahko pripomnimo, da so se izkazali rokometaši pri tekmah v malem rokometu, prav poseb- no v Mariboru in na troboju v Ptuju. Ženska ekipa je bila šele lani ustanovljena in zato nismo mogli pričakovati kakih večjih uspehov. Pri tem vprašanju pa je ptujske rokometaše zaposta- vila RZS, ki je organizirala pr- venstvo le v ljubljanski podzve- zi. Drugo pa je vprašanje notra- I nje uprave. Predsednik in tajnik stž bila le formalna in je vse breme dela odpadlo na blagajni- ka. Zaradi nerazumevanja s stra- ni odbora ŠD Drave, za katere- ga bi lahko rekli, da postavlja nogometno sekcijo na prvo me- sto, je prišlo do ogromnih izgub RK Drava ima nad tisoč dinarjev deficita zaradi neplačanih raču- nov za rekvizite. Pri nogometni sekciji ni nič bolje Kljub temu pa so rokometaši sklenili, da bodo pričeli v novi sezoni z resnejšim delom. Stare- mu odboru so dali razrešnico in izvolili novega, ki bo, kot upa- mo, le populariziral ta šport v Ptuju in se pobotal s SD Dravo. Rokometaši bodo stopili v novo sezono pripravljeni na težke tek- me, ki jih čakajo P. Smučarski dan v Markove i h Telesno-vzgojno društvo »Par- tizan« v Markovcih je priredilo skupno z osnovno šolo ter nižjo gimnazijo 17 januarja v Mar- kovcih smučarsk dan Pomerili so se vsi oddelki v smučarskih tekih 2e v jutranjih urah je bil na štartu živžav pionirjev in mladincev., ki so živahno raz- pravljali o tekmah in ugibal:, kdo bo zmagovalec. Prvi Eo tekli m'a:ši pionirji, med katerimi je prispel na cilj prvi pionir Kostanjevec Pri sta- rejš h pionirjih je zavzel prvo me?to pionir Cvetko Konrad. V tretji skupini pionirjev pa je zmagal pionir Meglič Franc pred Rožmarinom Pri mlaiših mladin- cih je zmagal Strelec Viktor pred Bezjakom Ivanom Na''z.=>ni- m veiša borba se ie n^^vijala med starp'š:Tni n'a-'i'-!ri k- ''h je tudi največ bilo. Med njiiU; je I gledalce navdušil zmagovalec j Stanko Stumberger, ki je prete- : kel progo daleč pred ostalimi. Ta i mladinec kaže talent za to pa- ■ nogo športa ter bi ob pravilnem ; trieningu dosegel lepe uspehe, j Drugo mesto v tej skupini je za- ' sedel Franc Janžekovič. ; Nazadnje so štartali člani, med I katerimi je zmagal Cvetko An- ton pred Kostnjevcem in Kek- cem. Tekem se je udeležilo skupno 40 mladincev, članov in pionirjev. Bilo pa bi jih lahko še mnogo več. če bi ne bilo med starši mnogo takih, ki branijo svojim otrokom, da bi preko te- lesne vzgoje postali zdravi in krepki ter tako sposobni za na- loge v življenju. Mnogi ljudje na podeželju, pa tudi taki, ki bi mo- rali skrbeti za razvoj mladine, nekako po strani gledajo delo telesno-vzgojnih organizacij in > jim njihovo delo ni mar ! Ob tej prireditvi zaslužijo po- hvalo predvsem društveni vadi- telji, ki žrtvujejo za telovadbo mnogo prostega časa in so zado- voljni ter veseli, če imajo v svo- jih vrstah lepo število mladine in če ta doseza lepe uspehe ne samo v telesni vzgoji, temveč tu- di pri učenju in lepem vedenju OP IZ PTUJA Po netočnih informacijah bodo plačali kmetovalci za leto 1954 okrog 240 m lijonov dinarjev kmečke dohodnine Nlestni kino Ptuj predvaja od 22. do 25. januarja ameriški film »Plavajoče gleda- lišče« in tednik »Filmske novi- ce 52«; cd 26. do 28. januarja ameriški film »Skrivnostna ce- sta« s tednikom »Slike iz Slo- venije«. MALI OGLASI Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje za enako v Ptuju Naslov v upravi lista. Iščem shr/br> gospodinjske po- močnice. Naslov v upravi li- sta Prodam nov, nevkovan kmečki voz. Naslov v upravi lista. Lep, radio 3-1-1, solidna amaterska izdelava (kaseta v usnje vezana), ugodno pro- dam Maribor, Smetanova ul. štev. 43 a, pritličje PROD.\M 3 ha posestva z vino- gradom in hi.šo ob glavni cesti v Vidmu Nasiov v upravi. PP.OD.AM hišo z lokalom za vsa- k- obrt r-^izve se pri Jurgecu na Iiajdini. Stran i PTUJSKI TEDNn: ^^ Ptuj, januarj[a Krotko o lanskoletni grodbeni dojavnostl Za področje ptujskega okraja je bilo lani izdanih 265 gradbe- nih dovoljenj v predračunski vrednosti 26^ milijonov 142.028 din. Največ dovoljenj so zahte- vali zasebniki (219) za stano- vanjske novogradnje, obnovo pogorelih poslopij, splošnih ob- nov poslopij in raznih popravil poslopij. Za državna gospodar- stva je bilo izdanih 32, za za- družna pa 14 gradbenih dovo- ljenj v proračunski vrednosti nad 91 in 23 milijonov dinarjev. Vpoštevši investicije v Kidriče- vem je znašala lani skupna prora- čunska vrednost gradenj v ptuj- skem okraju nad 1 milijardo 330 milijonov dinarjev. ★ Zaradi gradenj brez gradbenih dovoljenj in drugih grobih ne- dostatkov je okrajna gradbena inšpekcija ustavila dela na 16 gram j ah. V 8 primerih je bilo vse potrebno urejeno, 8 prime- rov pa je ostalo odprtih. ★ Vsled nepravilne graditve ]e bi] izdan nalog za porušitev za- četega gasilskega doma v Paci- nju. Porušitev je bila le delno izvršena, v ostalem pa je prišlo do preureditve stavbe, ki je bila ponovno prekrita. Nalog gradbe- ne inšpekcije za delno porušitev začetnih gradenj je bil izdan v 5 primerih. Po preureditvi se je graditev nadaljevala. ★ Sodnik za prekrške je moral posredovati v 24 primerih grad- benih prekrškov. V 20 primerih je končal postopek brez kazni. v ostalih primerih pa je bila iz- rečena kazen. * Pomanjkanje cementa spada med najvidnejše ovire napredo- vanja gradenj v večini primerov, kar je tudi močno vplivalo na ce- no gradbenih del in na ceno ce- menta samega. ★ V ptujskem okraja pogrešajo graditelji projektantsko organi- ' zacijo. Privatni projektanti so j prenehali z izdelavo projektov i glede na obveznosti, ki so jim I naložene v zvezi z izdelavo in i prodajo načrtov. ★ Gradbena inšpekcija je pred- lagala, da bi dobili starejši izku- šeni zidarji in tesarji dovoljenja za izvrševanje in nadziranje ne- I katerih del v gradbeništvu, da bi bil odpravljen pojav, da so nekatera dela nepriznanih zidar- jev in tesarjev brez vsakega strokovnega nadzorstva, poleg tega pa so v večini primerov pri graditvah zaposleni delavci so- I cialno nezavarovani. Za dograditev stanovanjskih ' hišic v okraju je bilo lani dode- ! Ijeno skupno nad 10 milijonov I dinarjev kreditov 52 investitor- jem. Narodna banka Ptuj je do- delila 43 investitorjem nad 8 mi- , lijonov, Narodna banka Ormož 9 investitorjem nad 1 milijon, za teritorij Ptuja je izčrnalo 18 in- vestitorjev nad 4 milijone, 25 investitorjev s področja okraja brez Ormoža pa ie izčrpalo nad ; 8 milijonov 820 00 dinarjev inve- sticij. Klub z^ koniski šport SP ,,Drava'' lani in letos v lanskem aprilu ustanovljeni klub kaže rezultate, ki zagotav- ljajo letošnjemu delu nadaljnji razvoj in napredek ter nove zma- ge in uspehe na tem športnem področju. Številne izkušnje iz lanskolet- nih nastopov na 11 dirkah so nedvomno velikega pomena. S teh nastopov je klub Drava od- nesel 9 zmag, 12 drugih in 9 tret- jih mest. Posebno važni sta dve zmagi in 2 drugi mesti na jesen- skih medrepubliških dirkah mla- dincev iz Hrvatske in Slovenije. Ekipa mladih jahalcev, mladin- cev iz Ptuja, Je pripravila gle- dalcem na teh dirkah pravo sen- zacijo. Pred zadnjo finalno dir- ko so objavili hrvatski časopisi članek pod naslovom: »Ali bodo Slovenci na finalni dirki ponovi- li svojo formo? Ali je njihova prva zmaga bila samo slučajna?« Ne, ni bila samo slučajna. Mla- dinec Jože Kralj si je na kobili Salom: priboril prvo mesto, sle- dil mu je Albin Grdina z drugim mestom na žrebcu Saku v močni konkurenci z jahalci iz Hrvatske oziroma iz samega Zagreba, To je bila prva zmaga jahalcev iz Slovenije na jahalnih dirkah v Zagrebu. Pri tem je potrebno poudariti, da so se morali ptuj- ski jahalci boriti s tekmeci, k! so obiskovali več let jahalno šo- lo in da so bili kljub temu za razred boljši v stilu, iznajdljivo- sti in drznosti od Zagrebčanov. Najboljše uspehe ?o lani do- segli: izmed članov Vlado Skor- janec, ki je priborih klubu od 7 zmag 4 zmage, izmed mladincev Jože Kralj, ki je nriboril 2 zma- gi v medrepubliškem merilu in 2 drugi mesti ter Albin Grdina z Okrajno rjle^ališce Ptuj Sobota, 23. januarja 1954, ob 20. (8.) uri: Pecija-Petrovič: »VO- ZEL«, vaška šala iz liškega živ- ljenja v treh dejanjih. Tretjič. Nedelja, 24. januarja 1954, ob 15. (3.) uri: Pecija-Petrovič: »VO- ZEL«. Četrtič. Cenjeno občinstvo obvešča- mo, da bo gledališka dvorana stalno dobro zakurjena. NESREČA f^lKOL! NE POČIVA Ptujska bolnišnica je v zadnjem času pomagala sledešim pone- srečencem: Seligoju Viktorju, Ptuj, Kremp- •jeva (poškodba roke), Janžeko- vič Vinku s Polenšaka 55 (zlom desnice), Stefaniciosa Viktorju s Ptujske gore 35 (poškodba noge), Možina Nadi iz Zavrča 8 (po- škodba roke), Horvat Stanki iz Ptuja, Vičava 25 (opekline po nogah). Majcen Cirilu iz Sodinc 55 (zlom desne noge), Borovšak Marjanu iz Ptuja (zlom desne no- ge), Babšek Feliksu iz Sesterž 45 (poškodba levice pri poprav- ljanju električnega stikala), Sori Julijani iz Kukave 40 (poškodba noge), Rižnarič Francu iz Križov- Ijan-Cestic (poškodba noge), Meško Jakobu z Vinskega vrha 94 (poškodba noge), Kajzersber- ger Mariji iz Gerečje vasi (po- škodba levice), Vidovič Martinu iz Borla 7 (poškodba glave). La- čen' Slavku iz Nove vasi 20 (zlom noge), Juhner Konradu iz Zabovc 54 (napaden na veselici), Dcl-nar Jožefu iz Ormoža (zlom noge). 1 zmago in 3 drugimi me'^ti v i medrepubliškem merilu. Njima I slede še Vidovič, Benčič, Grams i in drugi. Med mladinkami, ki so ' nastopale in se uspešno plasira- I le, so bile Marička Ceh, Majda i Zlender, Greta Jeremic in druge. Lani je štel klub 125 članov, od tega 30 moških, 35 mladincev, 18 mladink' in 42 pionirjev. To število, upamo, se bo letos še dvignilo. Poleg vaj za tcKmovanja mla- dincev in mladink ima klub tudi sistematično dresurno jahanje v jahalni šoli, terensko jahanje, , vzpenjanje na strmine in spušča- nje z njih. prehod čez vodo in plavanje na konju ter poleg ko- nja itd. V osnovno izobrazbo ja- halca spada opis konja in pribo- ra,'sedlanje, čiščenje konja, krm- I Ijenje itd. ! V teku lanskega leta je uspelo mladincem, ki so redno prihajali . na treninge, do?eči pogoje za ia- ' halne enote v JLA. Več mladin- cev je pravih športnikov, po-eb- no v djokejskem jahanju, i Iz vsega je razvidno, da je klub na pravi poti in da je to strokovno pokazal že v začetku j obstoja in kaže, da hf> tudi letos napredoval s še hitrejšim tem- ; pom. Tudi finančnih težav ne b' bi- lo, če bi klub ob priliki lansko- letne ustanovne dirke tako uspel j finančno kot je uspel s progra- m.om. Stari strokovnjaki iz Hr- i vatske in Slovenije so priznali, da še v Sloveniji do lani ni bilo konjskih dirk s tako obširnim programom kot so kasaške, ga- lopske, ravne in preponske dir- ke, skakanje čez prepone itd. Na nobenih dirkah ni nastopalo 8 članic kot je to bil primer v Ptuju. Dejansko je bila to prire- ditev z okrog 7000 gledalci in je zahtevala od članov skoraj več kot so zmogli. Bodoči upravni odbor bo še laže delal na podla- ■ gi lanskoletnih bogatih izkušenj in dosegel še več uspehov. Vsi člani kluba želijo, da bi se jim pridružilo še več ptujske mladine, ki se bo prepričala, ka- ko prijetno je sodelovanje v tem lepem športu. Še v januarju bo klub reorganiziran, na kar se bo temeljito pripravil na začetek letošnjega dela. P. F. NAMIZNI TENIS V GORISNICI V Gorišnici je spet oživelo športno udejstvovanje. 17. ja- j nuarja 1954 smo imeli priložnost ! gledati dvoboj med člani kolek- tiva železnic v Ptuju ter člani društva »Ruda Sever«, ki je kon- čal z zmago Gorišničanov. I Med mlajšimi ljudmi je na na- šem področju vedno večje zani- manje za namizni tenis. * PROIZVODNJA RIZA V ZDA Amerika je postala drugi naj- močnejši pridelovalec riža na svetu, za kar se ima zahvaliti novim načinom, ki so jih začeli uporabljati ameriški agronomi pri vzgajanju te pomembne prehrambene rastline. V Kali- forniji, kjer so riževa polja, se- jejo riž z letali, žanjejo pa ga stroji, ki nadomestujejo delo stotin ročnih delavcev. Ameri- ka seda i izvaža polovico svo- jega pridelka riža. Izvaža ga I med drugim tudi v aziiske de- I ki so klasična domovina riža. Za gospodinjo in dom Kfe ste se ueUi delati domafe klobase? V naših hlevih nimamo svinj samo zato, da jih krmimo, pro- dajamo ali jih pa izkoriščamo na drugi način, temveč tudi zato, da se z njihovim mesom in mastjo hranimo. Meso in mast se lahko na različne načine pripravita, da ostaneta čimdalj časa užitna in okusna. Najbolf okusna in pri- pravna oblika mesne hrane je klobasa. Gospodinja rabi zelo malo časa, da jo postavi pred lačno družino. Mend^ je zelo malo takih, ki se take jedi od- povejo. Zato pa lahko ostane tu- di gospodinja pri dobri volji. Klobase se lahko pripravijo na razne načine. Po vrsti traja- nja so ali trajne ali takoj upo- rabne klobase. Za vsako vrsto je treba vsake vrste mesa po- mešanega s slanino kakor pač predpisuje recept. Ker je za na- še kmečkp razmere najbolj po- trebna trajna klobasa, zato o predpripravi teh nekaj važnih podrobnosti. Za presne klobase pride v po- štev le meso dobro spitanih od- raslih živali. Meso mora biti su- ho, čvrsto in nikdar vodeno ali sluzasto. Prestare sv nje dajo na primer presuhe in trde klobase. Slanina mesa mora biti bela, trda in jedrnata. Mesena in meh- ka slanina da mazovno klobaso. V trajno klobaso na spada kr- vavo meso. Preden se lotiš predelave, pu- sti me.'o in slanino, da se dobro ohladi. Za rezanje mesa je potreben oster nož sicer je klobasa lahko mazava; dobi rumene ali sive pege. Rezanje mesa je bolj priporoč- ljivo kot faširanje. Slanino je treba rezali vedno z roko. Če imamo priložno'"t zre- zati slanino pri mesarju s stro- jem za rezanje slanine, fe je bo- mo poslužiii. Kocke ne smejo bi- ti prevelike. Za salame je potrr^hno me^o boljše kakovosti (na primer be- dra). Za ostale suhe klobase se lahko porabijo tudi odrezki, ki nastanejo pri pripravi mesa za nnsolitcv. V5e prinrave morajo biti či- ste. Najbolj pripravna posoda je ahiminiiasta ali le^-ena. Creva morajo biti bre? vsake- na duha in brez mastnih prives- kov. Za '■alame ie pogrebno r^-^vo cTovcda, konja ali pa uma'n6 črevo. Me^^o je treba nasoliti in do- dati še ostale začimbe in nato pustiti zoriti čsz noči Tako pri- pravljeno meso je l^.že stlačiti v črevo, ka^ti važno j?, d^i v črevu ni nobenih zračnih prostorov. Pri zavezovanju je treba paziti na dobro napetost. Za f^alame se dobi posebna vrvica, ki ne suie biti pregladka. Prevezovati salame ni treba, če jih po treh dneli sušenja na zraku nekoliko stlačnno. Pozorenje je potrebno /aradi tefia, da dim laže opravi svoje delo. Pozorenje je sušenje na zraku, in sicer v ne presuhem -n premrzlem prostoru. Prekajevanje je treba izvesti počasi, to je pri postopoma zvi- šani toploti in dimu. Tako je tre- ba tudi nehati s prekajevanjem. Sedaj sledi zopet pozorevanje in sušenje v primerno vlažnem prostoru brez prepiha, ampak z dobro menjavo zrar:a. Sončna svetloba in mraz ško- dujeta klobasi. Mraz lahko na- ' pravi klobaso žaltavo. Isto tudi svetloba Zato z njo v temen prostor, ki je zavarovan pred mrazom. ' Kislo klobaso povzroči prehi- tro ffuienje. Zunanjost je sicer suha, notranjost ie vlažna, ker vlaga ne more izstopiti. Ob po- rabi zraka v notranjih prostorih nastopi gnilobno vrenje — od tega kisli oktis. Ocetno kisli okus nastane v klobasi takrat, če pri prekajeva- i nju dim ne more iz prostora. Preglej, če je odvod za dim v ■ redu, preden zakuriš prekajeval- nico. Sedaj še en recept za domače salame. Osnovni recept: 500 gr. svinjskega mesa 300 gr. govejega mesa 200 gr. slanine 30 gr. soli 3 gr. popra in pol gr. solitra Na podlagi tega recepta si lahko pripraviš poljubno količi- no mesne mase, iz katere napra- viš salame. Dodatno k osnovne- mu receptu pripomnim sledeče: na 10 kg mase 3 grame sladkor- ja ali četrt do pol litra rdečega vina. Meso se mora vzeti od svinj- skih ali govejih reber in sicer brez kit in masti. Zrezano meso s soljo, solitrom in drugimi dodatki brez kapljice vode dobro zmešaj (45 minut), tak da se dobro veže. Nato do- daj šele na kocke zrezano slani- no in še enkrat zmesi. Vse me- so pusti vsaj 12 ur zoreti in šele potem stlači v črevo, katero pa je treba naluknjati, da vlaga laže izstopa. Vse ostalo velja kot za poprej opisano postopanje s trajnimi klobasami F. S. Sposobnost ljudi v različnih ž vljtnjskih dobah Sposobnosti in nagnjenja lju- di so v različnih življenjskih dobah čisto različne. Znanstve- niki so se dalj časa bavili s problemom in ugotovili, da je človek zmožen deiati nekatera opravila v odrejenem času svo- jega življenja. Sposobnost učenja stalno ra- ste do 25. leta starosti :n po- tem polagoma opada. letno pri- bližno Za en odstotek. 60 letnik se lahko naučj v eni uri samo polovico tistega, kar naprsvi 25-letni mladenič. Seveda se pa mora pri tem strogo razliko- vati mehanično učenje in spo- sobnost logičnega mišlienja. ki raste s številom let. V pozni starosti opada seveda tudi spo- sobnost logičnega mišljenia Na neki univerz; so napravili an- keto med 20-letn'mi in 70 let- nimi slušatelji univer- p ki so bili svoje dni na tej univerzi, in dobili nasl^^dnje rezultate: Naj- večjo sposobnost logičnega miš- ljenja so pokazali 50-letni mož- je in to je bila tudi najvišja točka, ki se .ie polagoma spu- ščala proti mladostni in sta- rostni meji. Pri ljudeh se menlavaio tudi okuii. irtcresi in nsvade in te se naiveč spremenijo v dcbi med 25. in 35. letom. Navade se v tem obdobiu čestokrat menia-o :n gredo v drugo nost. Pri 25. letu ljubi moški .^port, ples in zabave, a čez 10 let začne Sf^oznavati vrcdno^-^t klasične gl^^-be. kni-žcvno?t' in umetnosti. Neki znanstvenik'je no ?0-letnem proučevanju pri- jel do da so m^+e- mntik: P"^ »vo^e p^Mno- Pti med 33. m 44. letcm. Fiziki, kemiki in med 35, in 40. letom, slikarji in k'^m-^opisti pa še mnogo mlajši dosežejo svojo najvišjo točko — 35 let. Z naraščanjem števila let se spremeni tudi sposobnost fizič- nih reakcij. Starej.^i šofer bo opazil nevarnost na cesti v istem trenutku kakor mladenič, toda cn potrebuje dvakrat več časa, dn se nevarnosti izogne. Isto vcl^a tudi za bolečine. Starejši ljudje so mnogo manj občutlji- vi kot mladi. ★ PENICILIN TN STREPTOMICIN IZGUBLJATA NA UČINKOVITOSTI V Angliji izgubljata penicilin in streptomicin čedalje bolj na učinkovitosti v boju proti raz- nim boleznim, ker so postale bakteriie odporno proti tem an- tibiotikom. Dr. Maclean iz znans londonske bolnice Guy je rekel, da so krivi bolniki in zdravniki. Zdravniki dajejo bolnikom premajhne ali preve- like doze antibiotikov v nered- kih presledkih. Doziranie mora biti popolno in bakterijam ne omnao»it.i. da ostanejo žive. Kr-vdT bolnikov pa je v tem. da se po prvi injekciji na- vadno ^o?utiio bolje in ne gre- do več k zd^^avniku. da bi do- bili na-i^^linie doze antibio- tikov. Ce bolnik, ki ni zaključil zdravljenja, prenese vse odpor- ne klice ostaneio odnorne tudi nn novem bolniku in tako se širijo. Položaj bi bil zelo nevaren, fe ne bi imoli zdravniki na raz- polago ?c drugih antib,'otikov proti istim boleznim. Mnoge bole-^ni. med njimi tudi oljuč- na tuberkuloza, ki so jo še ne- r^-^rrno uspešno zdravili s strep- tomic-"om. so razvile nove vr- ste odpornih bakterij proti strentomicinu. eien najvažnejših projoktov na svetu Projekt Dovana—TLsa—Dona- va — zamisel znanega jugoslo- vanskega inženirja N. Mirkova, ki se je začela uresničevati že v letih 1947—1948, ko se j? za- čela gradnja prvega dela kana- la, je projekt svetovnega pome- na. Kot takšen pa ima za Ju- goslavijo še specifično vrednost ne samo s stališča rečne plov- be, odvodnjavanja, navodnjava- nja itd., temveč tudi zaradi ogromnih perspektiv povečanja donosov v žitnici Jugoslavije — v Vojvodini ter s tem zboljša- nja prehrambene situacije v Juf^oslaviji na sploh. V zvezi s tem. problemom je bival lani od srede avgusta pa do začetka decembra Holandec dr. ing. Bastijan Verhoeven, šef nekega holandskega instituta za pridobivanje plodnih tal iz mor- skih površin in obenem znan- stveni sodelavec Organizacije za kmetijstvo in prehrano Zdru_ žerih narodov. Dr. ing. Verhoeven je prišel v Jugoslavijo v okviru Tehnične pomoči Združenih narodov z na- menom. da bi skupno z jugo- slovanskimi strokvniaki za pe- dolor;ijo proučil nekatere pro- bleme. ki so v zvezi s tem pro- jektom Ob tej priliki je izia- vil, da je to eden najvažnejših proiektov na svetu ki b{ ga lahko primeriali edino le še s projektom Tenness-^e v ZDA ali s hidro-ci=;temi Zuiderskega je- zern v Holandiji. »Z izvršitvijo kanala DTD.« je nadaljeval dr. ing. Verhoe- ven, »se ne bo s.amo popravil vodni režim na ogromni povr- .šini, temveč se bo tud! izpreme- nHa ekonomika in kmetiiska stniktura Vojvorline. Površi-na 400.000 ha bo pre.šla od navad- nega na^na obdelave na nama- kani,". S tem se ne bo samo povečal donos, tf^mveč se bo spremenil tudi od.?totek posa- meznih kultur v znatni meri pa se bodo lahko uvr^d'" nove, na primer riž in bombaž. Strokovniak ie dal^e dMal. da ie treba računati tud' s sn^emfimbarn' klime kakor s potr'='bo graditve novih tovarn za sladkor, za -nr^-delav^ so^^v- 'a. me«'*- proirv^odov ter to. nri t^m mo''^li tf».c;r>r\ e:nd(=>'ovati stroknvnia- ki. Vi bodo za^^otilpni pri teh gradnjah. ili wM ita! immi Najbrž v Sloveniji ni kuhinje, v kateri ne b: bil krompir pogo- sto na jedilnem listu. Vzrok za to je gotovo v njegovi primerni ceni, njegova prednost pa je, da ga je mogoče uporabiti za vrsto okusnih jedi. Prav droben krompir pe.čemo, srednje debelega kuhamo v obli- cah, debelega pa uporabljamo za krompirjev pire, za cmoke, juhe itd. Krompir v oblicah naj bo pri- bližno enako debel, sicer bi se drobnejši prej razkuhali, debe- lejši pa ostali surovi. Krompir pristavimo z mrzlo vodo, ki jo osolimo ali okisamo, da se sa- deži ne razkuhajo. Okus znatno zboljšamo, če dodamo ščepec žganega apna. Olupljen pa bo tudi hitreje, če ga polijemo z mrzlo vodo takoj potem, ko smo odcedili krpo. Nikar ne puščajmo krompirja v oblicah pokritega, da ne bi dobil neprijetnega vo- nja in okusa. Krompir za solato moramo skuhati toliko prej, da se ohla- di v vodi, v kateri se ie skuhal. Tako se med rezanjem ne bo drobil. Krompirjevo solato iz- boljšamo. Če že vsnanim začim- bam dodamo še drobno zrezane čebule, česna in nekoliko gor- čice. Voden krompir izboljšamo, če ga damo pred kuho na vroč šte- dilnik, da voda iznlapi. Krompirjeve olupke lahko ko- ristno izrabimo. Kuhane prime- šamo kurji piči, surove pa ope- remo, skuhamo, vodo pa porabi- mo za umivanje steklenih pred- metov, kozarcev, kristalnih krož- nikov, skled zrcal, šip, lončenih ploščic, lakiranega pohištva in madežev na jedilnem priboru. Posodo, v katero smo kuhali barvo, očistimo, če v njej kuha- mo krompirjeve olupke. V vodi, iztisnjeni iz surovega, nastrganega krompirja in pre- cejeni skozi krop, izvrstno ope- remo svilo, fine tkanine občut- ljivih barv pa izgube vse made- že. Nikdar n^ kuhajmo nezrelega krompirja, ki vsebuje strup »so- lanin«. Solanin nastaja tudi v zrelem krompirju, če je izpostav- ljen svetlobi. Zato hranimo krompir v temnih in hladnih kleteh in ga pokrijmo s slamo ali vrečami. Na toplem začne krompir kaliti, zaradi česar iz- gublja na vrednosti. Vitamin B, ki ie pred kalieniem tik pdd ko- žo, preide v klice, ki jih zame- tujemo. Oglnkovi hidrnti, ki jih vse- buie krompir, nadomestujejo iz- gublieno enercr'io, zato naj vsak- do, ki težko dela, pridno nživa krompir. RESlTBT NOVOLETNE KiUZAfUS ^ Vodoravno: 3. tmeio; 8. OSd 10. epi 12. autt 13. da^ M. amaa 17. parai 19. setekcija, 23. b^ 24. asepj 25. eter, 26. koj I*, ba^ 28. lavina; 31. Irecj 33. oJbo; 3»C Pad} 35. aroroaj 38. oje? 39. nia 40. stepa; 42. to; 43, parazit; aceton; 48. Marokoj 51. ive; 52^ minil; 53. poj 54. Maribor; 57i ' si; 58. orel; 60. torek; 62. Pafriz;! 63. kos; 65. kota; 67. lira; 68. na- rod; 70. ma; 71. oče; 72. Evij 7X as 75. kirasir; 77. Reki; 79. ovi- ' ra; 81. tako; 83. precep; 85. kan; , 87. Politika; 88. Olat; 89. izvenj ' 90. Manila; 91. arena, i Navpično: 1. vsak; 2. VESK-O NOVO LETO; 4. MUC; 5. etifej 6. oda; 7. Opatija; 8. orehe; 9. kapaciteta; 11. petaki; 14. Ob; 15. serum; 16. Al; 18. as; 20. le- vo; 21. eri; 22. Jordan; 29. ape- tit; 30. matematika; 32. rezilo? 35. Apolon; 37. ro; 38. oro; 4fX Scila; 41. tem; 43. poročilo; 44. Ak; 45. IV; 46. Amerika; 47. po- koren; 48. mizar; 49. AB; 50. ro- koko; 53. perice; 55. ar; 56. Rim« 57. skoviT; 59. rival; 61. rakev} 64. se; 66. teran; 69. Dap; 74. spi; 76. ran; 78. epa; 79. ota; 80, Ikej 82. OF; 84. rž; 86. ni. KRATK! NASVEl^l Glavnike in krtače za nego las operete najbolje in najlaža v bencinu ali v dobri milofeii Glavnike med zobmi dobro kamo. Pri krtačah umivamo sa- mo ščetine, ne smemo pa omo- čiti deščice, ker nam sicer lahko krtača razpade. j ! Mnoge gospodinje tratijo pid likanju čas in elektriko, ker šj j sproti polagajo kose perila na ii| ! kalno desko. Brisače, rjuhe, ne robce in drugo takšno perilo je bolje zložiti drug vrh drugegg na likalno desko med časom, ta se l.kalnik greje, nato pa zlifcgj I ne samo odlagati. Kosi perila, la i smo jih najprej položili na de«i ' ko bodo zlikani še preden bcHno prišli do njih. i 1 * ^ ! Ali veste, da je Jajčni belj^lj ^ dobro lepilo. Papir in etikete lei i pimo na steklo z beljakom, k^ ' smo ga stepli v sneg in poten ; pustili, da se je zopet stopil. . I ★ I Kako si pridobimo in ohranimo I lepo polt? Da bi dosegli I polt in s: jo tudi ohranili, ni dfaj- j volj samo jutranje in večerna : umivanje, temveč tudi kopanje^^ ' pari, ki ga opravljamo vstf^čBi deset dni. Pri takem kopanju ti pari se odpro vse znojnice tel prosto zadiha koža. S tem pa s« izloči VSa nesnaga, ki se na koži in v njej nabere. j Pr: parni kopeli obraza mo paziti, ker bi lahko kozi,in' di škodovali, če bi Jo preveSlot^ kopali v pari. Koža bi n^r^ postala nagubana in izgubUa Bj svojo naravno barvo. Pri pravflind uporab: parjenja pa postane j^l I sveža in napeta. Dobro ie tu^ če dodamo vodi kakšno zdEavfl- no rastlino, najbolje kamilice. Kako si pripravimo parno ko- pel? V lonec z vrelo vodo VEŽe- mo prgišče kamilic. Lase zaif^e-; mo v brisačo, nato pa skloniuao z dobrim milom in toplo v<|do dobro umit obraz nad vodne hKs- pe. Paziti je treba, da para ne žge v obraz. Tako držimo glavo pet minut. Nato vzamemo^ brisa- čo z glave, obraz pa umijemo v I topli vodi, ki bo sprala vso uma- zanijo, ki so jo izločUe lojnice in znojnice. Parjenje obraza je eno najce- I nejših in naiučinkovitejsih koz- I metičnih sredstev._^^^ SOLA ZA KOLESARJE Do sedaj smo poznali vozni- ško šolo le za voznike pircjonet* nih vozil. Zaradi vedno pcgf^- ! stejših nesreč pri karambolilj kolesarjev 7. motornimi vosziM j pa je angležka policija se^j I organizirala tudi posebne teča- je, na katerih poučujejo kole- sarje. kako je treba vocziti po I prometnih ulicah. V teh teča^jils posvečajo veliko ix)zomo6t' zia- sti otrokom in mladoletnikom na sploh, ki so znani kot nai- nepravilnejši kolesarji. Nema- ra podoben tečaj ne bi škodo- val tudi kolesarjem v našem mestu, saj vsak dan vidinr>o ne- šteto primerov nepravilne vož- nje. Ni redek primer, da vozijo s kolesom po najprometnejših ulicah tudi taki ljudje, ki ne poznajo najosnovnejši?h pravil cestnega promet-a. 90-LETNI PILOT Udeleženci svečanosti, ki je bila ob 50-letnici pr\-ega pole- ta bratov Wrlght v San Diegr: (Kalifornija), so opazili ry?keg3 nenavadnega udoleženca. To je bil 90 let stari James Montey, ki je na reaktivnem letalu le- t«l s hitrostjo nad 800 km na uro. Ko je bil MoiTtey star 20 let, je bil kočijaž poštne kočije v predelih Divjega Zapadn. iPc poletu z reaktivnim letalom jc starcc-pilot naredil kra»fc^?k na- govor na prisotne ter je med drugim omenil, da je bilo v njegovi mladosti za poštno ko- čijo treba de^K dni za poto-» vanje doi^go 800 km. ki jih da i reaktivno let ak; pre- leti v eni uri.