MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU"03? AVI J St. 218 Lut uhaja vsaki dar w S naetecc L 22-—» L 6.50 v«£. — Pc __ v kirokocti 1 kole jjjmjk nič«, rahvale, ^ L V Trst«, t torek, 13. septembra 1927. f Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil EDINOST ftvslraliie (Glej tudi «Ed.» od 9. in 10. t. m.) Avstralija je važen steber, na katerem sloni angleški svetovni imperij. Politično je Avstralija na pol samostojna, je takozvani angleški dominijon; zato ima lastna vlado in lastni parlament, le guverner mora biti potrjen od angleškega kralja, ker je njesrov zastopnik. Sicer pa je najboljša vez, ki veže Avstralijo z Anerlijo, angleška narodnost ■prebivalstva. Prebivalstvo Avstralije, ki šteje šele 6 milijonov prebivalcev, torej približno eno sedmino onega Italije, tvorbo v veliki večini angleški izseljenci Zato prevladuje tudi v pri vatucni in uradnem prometu aneleški iezik. Brez znanja angleščine se tam ni mogoče pre-riti naprej, in sicer manj, kot v drugih prekomorskih krajin, kjer je prebivalstvo bolj mešano. Avstralija tvori v tem oziru pravi čudež, da je zmoglo tako maihno število prebivalcev obdelati tako velikanske, obsežno pokrajine in si pridobiti toliko bogastva, kot ga nimajo pri nas v Evropi moderni narodi s petkrat večjim prebivalstvom. Avstralija je skoro izključno poljedelska zemlja, njeno bogastvo tvorijo v veliki večini poljski in drugi zemeljski produkti. Industrije Avstralija nima, in mora radi tega vse^ industrijske proizvode uvažati. Večinoma jih uvaža iz Anglije, ker obstojajo zaščitni zakoni za angleške proizvode, tako da drugi narodi ne morejo konkurirati. Anglija ima od tega veliko dobička: Uvaža industrijske surovine iz Avstralije in izvaža potem tja izgotovljene industrijske proizvode. Tako tvori avstralski trg v časih gospodarske krize močno zaslomba angleški industriji. Glavni poljski pridelek Avstralije je pšenica, katere pri dola okoli 45 milijonov stotov in izvaža okoli 30 milijonov stotov. Druge vrste žita se pridelajo samo za domačo rabo; uspeva sicer dobro tudi koruza, vendar se radi velike razdalje in dražjega prevoza ne izplača pridelovati jc. za izvoz. Radi velike pomembnosti trgovine s pšenico nameravajo osnovati slično prodajne. organizacijo, pool, kot jc ima Kanada. Farmerjem gre tudi znanstveno uradno raziskovanje za organizacijo dela zelo na roko z navodili za izboljšanje semena, racionalizacijo dela in proizvajalnih stroškov. Drugi važni vir dohodkov je živinoreja. Letošnja statistika o goveii živini izkazuje, da je na celem svetu 575 milijonov glav goveje živine in 519 milijonov glav ovac. Od vseh dežel je prva Indija, katera poseduje 178 milijonov glav. Bogastvo Avstralije sestoji iz 13,054.000 glav goveje živine in 84 milijonov o-vac. Kar se tiče števila ovac, prednjači ono v Avstriliji pred vsemi drugimi državami na svetu. Poleg tega se ceni število konj na X milijone in število prešičev na 2 milijona. Iz tega bogastva dobiva Avstralija letno velike dohodke: letno se zakolje 1,700.000 glav goveje živine in 13 milijonov ovac. Od tega se izvaža letno pol milijona kož goved in 7Vz milijona ovčjih kož z'vrednostjo par sto milijonov lir. Vrednost letnega za zmrzlega mesa gre v milijarde lir. Vendar so tudi druge panoge živinoreje naravnost neverjetno razvite: avstralsko maslo in sir tvori težko konkurenco celo našemu proizvodu na nam sosednih evropskih trgih, kot Švici in Angliji. Kokošjereja izgleda biti zelo dobičkonosna, ker se razvija v jako hitrem tempu. Tako se je zvišal izvofc avstralskih jajc v Anglijo od 24.562 zabojev leta 1924 na 110.000 zabojev 1. 1926. Kokošjereja ima veliko oporo tudi v dejstvu, da je poletje v Avstraliji tedaj, kadar je pri nas na severni obli zima. Glavna produkcija jajc je torej od septembra do aprila, ko so evropski trgi posebno ugodni za nakup jajc. Cena avstralskim jajcem je bila zadnjo zimo precej dobra. Velikanske dohodke ima Avstralija od ovčje volne. Ona je največji producent te velevažne surovine za tekstilno industrijo. Vsako leta se vršijo razprodaje volne v obliki avkcijoniranja. Ta avkcijoniranja so svetavno-znana in določajo končno svetovno ceno temu produktu. Letos, junija, je bila zadnja avk-cija, ki je iupadla prav dobro. F&rmeerji so rasprodali za preko 1 milijardo lir vcJne. Ravno te dni se vrši zopet jesenska avkcija, o kateri poročajo, da so se cene^ zvišale za okoli 10% pod vplivom pad ražen j a bombaža, čeravno je letos pridelek volne izpadel izvrstno. Veliko bogastva je skritega tudi v avstralskih gozdovih, kjer raste neizmerno dobrega lesa, ki se pa ne more popolnoma. izkoristiti radi dragih prevoznih stroškov. Podzemsko bogastvo ni še docela raziskano. Doecdaj je najbolj znano pridobivanje zlata in srebra. V teku pol leta so iz-čistili predio 8 milijard lir te dragocene rude. V zadnjem času so izsledili tudi več petrolejskih vrelcev. Iz rečenega si torej lahko u-stvarimo sliko o velikanskem bogastvu tega petega kontinenta, ne smemo pa poeabiti, da sta "avstralska drŽava in celokupno njeno narodno gospodarstvo nesorazmerno dosti zadolžena. Kultiviranje teh, prej divjih pokrajin, je bilo tako naglo mogoče izvesti le z investiranjem velikih kapitalov, kar je zmogla le bogata Anglija. Za to ima ta. zadolženost za posledico, da gre letno velik del sicer velikanskih dohodkov tega naroda za odplačevanje letnih obresti in letnih obrokov napravljenih dolgov. Splošno mnenje je, da je delo tam, tudi upoštevajoč veliko draginjo, prav dobro plačano, kajti perbivalstvo od 6 milijonov ljudi pač ne more zadostovati za tako razširjeno gospodarstvo. Delavci so tudi jako dobro organizirani in zamorejo vedno vzdržati svoje zahteve. Naseljenec, ki ni angleške nar rodnosti, pa občuti tam bolj kot kje drugje težo tujine in je skoro s sigurnostjo lahko pripravljen na to, da ga bodo izrabljali v eni ali drugi obliki, ako ne zna angleškega jezika. Do sedaj se je zmerom izkazalo, da je bilo vedno predpogoj za uspeh v teh krajih obvladanje angleškega jezika. Naj opozorim tudi na slabo in nezdravo podnebje v teh krajih, katero štavi na telesno odporno silo posebno velike zahteve. I. O. §MM „Glcrnnle ritana" o odsotnosti S tresem amna o priliki govora Scftalofe v Ženevi RIM, 12. (Izv.) Današnji «Gior-nale d'Italia» prinaša sledečo kratko noto o odsotnosti nemškega zunanjega ministra Stre-semanna o priliki govora italijanskega senatorja SciaJoje v Ženevi: Nemški minister za zunanje zadeve gospod Stresemann ni hotel prisostvovati govoru, ki ga je imel pred dnevi italijanski delegat senator Scialoja v Ženevi o kočljivem in osnovnem vprašanju varnostnih paktov. Izgledalo je. kakor da je bil primoran odpotovati v Berlin, toda on je ostal v Ženevi, vsled česar je zadobilo njegovo ravnanje, ki je bilo opaženo, demon-strativen značaj. Je precej ztul-čilno. da o-taja nemški minister za zunanje zadeve takorekoČ programatično odsoten, ko se vrti kaka manifestacija, ki zadeva Italijo. Kaj hoče s tem. pokazati? Mar poseben način razumevanja mednarodne vljudneeti ali pa poseben namen, pokazati svoje nesoglasje z italijansko zunanjo politiko? Ni nikakega povoda, da bi se mučili z rešitvijo tega osebnega vprašanja gospoda Strememanna. Zadostuje ugotoviti, da je bila njegova ponovna odsotnost opažena tudi v Italiji. K temu nimamo ničesar več pripomniti. Bratovščine 1» fed«rae*ia debro-delnik ustanov RIM, 12. (Izv.) V nekaterih pokrajinah so nastali dvomi o pravnem značaju bratovščin, posebno onih, ki imajo izključno verski značaj. Kakor poroča «Gorriere dei Comunb, je sklenila generalna konfederacija avtonomnih bitij, da je treba smatrati vse bratovščine za prave, javne, podporne in dobrodelne ustanove, ki so torej podrejene civilnim oblastem. Zato je tudi njihov pristop k federaciji dobrodelnih ustanov («Opere pie») obvezen. Newyei«d odpotoval proti Parian RIM, 12. (Izv.) Danes ob 12. uri je zapustil newyorški župan Walker Rim ter se napotil proti Parvu. Na p« taj i ga je v imenu rimskega mesta » guvernerja pozdravil comn. Mazzoian. Izidi volitev v Jugoslaviji Radikali 112 mandatov« Demokratska zajednica 79, radićevci 60, SDS 23, SLS 29, zemljoradnik! 9, Nemci 6, Hrvatski blok 2* Hrvatska pučka stranka 1, črnogorski federalisti 1, socialisti 1, Slovenska kmetska stranka 1 Uredništvo in npravniltvo: Trst ulica S. Francesco d'Assisi 2«. Telefon 11-57 Dopisi naj »e poliljaje izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi «e m vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. —» Last, založba in tisk Tiskarne «Edino«t». Pod uredništvo v G o r i c i s ulica Giosue Carducci št 7, L n. — TeleL it 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. ZAVOD D«.OC*e»*A-FI«tTT| TBST-VtA r.mil Z3 načelnikom vlado o zimskem mestu RIM, 12. (Izv.) Tiskovni urad načelnika vlade objavlja daljše poročilo o razgovoru, ki ga je imel v soboto rimski gubernator s predsednikom vlade o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na mesto Rim, ter o njihovi ureditvi. Tekom razgovora je opozoril načelnik vlade gubernatorja na razna užitninska vprašanja, posebno pa na vprašanje preskrbe prestolnice z mlekom. Zatem je predložil grubernator on. Mus-soliniju načrt o velikih cestnih gradnjah, ki bodo izvedene Se tekom letošnje jeseni in zime. Velika bolnica, v kateri bo na^ šlo prostora 1000 bolnikov, bo bržkone dograjena v oktobru 1928. Zgrajena bo tudi cela vrsta novih šol, ljudskih hiš in zavetišč. Cesta Rim-Ostia bo regulirana in znatno razširjena. Barake bodo morale v najkrajšem Času popolnoma izginiti iz območja rimskega mesta. Pod Kapi tolom bo izdelan nov predor. Morske in gorske kolonije za deco poslujejo zelo zadovljivo in so nudile tisočem otrok priliko za telesno okrepitev. Načelnik vlade je docela odobril poročilo guvernerji a kneza Potenzianija in je obljubil, da si bo osebno ogledal nekatera važna dela. ejorijeva hčerka« GARDONE RIVIERA, 12. Včeraj se je v «Vit tori al u» vršil D'Annunzijev dan. Uprizorilo se je z nepričakovanim uspehom njegovo delo «Jurijeva hčerka» (Figlia di Jorio). Uprizoritvi so, poleg komandanta, prisostvovale številne odlične osebnosti in zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Kralja je zastopal aostski vojvoda, vlado in njenega načelnika pa so zastopali ministri Fedele, Suardo, Caval-lero, Balbo. Avtorju in igralcem je občinstvo prirejalo burne o-vacije. Nesreča t 3 RIM, 12. (Izv.) Včeraj dopoldne ob 10.30 sta se najd Brescijo trčila dva aerojBlena v sled tega, ker sta se oba istočasno naka-• la v gostem oblaku. Pilota in-rojnika so zadobili pri padcu •azne pođkodbe in so bili prepeljani v bolnieo. Eno letalo se je vtgvdo in zaneslo ogenj celo na neko bifio, ki pa so jo pravočasno rešili požara. OUtaika športna igrilča RIM, 12. (Izv.) Ministrski predsednik je odobril predlog generalnega tajnika fašistovske stranke, po katerem naj bi vsaka občina poleg liktorskih gozdov uvedla in zgradila tudi športna igrišfta. Generalni tajnik fašistovske stranke bo razposlal pokrajinskim športnim udruženjem načrte športnih igrišč, ki bi služila občinam za vzorce pri gradnji. d »uboj med ml Farfnacclfem in novinarjem Safttimelttjem RIM, 12. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recentissima», je pozval poslanec on. Farinacci soramatelja lista «Impera» Set-timellija na dvoboj. Oba nasprotnika sta imenovala svoje zastopnike. Poved temu pozivu na dvoboj je dala časopisna kampanja o usmrtitvi Sac ca in Vanzettija. Atentat na italijanskega pod-konznla r Parizu PARIZ, 12. Danes opoldne se je zglasil pri italijanskem generalnem konzulatu v Parizu neki Italijan in je sprožil več revolverskih strelov na podkon-zula grofa Karla Nardinija. Pod-konzul je bil smrtno ranjen takoj prepeljan v bolnico. Atentatorja pa so aretirali stražniki, ki noč in dan stražijo generalni konzulat. Vsled ran, ki jih je dobil, je podkenzul Nardini tekom popoldneva umrl. BEOGRAD, 12. (Izv.) Notranje ministrstvo je izdalo kot službeni rezultat volitev v jugoslovensko narodno skupščino sledeči razpored: Radikali 112, Demokratska zajednica 79, SDS 23, radićevci 00, SLS 20, zemljoradniki 9, Nemci 6, Hrvatski blok 2, črnogorski federalisti 1, socialisti 1, Slovenska kmetska stranka 1, Hrvaška pučka stranka 1, vseh skupaj 315. K radikalom je treba prištevat! 3 Madžare in precejšnje Število pašičevcev. Po zatrdilu pašićevcev sadnih, je izvoljenih med drugimi radikali 33 paši-čevcev, ki, kot pravijo paličev-ci, ne bodo glasovali za zaupnico gospodu Vel j i Vukićeviću. LJUBLJANA, 12. (Izv.) V mestu Ljubljani je glasovalo od 15.126 volilnih upravičencev 10.101 volilec. SLS je debila 4581, SDS 4694, socialisti 438 in dr. Lemež 478. V Ljubljani je bil izvoljen dr. Albert Kramer, bivši ministfer in ravnatelj «Jutraw. MARIBOR, 12. (Izv.) V volilnem okrožju Maribor-Celje so dobili SLS 54.279 glasov, HSS (Radić-Pucelj) 4377 (1. 1925. — 20.012), Napredni blok 12.810 (1. 1925. — 9.370). Volitve so prinesle velik poraz radićevcev: Od 20.012 glasov so padli na 4377, to je 15.635 glasov ali 65 od sto manj, nego pred dvemi leti. Ta padec glasov je zaznamovati v dobro največ SLS, Nemcem in Naprednemu bloku. Lista dr. Pivka beleži napredek za 3440 glasov. Od 9370 glasov v letu 1925 je narasla včeraj na 12.810. V mariborski oblasti je bilo izvoljenih 12 pristašev SLS, 2* pristaša SDS in en socialist. LJUBLJANA, 12. (Izv.) Še mnogo bolj, kakor v maribor-sko-celjski oblasti se občuti pri nedeljskih volitvah v ljubljan-sko-nevomeški oblasti abstinenca. Razen socialistične stranke so vse druge stranke malenkostno nazadovale. Največji padec kažejo glasovi oddani za SLS. Tokra.t je SLS dobila 570 glasov manj, nego pri skupščinskih volitvah 1. 1915. SDS je obdriaia svoje dosedanje pcraicije in beie-M v nekaterih občinah celo porast. Skupno število glasov v volilnem oJroiju Lj ubij ana-Novo Mesto pa je zanjo nekoliko nazadovalo, kar je posledica volilne abstinence, ki znača na* nekaterih voHSCth jedva 50 od sto. Radlć-Pooljevi glasovi, ki so znašali pri poslednjih skunfcčin-skik volitvah skupno 12.746, so občutno nazadovali. Tokrat je dobil Pucelj na Kranjskem samo 9800 glasov. Obe socialistični frakciji, pristaši Josipa Kitka in dr. Lemeia, sta pridobili 712 glasov več nego zadnjič. Skupaj je bilo v volilnem o-krožju Lj ubij ana-Novo Mesto volilnih upravičencev 107.644 glasovalo jih je 72.729. Od teh so dobili SLS 72.729, Slovenska kmetska stranka 9900 glasov, SDS 10.136, socialisti 1820, pristaši dr. Lemeža 3504. Izvoljenih je bilo 8 pristašev SLS, ^ dr. Žerjav in Ivan Pucelj. Slovenska ljudska stranka je obdržala v Sloveniji dosedanje število mandatov, radićevci so izgubili 3, samostojni demokrati 2, socialisti pa enega. ZAGREB, 12. (Izv.) V. Zagrebu je vladalo za skupščinske volitve mnego večje zanimanje, kakor drugod, ker so bili duhovi še razburjeni od nedeljskih občinskih volitev. Vendar pa je tu* di v Zagrebu volilna abstinenca prav tako velika, kakor drugod. Volilna udeležba znaša v Zagrebu 58 od sto. Skupno je glasovalo 15.933 velilcev. Največje število glasov je dosegel Hrvatski blok, to je 9795 in si s tem priborili oba zagrebška mandata. BEOGRAD, 12. (Izv.) Včerajšnje volitve so bile v Beogradu neobičajno živahne. Glavna borba se je vršila med radikali in demokrati. Obe stranki sta napeli vse sile, da si priborita mandata. Splošno se je domnevalo, da bodo dobili demokrati oba mandata, posebno še, ker so tudi pašićevci agitirali proti Maksimoviću. Volilna agitacija je opoldne dosegVj vrhunec. Nešteto avtomobilov je dovažalo po ulicah na volišča zamudnike. Demokrati so se posluževali občinskih avtobusov, radikali pa so organizirali vse vladne avtomobile in so imeli na razpolago veliko število zasebnih avtomobilov. Obe stranki sta neprestano bombardirali volilce z letaki, v katerih sta se druga drugo ostro napadali. Le mali volilni udeležbi, ki je znašala komaj 50 od sto, se imajo radikali baje zahvaliti, da Boža Maksimović ni ostal brez mandata. Demokrati so dobili 10.137, radikali pa. 6505 glasov. Izvoljena sta bila David crvić in Marinković. BEOGRAD, 12. (Izv.) Izid skupščinskih volitev se živahno tolmači v vseh političnih krogih. Ministrski predsednik Velja Vukidevič ki radikalski ministri so izjavljali, da so izredno zadovoljili s tem izidom. Načelnik vlade je v svoji izjavi novinarjem naglas 11, da so volitve najboljše pokarale, kako je radi kal-ska stranka močna in kako napadi njo ne morejo zlomiti. Ra-dikalska ministra Vladko Ko-stič in Velja Popovič sta izjavila novinarjem, da je izid volitev pokazal, da so se njuna pričakovanja uresničila. Davčni ptiaM RIM, 12. (Izv.) Kakor doznava agencija «Informator e della Stampa», me rod a j ni uradi finančnega ministrstva pridno proučujejo nove predpise, ki bodo uvedeni pri postopanju reševanja rekurzov, ki so bili vloženi proti odmeri davkov na premično bogastvo. Mnogo fre-kurzov je osrednja komisija zavrnila, ker ni bilo mogoče erar-ju iztirjati niti enega zneska, katerega je ona predlagala. Novi predpisi bo£o, kakor se zatrjuje dosedanje postopanje le še pospešili in uredili. Pri tem postopanju se bodo zahtevale natančne informacije o onih o-sebah, ki so vložile rekurz. ImrRdBci Iesterart! na pota v Pariz NEW-YORK, 12. Včeraj je od-plul iz New-Yorka parnik «Le-viathan» s 1600 Amerikanci, bivšimi legionarji, na krovu. Bivši borci so na potu v Pariz, kjer se bodo, kot smo že poročali, vršile v Parizu 19. septembra velike slavnosti. Mnogo bivših borcev se že na PRAGA, 12. Iz Ženeve poročajo, da so se zunanji ministri Male antante ponovno c ter razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo v veliki meri tudi na njihovo zvezo. Posebno važne so bile razprave o akciji lorda Rothermereja in o zaključkih gospodarske konference v Ženevi. Ministri pa so ugotovili, da zaenkrat še ni treba zavzeti prav posebno stališče z ozirom na ta vprašanja. Romunski zunanji minister je referira!* da se je notranji položaj v Romuniji po smrti ltral j a Ferdinanda razčistil. Minister Marinković je zatrdil, da se sučejo odnošaji z Italijo v pravcu medsebojne pomiritve ter da se odnošaji z Bolgarijo boljšajo. Ministri Male antante ho se zavzeli tudi za poljski predlog na zasedanju Družbe narodov kot garancijo za mir. Končno so razpravljali o zadevi priključitve Avstrije k Nemčiji ter so se odločili ostati pri svojem dosedanjem stojišču, ker bi priključitev. Avstrije k Nemčiji v vsakem slučaju ogrožala evropski mir. Velikodušen dar neznancem Družbi narodov ŽENEVA, 11. Družbi narodov 1 je skupina Amerikanccv, ki želijo ostati neimenovani, poklonila dar v znesktr 2,500.000 dolarjev. Niti člani družbinega sveta niso mogli izvedeti za imena velikodušnih darovalcev, za katera vesta in jih skrbno skrivata samo generalni tajnik Družbe narodov sir Drummond in član ameriškega, informacijskega urada pri Družbi narodov g. Sweetson, ki se je z dotičniint darovalci to-zadevno o vsem potrebnem dogovoril. Izgleda" (la so darovalci nekateri bogati newyorški meščani, ki so se za*-nimali za Družbo narodov že tankoj spočetka. Po naročilu darovalcev bo denar uporabljen za ustanovitev knjižnice Družbe narodov. Ministri Briand, Chamberlain in Stresemann ier drugi člani sveta Družbe narodov so prosili generalnega tajnika, naj tolmači darovalcem njihovo toplo zahvalo. ,Pride of Detroit' na Japonskem LONDON, 12. Iz Tokia poročajo, Ida, sta letalca Brock in Schlee včeraj zjutraj ob 5.45 zapustila Šanghaj ter ob 13.30 pristala v Kagoshimi na japonskem otoku Kiu-sciu. Odletela sta takoj nato, pa sta; se morala sredi poleta spustiti na tla in sicer v Omuri, med Sasebom in Nagasakijem. Davi sta nadaljevala svoj prekinjeni polet ter po šestih urah pristala v Toki ju. Tu bosta letalca ostala bržkone dva ali tri dni, da zmenjata motor z novim. Nato pa bi imela preleteti v treh presledkih Tihi * ocean, kar pa se morda ne bo j zgodilo. Njuni prijatelji v Ame-< riki so jima brzojavili, naj ne letita dalje in da so eni zadovoljni že s temi njunimi poleti, saj bi bil lahko že vsak pilot mednarodnega imena ponosen na take uspehe. Letalca sta doslej preletela 20.000 km od 35.000, ki jih meri proga, ki sta si jo začrtala. Pogajanja med ČehasIovaSko in Vatikanom PRAGA, 12. Novf patpeški odposlanec Vatikana mons. Iiitter je pričel minuli torek pogajanja s čehoslovaško vlado za po-mirienje med Čehoslovško in paoežem. Doslej so se pogajanja razvila ugodno. Politične beležke Poljaki parlament se sestane danes Kakor je že znano, je predsednik poljske republike sklical parlament na izredno zasedanje, ki se bo pričelo danes, 13. septembra; s tem je torej predsednik ugodil zahtevi poslancev, ki so predložili znano «petieijo», V Varšavi' so se že zbrali ne--^vri poslanci iz pokrajin in nM jska ulica, kjer se nahaja A - ament, je po dolgih poletnih ^-u tnicah spet oživela. V zbor- ___nih kuloarjih se že vrše raz- sestanki in pomenki in pripravljali so se tc dni že programi za sedanje izredno zasedanje. Večina poslancev, ki so zahtevali, da se skliče parlament, hočejo da skupščina nadaljuje svoje delo tam, kjer je bilo meseca julija prekinjeno. To l>i pomenilo, da bi parlament spet moral začeti razV*a.vo glede zakona o občinskih, avtonomijah, ki bi se bil moral izglasovati že tekom julija, na zadnjem zasedanju. Tudi zakoni o tisku, proti katerim je opozicija Že večkrat zelo energično nastopila, bi morali spet priti v pretres. Tako vsaj naglašajo opozicijski poslanci. V vladnih krogih izjavljajo sedaj, sicer še ne oficijelno, da bo vlada prepustila vso iniciativo skupščini in senatu ter da ne bo na tem izrednem zasedanju predložila nobenega zakonskega predloga. Obenem pa ba vlada najbrž energično nastopila proti predlog-cm, po katerih naj bi se ustava izpremenila v II. «EDINOST» V Trstu, dne 13. soptoznbra 1927. ioliko, da bi se obe zbornici parlamenta lahko sami razšli na tozadeven predlog ter da bi se tudi določil natančen rok za vo>-litve. Ker je pa verjetno, da senat in skupščina ne bosta hotela glede teh dveh vprašanj popuščati, se bodo po vsej priliki ponovili julijski dogodki in parla-anent Ko spet moral na počitnice. Vlada že sedaj izjavlja, da bi potem sklicala, brez odlašanja, parlament na redno zasedanje, na čigar prvi seji bi se že (predložil državni proračun za prihodnje leto. Po tem takem bi se državTKKZborske volitve vršile šele po poteku poslanskih mandatov, torej po 22. novembra in najbrž v prvih dneh prihodnjega leta. Dela avstrijskega parlamenta v jesenskem zasedanju Kakor poročajo dunajski listi, se bo avstrijska, zbornica sestala dne 20. septembra in bo poslovala do Božiča. Ze na prvi seji bo predložen v prvem čitanju predlog novega kazenskega zakonika, ki je razen nekaterih malih izprememb docela enak onemu, o katerem se razpravlja te dni v berlinskem parlamentu. Začetkom oktobra bo predložen zbornici novi proračun, kateremu bo to pot posvečena posebna pozornost, ker bo r tvoril podlago za novo veliko investicijsko posojilo, ki ga namerava Avstrija najeti v Londonu to jesen. Do sedaj ni še znano, kakšen bo položaj v zbornici v jeseni, zlasti če bo opozicija s svojo obstrukcijo zopet ovirala njeno poslovanje. Stališča posameznih strank napram jesenskemu delovnemu programu zbornice niso še znana, ker do sedaj stoje še vse stranke na stališču pri čakovan j a. Kako se Izseljujejo Poljaki? Glasom uradne statistike, ki je bila objavljena te dni, se je v preteklem letu izselilo iz Poljske 167.000 oseb. Od teh se jih je 117.000 izselilo v posamezne evropske države, 50.000 pa se jih je izselilo v Ameriko. Med evropskimi državami, v katere je bil lani usmerjen poljski izseljeni-ški tok, stoji na prvem mestu Francija, kamor se je izselilo 69.000 oseb; na drugem nyestu stoji Nemčija z 44.000 izseljenci. Kar se tiče poljskega izseljevanja v Ameriko, za-vzemajo prvo mesto Združene države z 18.250 osebami, nato pride Kanada s 16.000 osebami in Argentinija s 14.000 osebami. Omeniti je treba, da se Poljaki izseljujejo v Nemčijo večinoma le začasne., dokler traja sezona za gotova dela. DNEVNE VESTI Za lstr& Napovedani sestanek glede u-krepov za Istro se je vršil v soboto v ministrstvu za javna dela. Sestanka so se udeležili minister on. Giuriati, puljski prefekt comm. Cavalieri, pokrajinski fašistovski tajnik on. Virtich in nekateri funkci jona rji ministrstev za finance in za javna dela. Razpravljali so podrobno o gospodarskem položaju Istre ter o načrtih za javna dela, ki naj se izvrše v istrski pokrajini. Zrsčna promet Dolžnosti potnikov S kr. ukazom z dno 30. junija 1927, št. 1474 jo bila odobrena konvencija, sklenjena z družbo «S1SA» ki oskrbuje promet na zračni progi Trst - Zadar. Iz določb, ki jih vsebuje ta kr. ukaz, podajamo v naslednjem one predpise, ki se nanašajo na dolžnosti potnikov: Potniki se morajo ravnati po vseli veljavnih zakonskih predpisih in pred vsem: Na krov zračnega prometnega sredstva, ni dovoljeno vzeti nobenega radiobrzo-javnega ali radiotelefonskega aparata, če ni kr. aeronavtika izdala v to svrho posebnega dovoljenja. Ni dovoljeno prevažati v letalih eksplozivnih snovi, orožja in vojne municije iz enega kraja državnega ozemlja v drugi. Glede prevažanja in uporabljanja fotograf ičnih aparatov na letalih veljajo predpisi posebnega pravilnika. Carinskemu' nadzorstvu so podvržena tudi ona prometna sredstva, ki oskrbujejo promet oz. leto samo v državi. Ni dovoljeno metati z letal predmetov, 'ki bi lahko škodovali razun v slučaju resnične potrebe; vsekakor treba v vsakem slučaju poravnati povzročeno škodo. Vsakemu potniku treba povedati, kdo poveljuje na zračnem pro-mfr.pni sredstvu. Poveljnik ima nad vsemi osebami, ki se nahajajo na krovu, disciplinarno oblast v zmislu predpisov za kapetane oz. lastnike trgovinskih ladij, v kolikor je mogoče te predpise aplicirati. Glede prtljage potnikov veljajo isti predpisi kot za potovanje po kopnem. Na vsakem letalu ali zrakoplovu, ki prevaža potnike, se mora nahajati seznam, v katerem je navedeno ime, priimek in bivališče vsakega potnika. KAZFTJŠČENA DRUŠTVA Tržaški prefekt je razpustil s prepovedjo obnovitve S. M. Con-cordia v Skednju, z navedbo, da je delovalo proti nacionalnemu redu in izven območja C.O.N.I.-ja (Coinitato Olimpionico Nazionale Italiano). Z motivacijo, da njihovo delovanje ni bilo v skladu z nacionalnim redom, je prefekturna oblast razpustila še naslednja društva: ♦Bralno in pevsko društvo« v fctandrežu. Bralno društvo «Stol» v Srpenici, Mladinsko društvo «Kobdil» v Kobdilu in Mladinsko društvo «Ladja» na Kontovelu. Razpuščena so bila. z isto motivacijo, tudi sledeča društva: prosvetno društvo «Zarja» v Hlev-niku, »Bralno in pevsko društvo v Medani, prosvetno društvo v Fo-jani. _ PremeSčenja v učiteljski službi. G. Ivan Trebše, učitelj na Žagi, je prejel te dneve premostitveni odlok. Premeščen je na novo službeno mesto v Oviglio (pokrajina Alessandria). Na Vipavskem so dobile premostitvene odloke sledeče učne moči: g.čna Katarina Boštjančič iz Ustij, preme*č. v Massaroso v Toskani; g.čna Sofija Kemperle, iz Sv. Križa- tudi v To&kano; g.a Marica Bianchi, iz Šturij v Emilijo; g.čna Fanika Balanč, iz Vrholj v Piom-bino. V notranje pokrajine kraljestva je bil premeščen tudi znani učitelj Jerkič iz Podkraja. Obisk inozemskih industrijalcev. V ne-teljo je prispelo v naše mesto kakih trideset inozemskih industrijalcev, ki so so bili udeležili 3. mednarodnega kongresa za znanstveno organizacijo dela v Rimu. Na postaji so jih sprejeli poteštat gr. uff. Arch in vidnejše osebnosti iz tukajšnjih industrijskih in trgovskih krogov. Gostja so si ogledali veliki motornik «Saturnia» in tržaško katedralo. V hotelu «Savoia» se je nato vršila pojedina, in so razni govorniki izrekli napitniee. Industrijalci so se nato odpeljali v Postojno, da si ogledajo tamkajšnjo jamo. Zračna poutna služba na progi Brindisi - Atene. Tukajšnje ravnateljstvo za pošto in brzojav sporoča: Hidroplani, ki oskrbujejo zračni promet na progi Brindisi - Atene, odhajajo tekom septembra ia Brindisija vsak pondeljek in četrtek ob 5.20 zjutraj. Zadnji vlak. s katerim se lahko £e o pravem času odpošljejo pisma v Brindisi, da se od tam z letalom odpošljejo v Atene, je vlak •št. 49, ki odhaja iz Trsta vsako soboto in torek ob 20.10 in ki prispe v Brindisi vsako nedeljo oz. sredo ob 24. Bivši bojevniki v Trsta. V nedeljo jo prispelo v Trst kakšnih 100 bivših bersaljerjev iz iz Treviza, ki so bili v Gorici in posetili bojne poljane. Velik fotogralični natečaj v Rimu V prihodnjem oktobru se bo vršil v Rimu velik fotografični natečaj, katerega se bodo, razen bodisi poklicnih fotografov in dile-tantov smerne udeležiti vse one juridične osebe, ki ti jim bilo na tem, da se razstavijo slike gotovih krajev. Pri natečaju se bodo lahko predložile raznovrstne slike, predstavljajoče kraje, pokrajine, zgodovinske kraje, spomenike, dalje življenje v posameznih krajih, narodne noše, sploh vre, kar bi u-tegnilo služiti v ilustracijo Italije. Natečaj bo razdeljen v tri oddelke; v prvem bodo razstavili svoja dela diletanti, v drugem jiiridtčne osebe, v tretjem pa poklicni fotografi. Razpisanih bo več nagrad v skupnem znesku 5000 lir; posebna nagrada v znesku.500 lir je določena za tisie«*a, ki bo podal največje število slik, ki jih bo komisija smatrala vrednim, da se razstavijo. Razen tega bo razdeljenih večje število svetinj, in sicer 3 velike zlate, G emailnih zlatih, 12 vermaiktstih, 24 srebrnih in 180 bronastih. Najboljša dela bodo javno razstav^ena v Rimu. Slike je treba poslati odboru natečaja v Rinru — Via del Flebiscito 112 p. p. — najkasneje do 6. oktobra 1927. Na zahtevo bo odbor poslal prizadetim spored natečaja in bo dajal tudi vsa tozadevna pojasnila. Natečaj se bo vršil pod pokroviteljstvom Nj. V. kralja, Častni predsednik pa je on. Mussolini. Iz tržaškega življenja Dramatičan samomor mliiMitfM Predpreteklo noč okoli L uro sta dva orožnika, ki sta patrulj iral a po trgu Garibaidi, uzrla pred tamošnjim javnim vodnjakom mladeniča, ki je bodil nemirno sem ter tja ter pri tem strmel v tla, kakor da bi nekaj razmišljal. Orožnika sta krenil« ra- dovedno proti njemu, toda predno »ta se mu približala, se je mladenič hipoma obrnil, potegnil iz žepa revolver ter si ga z bliskovito kretnjo nameril na desno sence. Skoro v istem trenotku je počil strel in mladenič so je zgrudil nezavesten. Orožnika, katerima se niti ni sanjalo, da se bo zgodilo kaj takega, sta ustavila neki avto, ki je slučajno privozil ondot mirno, položila mladeniča vanj ter ga dala prepeljati v mestno bolnišnico. Toda tamošnji zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je nesrečnik že mrtev; krogla je predrla lobanjo in se zapičila globoko v možgane. Na podlagi pisma, ki so ga našli pri njem, je bil samomorilec spoznan za 24-letnega knjigoveza Rajmunda Klemenicb, sta-nujočega v ulici Guardia št. 12. Pismo je bilo naslovljeno na mla-deničevo družino, kateri naj bi se ga vročilo — tako je bilo pripisano k naslovu — naslednje jutro ob 7. uri. Domači Klemenicha, ki so bili takoj obveščeni o žalostnem dogodku in so kmalu potem prihiteli v bolnišnico, so povedali, da je mladenič že delj časa namigoval, da bo žalostno končal. Prejšnji večer se je vrnil domov okoli 22. ure, a je kmalu zopet odšel, ne da bi se bil niti dotaknil večerje. Bil je videti precej zamišljen, toda nihče ni slutil, da gre z doma s trdnim sklepom, da se ne povrne nikoli več. Vzrok samomora je neznan. Dva posknšena samomora. Iz neznanega vzroka se je 25-letni Ireni Fanton, stanujoč v ul. Istituto št. 10, v nedeljo popoldne življenje zazdelo tako neznansko pusto, da mu je hotela kratkoma-lo napraviti konec s samomorom. S tem namenom se je okoli 14. ure zaprla v sobo ter se porezala z brivno britvijo po levem zapestju. Toda malodušma Irena se je kmalu prepričala, da pot na oni svet ni tako lahka, kakor je mislila prvi hip; bolečine so ji kmalu pregnale iz glave grde misli in jo pripravile do tega, da je začela klicati na pomoč. Prihitel je njen zaročenec, 26-1 etni Marij Brando-lin, s katerim živi v naravnem zakonu. Uvidevši, kaj se je zgodilo, je mladenič vzel Fantonovo v naročje in jo spremil v bližnjo lekarno, odkoder so telefonirali po zdravnika rešilne postaje, ki je kmalu potem prihitel na Lice mesta ter dal prepeljati skesano samomorilno kandidatinjo v mestno bolnišnico. Tam so ji izlečili in obvezali rano, ozdravljivo v kakih 10 dneh, nato je bila Fantonova na lastno željo prepuščena domaČi negi. — Na sličen način si je hotel prikrajšati življenje 21-letni Dui-Iio Rota, stanujoč v ulici Canova št. 13. V nedeljo popoldne se je v ulici Punta del Forno porezal z brivno britvijo po obeh zapestjih. Neki cestni pometač, ki je od daleč prisostvoval nenavadnemu prizoru, je spremil mladeniča na postajo mestnih stražnikov v ul. Loergia, kamor je na telefonično zahtevo kmalu potem1 prihitel zdravnik rešilne postaje. Mladeniču pa očividno ni bilo po volji, da mu ne puste umreti, kajti medtem ko ga je zdravnik obvep-zoval, je nenadoma planil na hodnik in skušal skočiti skozi okno, kar sta mu pa pravočasno preprečila postrežnika. Ker je pri tem mladenič dobil hud živčni napad, je bil po prvi pomoči prepeljan v mestno bolnišnico. Ni znano, zakaj si je Rota stre-gel po življenju. Hod hiSni gospodar. Vročekrvnega hišnega gospodarja ima — kakor bi se dalo sklepati iz sledeče zgodbice — trgovec Fran Forcessin, stanujoč v ul. Molino a vento št. 17. Gospodar, Jakob Monacelli po imenu, stanuje v isti hiši in ima 15-letno hčerko, ki rada zgodaj vstaja in glasno prepeva ter brenka z mandolino, ne da bi pri tem pomislila, ali morda ne moti drugih ljudi. Tako je tudi v nedeljo zjutraj, ko je Forcessin še spal, začela na vse zgodaj preizkušati svojo glasbeno in pevske nadarjenost. Forcessin se je prebudil in naprosil deklico, naj neha. Ker se pa deklica ni zmenila za njegove besede, marveč je začela še na drug načiit nagajati, jo je nekoliko oštel. Potem je bil mir, toda dogodek je imel posledice. Ko se je Forcessin zvečer okoli 22. ure vračal domov, je srečal na hodniku v prvem nadstropju hišnega g&spodarja, ki ga je očividno tam pričakoval. Monocelli se je takoj začel prepirati s Forcessinom in ga po kratkem prerekanju tako soočno sunil, tia je trgovec padel po stopnicah ter si pri tem hudo poškodoval levo ramo; najbrž si je tudi zlomil ključnico. Forceesin se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč; nato se je podal v neko kliniko, kjer se bo maral zdraviti kake tri tedne. Proti Monocelliju je bila vložena ovadba. vzroka pa je lokomotiva pri tem precej močno butnila v zadnje vozove vlaka. Radi sunka so mnogi romarji popadali drug na drugega in štirje so se pri tem tudi nekoliko ranili. Med temi je bila 49-letna Lucija Martelanc iz Barkovelj, ki je zadobila hudo bunko na glavi, katero ji je izlečil zdravnik rešilne postaje, kamor se je podala po prihodu v Trst. Materijalne škode ni bilo pri nezgodi nikake. Vesti z Goriškega Goriška mestne vesti IZ OKROŽNIC GOHI&KE PREFEKTURE Prispevki za zrakoplov Ministrski predsednik je v svojem pismu na predsednika aerokluba natanko določil, kako se mora v vsaki pokrajini vršiti nabiranje za zrakoplov, to je čisto spontano in z zelo nizkimi prispevki. Opozarja prefektura zato, da se nikakor ne sme zaiti od poti začrtane od ministrskega predsednika. Tudi upravitelji jamih bitij (na pr. občin) naj prispevajo le sorazmerno z dejansko finančno razpoložljivostjo upravljanega bitja. Nazivanje stavb in ustanov po in«*« min. predsednika Ministrski predsednik vztraja na tem, da se ne sme ulicam, trgom, zavodom, udruženjem i. t. d. nadevati njegovo ime. Zato se strogo prepoveduje. Razne druge okrožnice V peterih drugih okrožnicah razpravlja prefektura o listinah za prošnje o državljanstvu, o ceni moke za peko kruha po 170 lir sto t, o ureditvi prodaje svežega in zmrznjenega m^sa, o sestavi občinskih cenikov in nameravani ustanovitvi konsumov tipa «Prowida» za državne u-službence. felti"^^ * Svetogorske romarje, ki so m v nedeljo vračali s posebnim vlakom iz Gorico v Trst, je na postaji Pr-vačina razburil močan sunek. Ker je bil vlak zelo dolg in bi ga samo dve lokomotivi radi močnega strmca ne mogli speljati do Štanjela, so inu na postaji priklopili Se tretio lokomotivo. Is neznanega Cerkvena slavja Za kronberško posvetitvijo cerkve bomo imeli te dni posvetitev cerkve v Sv. Luciji in Vol-čah. Nadškof sam bo prisostvoval posvetitvam novo pozidanih cerkva v teh dveh krajih. Pripeljal se bo tja, po starem običaju, v kočij L Pripravljajo mu svečan sprejem. VraHvr trg oreških kavcij in pre-kavcijskih Pokrajinsko udruženje trgovcev v Gorici sporoča sledeče: Vsi tisti trgovci, ki so pri plačevanju kavcije plačali večjo vsoto, kot jim je bilo treba — in bi jo zato radi dobili nazaj, morajo za to napraviti prošnjo na kolkovni poli za dve liri in jo predložiti potaštatu dotičnega kraja, kjer imajo pravico izvrševati svojo trgovsko obrt. K prošnji morajo priložiti še sledeče: dve kolkovni poli, in sicer: eno za 2 liri in eno za 3 lire. Vrh tega provizorični izkaz (potrdilo) o resničnem izplačevanju kavcije ter navesti točno vsoto, ki naj o-stane kot kavcija, in ono, ki naj se vrne. Istotako morajo oni, ki so prenehali izvrševati kakršnokoli trgovsko obrt, da dobijo nazaj kavcijo, ki so jo vložili in do katere imajo sedaj pravico, napraviti prošnjo na poteštata, in sicer na kolkovani poli za dve liri, priložiti šo prej omenjeni kolkovni poli ter potrdilo o res plačani kavciji. Vrh tega pa še potrdilo od Trgovinske zbornice, iz katerega je razvidno, da so tam izbrisani iz seznama trgovcev. Mofter zadal v konja Ni še preteklo teden dni, odkar so pokopali v Gorici podpolkovnika Campftnijas žrtev avtomobilske neprevidnosti in nepazljivosti, že bi se kmalu zgodila nova smrtna nesreča. Zaman so vsa pravila, ki pravijo, da se mora po mestu, kadar se vozi bodisi kolo, bodisi avto, bodisi motor — voziti previdno in počasi ter na desni strani ceste. So nekateri, ki si teh pravil ne dajo zabičati v glavo. V nedeljo po 18. zvečer je vodil neki kavalerijski mare-šjalo dva konja, jahajoč na enemu, po ulici, ki vodi s trga S. Caterina na «Korn». Jahal je na desni strani ceste tik oh tračnicah električne železnice. Nenadoma mu pridrvi nasproti, na osebama, ki sta sedeli druga za isti strani ceste, motor z dvema drugo. MareŠjalo, ki se ni hitro zanesel in ki je mislil, da se bosta ona dva umaknila, zlasti, ker je bil on čisto pravilno na desni strani, jima je, šele ko sta bila tik pred njim, zavpil: «Vozite na desno!»> Tisti hip je Just Kodelja, elektricist, stanujoč na «Kornu» (t. 8, IV. nadstropje, ki je vodil motor in bil med potjo nekam zamišljen, gledajoč morda le v Ha pred motor, hotel se umakniti, toda bilo je že prepozno. Zavozil je s precejšnjo silo v konja, katerih eden, in to ravno tisti, ki je bil zadet, je zbežal nazaj proti trgu S. Cata-rina, dočim je drugi konj stresel s hrbta svojega jezdeca in jra vrgel preko ceste ha tratoar. ki se nahaja na levi strani, ter zbežal proti Kornu. Pa tudi nepazljiva motocikl ista nista opravila kar tako. Kodelja je zletel pod motor, ki se je prevrnil, njegov sopotnik pa je od frčal za marešjalom na trato ar. Kljub precejšnjemu padcu*, se vendar nihče ni posebno potolkel. Le ko so pregledali konja, ki so ga komaj ujeli, so zapazili, da je precej močno ranjen v rebra in po nogah. Kodelji so motor zaplenili Zlorabe posredovalcev Okrožnica notranjega ministrstva vsem prefektom kraljevine, v kateri so opozarjajo na nelepo delo, ki ga čestokrat vrše posredovalci raznih profesionistov (odvetnikov, zdravnikov itd.), je bila vzeta v mestu Gorici od vseh poštenih. profesionistov in občinstva z zadoščenjem na znanje; kajti vedno bolj se je pričelo u«lomače-vati tudi pri nas zasledovanje klijentele potom neštetih posredovalcev. Hodniki okrožne sodni-je vedo marsikaj povedati o lovu na kmete, o potegovanjih za suknjiče, o prigovarjanju od strani posredovalcev, ki preže po hodnikih na stranke. Obdelovanje in pridobivanje stranke za to in to pisarno, za ta in ta ambulatorij je sistematično urejeno in se prične brž ko kmet zapusti dom ter se poda v mesto po opravkih. V korjeri, nato v gostilni in trgovini so brenčali okrog njega posredovalci kakor muhe. Profesionist, ki zaupa le svojemu znanju in se ne podvrže tej govoreči in mameči reklami, je zapostavljen, osamljen, zapuščen od klijentele. Zato pa upravičeno pozdravlja občinstvo okrožnico notranjega ministrstva, da bodo res le poštene osebe dobile potrebno dovolje-je za posredovanje v smislu postave o javni varnosti. Javnost je prepričana, da bo strogo in objektivno izvrševanje okrožnice izločilo iz «prometa» marsikatere dvemljive posredovalne elemente. Cenik najvarnejšim jest vin a m v prodaji na drobno Izšel je cenik najvažnejšim jest-vinam v prodaji na drobno, veljaven od 10. do 23. septembra 1927 na goriškem trgu. Cene so sledeče: riž boljše vrste L 1.80; navaden riž 1.70; domača presejana rumena koruzna moka 1.20; navadna 1.10, fine testenine 3.—, sladkor v kristalih 6.90, domača slanina 8.—, mast 8.—, semensko olje (Winter) 5.80, semensko, olje fino 6.40, oljčno olje 11.—, oljčno olje druge vrste 10.—, kolonialna kava (Minas) 21.60, letošnji fižol 2J20, lanski fižbl 1.60, letošnji krompir —.(iQ, paradižnikova kon-serva 4.50, mleko prineseno na dom 1.10. — Oglje iz bukovega lesa L 50—60 kv., premog 28—30 kv., les za kurjavo, sežagan in spravljen na dom 16—18 kvintal. Izpred kazenskega sodišča Kdo je odpiral pisma v Prvačini in pobiral iz njih denar? Včeraj, v pondeljek, dopoldne so stali pred goriškim kazenskim sodiščem trije obtoženci iz Prvačine, ki so bili obtoženi, da so odpirali pisma na pošti in pobirali iz njih denar. Poleg teh treh bi se moral zglasiti pred sodiščem) še četrti obtoženec, ki se pa nahaja trenot-no v Ameriki in so ga tako sodili v odsotnosti. Imena obtožencev so sledeča: Jožef Budal, bivši poštar v Prvačini, sedaj občinski tajnik istotam; Aloj-zij Gregorič, bivši pismonoša iz Prvačine, ter njegova žena Urša in njen nezakonski sin Izidor Gorjan, ki živi v Ameriki. Leta 18294. so dobivali ljudje v Prvačini pisma, iz katerih je bilo pobranega več denarja in denarnih čekov. Bilo je jasno, da nekdo pobira denar in odpira pisma. Ko se je to večkrat ponavljalo, so se posamezniki pritožili, poštna uprava jo poslala v Prva-čino inšpektorja, ki pa ni mogel ugotoviti, kdo odpira pisma. Sum je takoj padel na domačega uradnika Budala in na pismonošo Gre-goriča ter na njegovo družino. Posebno je bil jasen dokaz, da se tatvina vrši v Prvačini in ne morda na kakšnih oddajnih postajali, ker se je zgodilo, da je tat pri odpiranju zamenjal dve različni pismi med seboj in jih v napačnih ovojih oddal lastnikom. Poleg navadnih pisem so se' odpirala tudi priporočena. Orožniki so na podlagi tega suma napravili preiskavo v kiSi pismonoše Gregoriča in naSM tam več zastarelih pisem, o katerih pa pravi on, da j Hi jo dr-2al doma, ker jih ni mogel razdeliti, ne vodoč za naslo^ljence. Vrh Uga so dobili še stekleoičico arabskega lepila, ki se je ujemalo z onim, s katerim so bila pregledana pisma zalepljena. Predsednik je izprašal vse tri obtožence, ki pa so tajili bojanje in pravili, da so nedolžni. Gregorič se spominja, da je nosil okrog dotična pisma in so jih vpričo njega tudi odpirali in našli da je iz njih pobran denar. Toda on ne ve, kdo da je denar krade*. Pravi,, da tudi njegova Žena in njegov sin, ki je bil le maJo kdaj doma,; nista mogla tega storiti. Ko je: predsednik izpraševal Uršo Gregorič, na katero je padel velik sum, zlasti ker je bilo vse javna, mnenje po Prvačini proti njej, je ona sicer tajila, vendar se je ne-katerikrat zapletla v protislovja in izraz na njenem obrazu je bil tak, da ji je bilo malo verjeti. Bil« je tudi že prej enkrat naznanjena radi tatvine. Ko so bili obtoženci izprašani, so nastopile priče. Mariji Gregorič je izginil aprila meseca 1. 1924 iz pisma nakazni ček za 200 lir. Ko je namreč odprla pismo, v katerem bi se moral nahajati ček, je našla v ovoju, nanjo naslovljenem, neko čisto drugo pismo, ki ga je pisala neka žena iz Alek-sandrije v Egiptu svojemu možu.. Alojziju Šuliču je istotako izginilo iz dveh pisem vsakokrat po 100 lir. Pošiljala mu jih je hčerka. Istotako je zmanjkala Antonu Tušarju, nadučitelju v Prvačini, v pismu, ki ga je dobil iz Egipta, ena egiptovska lira, dočim je dve dobil. Zanimivo pa je bilo sledeče: On je namreč poslal svojo mater Vincencijo, naj gre k pismonoši in naj pogleda, če je zanj kaj poŠte, ker je pričakoval pismo. Ko je njegova mati prišla na pismo-noševo dvorišče, je začula, kako je pismonoša pričal na svojo ženo: «Je pravi hudič,da ne morem dobiti nikdar pisma na svojem mestu.« In ko je vstopila v hišo in vprašala po pismu, je pismonoše-va žena sama odprla predal, vzela iz njega pismo, ga dvakrat obrnila okrog in pregledala ter ji ga nato izročila. Jožetu Gregoriču je izginil ček za 1200 lir. Dočim je priča Ivan Bajec, doma iz Skrilj, davčni iztirjevalec, omenil, da je imel večkrat opravka na poštnem uradu, kjer je uradoval Budal. V dokaz Budalove poštenosti je navedel, da se je pri izplačevanju denarja sam večkrat zmotil in plačal 100 lir več. Toda Budal je bil toliko pošten, da ga je poklical nazaj in mu jih vrnil. Zaslišan je tudi poštni inšpektor dr. Muller. Državni pravdnik je v kratkem govoru, dokazujoč krivdo pismo-noševe žene, predlagal za Budala oprostitev radi pomanjkanja dokazov, istotako za pismonošo Gregoriča, dočim je zahteval za Uršulo Gregoričevo eno leto, Šest mesecev in 9 dni ječe. Sodišče jo po kratkem boju odvetnikov, ki so branili zatožence, izreklo svojo razsodbo in priznalo pismono.?evo ženo Uršulo Gregorič za krivo ter jo obsodilo na ono leto, dva meseca in sede-m dni ječe ter na pravnavo vseh sodnih stroškov. Vendar pa jo je, posluživši se amnestije, oprostilo zapora, dočim je Gregoriča in Budala oprostilo, ker nista izvršila krivega dejanja. Izidor Gorjan je bil oproščen radi nezadostnih dokazov. SVETA GORA V nedeljo je, kljub slabemu vremenu, ki je prinesel dež popoldne, obiskalo Sveto goro veliko število romarjev. Bilo je zlasti veliko Tržačanov, MARIJA CEL J V hribih pod So^ko dolino, ravno nad Kanalom, čepi vrhu grebena prijazna cerkvica Marija Celj. V nedeljo se je vršila tam vsakoletna cerkvena slavnost. — Udeležilo se jo je veliko romarjev iz vseh prijaznih vaših Brd, dosti Kanaicev in Goričanov in goriških okoličanov je bilo obilno število. Po maši se je razvila okrog cerkve svečanostna procesija kot pisan trak. Popoldne je nekaj ur deževalo. CERKNO Most je splaval. Včeraj zjutraj je potok Cerknica, ki je po številnem dežju pre-teklo noči zelo narastel, odnesel most pri Želinu, radi česar je prekinjena zveza med Idrijo in Cerknem. Most, ki ga je že zadnja povodenj odnesla, je bil sedaj lo proviaoričen in lesen. Drobne vesti HiSs, kjer je bila umerjena carska rodbina — muzej Ipatjevski dom v Jekatorin-burgu, v katerem so bili ubiti Romanoviči, se bo o priliki desetletnice boljševiške revolucije spremenil v muzej izvršilnega odbora komunistične stranke. Muzej bo hranil vse listine in reči, ki se nanašajo na curja Nikolaja II. po februarski revoluciji. Pridelovanje tobaka v Rusiji Crnomorski trust tobaka je pripravil za organizacijo «Ta-bakstirjev 2,298.862 kg tobaka v vrednosti 1,630.000 rubljev. V skladišču Crnomorske tobačna družbe je še za kak pol d rug milijon kg tobaka. Letošnjo branje tobaka je že pričelo. Tvornica avtomobilov v Moskvi Svet ljudskih komisarjev je dovolil moskovskemu svetu, da sme v dobi 1927-28. pričeti gradnjo tvornice za avtomobile, ki bi izdelala vsaka leto po 10.000 avtov. V tej tvornici se bodo izdelovali tudi motociklji. V Trstu, dne 13. septembra 1577. •EDINOST* m. Crtice iz živM ogleisiclh patrijarhov (Glej tudi «Ed.» od 6. in 8. t. m.) Navzlic velikim dohodkom, ki so znašali približno 150.000 zlatih, so prišli patriarhi večkrat v škripce in zadrege, dasi jih vzdrževanje vojske v mirnih časih ni stalo nič, ker je dežela morala skrbeti za oskrbo, «žol-da» pa niso dobivali. V denarnih stiskah so nalagali duhovščini «subsidium caritativum» (prostovoljne prispevke). Zgodovinski viri nam poročajo, da so bili patriarhi poznejših stoletij^ radi trajnih bojev in prepirov, zlasti z Benečani, v večnih denarnih neprilikah in so proti izrecnim določbam kanoničnega prava delali — dolgove, Od to-skanskih bankirjev in oderuhov so si izposojevali ogromne vsote, za katere so morali plačevati 48—50% letnih obresti, zastavljali so davke in carinske dohodke, gradove, zastavljali so celo cerkvene dragocenosti. Patriarh Pagano della Terre (1319—1322) je moral zastaviti svojo bogato zbirko knjig in celo svojo — mitro, ki jo je šele leta 1338. rešil njegov naslednik Beirasd (vicomte de St. Gin-nes). Danes smo vsaj toliko na boljšem, da plačamo na Montu (Gora usmiljenja) le po 123?, ako imamo še kaj zlata in srebra. — Patriarh Oiiobono (1302 do 1315) je moral ob nastopu svojega dostojanstva prevzeti od svojih prednikov dolg v znesku 280.000 zlatih goldinarjev, kar je bilo za tedanje čase o-granma svota. Največje stroške je imel patriarh za podelitev «palija» (cerkveni plašč v znamenje svojega cerkvenega dostojanstva), za katerega je moral plačati 50.0<)0 zlatih; poleg tega je ob taki veseli priliki moral odrajtati kolegiju kardinalov velik znesek. Sv. stolica je zahtevala točno plačilo takih pristojbin in je grozila kar z izobčenjem, akc patriarhi in drugi dolžniki niso plačali v določenem roku. Povejmo še nekaj o cenah in o trgovini. V 14. stoletju ie veljal «kvinč» (conzo. poldrugo vedro ali približno 92 litrov) dobrega vina 2 gol d. 80 kr. (stare avstr. veljave), v 15. stoletju je pc^kočila. cena na 3 gold. 66 kr., v 16. na 4 gold. 27 kr., v 17. je padla zopet na 3 gold. 14 kr., v 18. je poskočila na 6 gold. IG kr., v 19. pa (do 1850.) na 8 gold. 30 kr. Povprečno je veljal liter dobrega vina brez žvepla in modre galice celih pet krajcarjev ali stari bakreni groš! To so bili časi, pri njega duši! — Nasproti temu so bile tudi cene za pšenico, koruzo in za drugo blago izredno nizke. Trgovina je bila jako živahna. Pospeševale so jo dobre ceste, ki so voČtile križem naše dežele in so vezale vsa važna tržišča kot smo to v prejšnjem članku povedali. Vse je šlo dobro, dokler se niso v pokrajinah oglejskega patriarlia-ta zaceli naseljevati Toskanci, ki so iz političnih razlogov zapuščali svojo domovino. Naselili so se v Ogleju, Vidmu, Čedadu, Krminu, Gemoni in po drugih krajih, ki so imeli živahne trgovske zveze. Spričo velikega pomanjkanja denarja so se Toskanci začeli baviti tudi z izposojevanjem denarja, pa so zahtevali kar po b0^—60% letnih obresti. Kmalu za Toskanci so se naselili še — židje, ki so bili še hujši oderuhi, ali imeli so polne mošnje in so zato imeli povsod moč in ugled, tSL-ko da jim je patriarh Betrand dovc.lil zidati v Čedadu sinagogo (židovski tempelj). Židje v Vidmu so istotako imeli gotove privilegije, dasi niso bili enakopravni svobodnim meščanom, celo krščeni židje so morali vsak dan čistiti in pometati dvor, ki ga poznate pod imenom «Loggia». Visc-ke obresti niso u-godno vplivale na razvoj trgovine. Vrhtega so klativitezi o-grožali trgovce, ki so z naloženimi vozovi potovali po deželi. Marsikaj -zanimivega bi mogel še povedati o .jurisdikciji (sodstvu), o kulturi, o spomenikih, o tlačanih, običajih itd. Toda o tem bo govora v naslednjih člankih, če bom pripovedoval o plemiških družinah in o njihovih pravicah pri javni upravi, sodstvu, o bojih itd. U-pam pa, da sem s tem spisom v kratkih obrisih pojasnil pomen oglejske države za naše kraje. V podrobnosti pa se spričo skromno odmerjenega prostora ne morem spuščati. Za one, ki se želijo poglobiti v te zanimive čase, sem navedel nekoliko zgodovinskih virov. —i— Znanost in umetnost •SMENOVEHOVCI. Pred kakimi sedmimi leti, ko je postalo že koiikortoliko jasno, da se bodo rboljševiki zares in za daljšo dobo obdržali v Mcskvi», se je pojavila v ruskih emigrantskih krogih prvi krat beseda «smeno-vehovstvo», ki je po kratkem času postala zelo znana. Nova ni bila krilatica, ki jo je že leta 1906 Peter Struve izrekel, ampak njena uporaba. aSmena veh» pomeni dobesedno obrniti kažipot. Ko je svoj čas Struve prestopil od marksizma k narodnemu liberalizmu in jo nato pogojno sprejel celo Stolypinovo politiko, je objavil nekak razglas pod naslovom «Smena veh», v katerem je opravičil svojo in svojih tovarišev postopanje. Novi smenovehovci so uporabili staro kriiatico, samo da je obrnjena v drugo smer; prej so jo rabili levičarji v razmerju do desničarjev, danes pa so jo uporabili levičarji nasproti sovjetski politiki. Ideologi novega toka so bili Ustrjakov, Ključnikov, Lukjaniov in Bohriščev-Puškin. Njih glavna teza se glasi: Kaje združena Rusija pod boljševiki, kot več med razne bele generale razdeljenih malih deželic. Raje rdeče poples-kana vlesila. kot več belo pobarvanih kneževin. In pred vsem: raje mir pod komunisti, kot večen boj in vrvež na račun negotove bodočnosti. Najbistre;©! med smenovehovci je brez dvoma Ustrjakov. Ima veliko humanistično izobrazbo, je silno talentiran publicist, njegove besede narede velik vtis. Živi trajno v Harbinu, jo vsaj imenoma v ruski službi in uživa precejšnjo nedotakljivost, tako da se lahko precej svobodno izraža. V Rusiji seveda ne sme nastopiti, toda za njegovo popularnost skrbe časopisi, ki pridno ponatisku-jejo njegove izjave. V preteklem letu nista bila nihče drugi kot Zinovjev in Buliarin, ki sta spisala kritiko o njegovi knjigi «V znaku revolucije-) in sta z velikim ropotom lomila kopje nad njim. Zinovjev je trdil, da Ustrjakova hvala komunistične politike u-prav potrjuje, da je ta na napačni poti. Buharin pa je ta dokaz z vsem ogorčenjem zavrnil. Ta polemika je baje pripomogla k padcu Zinovjeva. Toda zdaj je izšla že druga izdaja omenjene Ustrjakove knjige. Knjiga obstoji iz dveh delov. Prvi del piše o irka prisilnih norem. Tolstoj je najodločneje pisal, da je kazen največji Kkh, da je samoobramba najža-tnejše zaslepljenje in da novo zlo ne more nikoli opravičiti ie izr vrše nega zla. Z vso gorečnostjo je govoril svetu, da edino s absolutnim zadržanjem od slabega je mogoče uduftiti vsako slabo dejanje in da je edino na ta način mogoče odpraviti Človeško bedo. , IDalje^ i IV. «£DUrOST> V Trstu, dne 13. septembra 1927. RRIBA ODVAJALNI ČOKOLADNI BONBON Izboren po okusu, gotov po uspehu. Pomaga otrokom in odraslim. Prodaja se v rudečih zavitkih po 50 cent. NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH. Po poplavah na Poljskem Katastrofa, ki je zadela vzhodno Galicijo in kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, je pred dnevi dosegla svoj vrhunec in sedaj je že mogoče ugotoviti škodo, ki jo je poplava zadala tamkajšnjemu prebivalstvu in poljski državi. Nesreča je bila mnogo večja, kot se je spočetka mislilo. Oškodovane kraje in pokrajine razen tarno- poijskega vojvodstva, kjer še preti nevarnost novih poplav, je že pregledala vladna komisija. Po poročilu komisije, ki je zelo izčrpna, je oškodovanih 14.000 družin. Skoro 3000 družin nima skoro niti kaj jesti in gladuje, 680 ostalih družin pa je še zmerom brez krova in živi na prostem. V ostalih oškodovajiih krajih so prilike le še neugodnejše in žalostnejše. Vlada nadaljuje s svojo pomožno akcijo in pripravlja u-godne kredite in denarne podpore. Poleg vladne pa se je pripravila tudi velika zasebna akcija. V Varšavi se je takoj spočetka poplav ustanovil javni o-srednji odbor za pomoč bednim poplavljencem in predsedstvo odbora je prevzet predsednik poljske republiko. V odboru so zastopane razne poljske organizacijo in vsaka je že prispevala z velikimi denarnimi svotami. Poleg tega pa nabira ta odbor prostovoljne prispevke po vsej državi. Stoletnica železniškega prometa v srednji Evropi Te dni je proslavila Čehoslo- vaška in ž njo vsa ostala srednja Evropa stoletnico železniškega prometa. Bilo je 7. septembra 1827. leta, ko se je pričela prevažati sol na progi iz Leopoldsclilaga na Gornje Avstrijskem v Budjejovice v južni Češki. Takrat so še vozili s konji, toda bila je to prva železniška proga po vsem evropskem kontinentu. Zgradil jo je Ceh F. J. vitez Gerstner. Za prevoz soli iz bivšega takozvanega «Salz; mta» na Češko so se prvotno izdelovali načrti prekopa med Vltavo in Donavo, tako da bi se sol prevažala po rekah in prekopu. Izkazalo pa se je, da ti načrti niso izvedljivi in je Gerstner predlagal, naj se po angleškem vzoru zgradi železniška proga. Svoj predlog je natančno obrazložil v nekih načrtih 1. 1813. Boba napoleonskih vojn ni bila ravno ugodna za izvedbo teh načrtov in spričo tega se je gradnja pričela šele 1. 1825. Koncesijo za gradnjo proge je dobil Gerstnerjev sin Anton, profesor na dunajski politehniki. Pe. dveh letih je bila dograjena polovica proge od Budjejo-vic do Trešnove ob južni češki meji, merila je 62 km. Otvorili so to progo, kot smo že dejali 7. septembra 1. 1827., ko je dospel v največje začudenje vsega prebivalstva prvi vlak srečno v Budjejovice. Drugi del proge od Trešnove do Linca je zg/.adil inženir M. Sclionerer. Ta del proge je bil dograjen 1. 1832 in promet se je na vsej progi zelo dobro obnesel. Češki inženirji so te dni proslavili to pomembno obletnico in so priredili ekskurzijo v Budjejovice, da si ogledajo o-stanke prve železnice. Diamant «Nassak» Neki newyorški dragnljar je pred nedavnim kupil znameniti Nassak diamant, ki spada med najdražje na svetu. Njegova vrednost je bila leta 1911 cenjena na 148.000 dolarjev, zdaj pa je vreden najmanj 400.000 dolarjev. Ta dijamant ima posebno zgodovino za seboj. Kje je bil najden, se ne ve. Sledijo mu nazaj le do časa, ko je v nekem indijskem templju v bližini Bombaya služil bogu Sivi kot o-ko. Pozneje je prišel v last nekega indijskega princa, ki ga je prodal Angležu Wanrenu Ha-stingsu. Z lepim dobičkom ga je slednji prodal družbi East India, Co. Londonski draguljar ga je kupil od te družbe in ga zbrusil, da je postal manjši, toda krasnejši. Takega je kupil potem \vestminsterski markiz v letu 1831. V tej družini je kot rodbinska dragocenost ostal do današnjih dni, ko mu je bilo u-sojeno odpotovati v deželo dolarjev, kjer se bo lesketal najbrž v diademu kake ameriške milijonarke. Pra-kuščar Ekspedicija, ki jo je bilo por-slalo čikaško vseučilišče v Teksas, da po tamošnjih pustinjah nabere kaj novih vrst živalstva ali rastlinstva, je slučajno našla tam okostje pradavnega kuščarja^ ki spada v vrsto, ki je značilna po visokem, jadru podobnem grebenu na hrbtu, radi česar jih tudi nazivajo «jadra-ste kuščarje«. Po doslej najdenih okostjih te vrste so sklepali, da so ti kuščarji imeli kratke repe, novonajdeno okostje pa kaže neoporečno deJg rep. Znanstveniki na omenjenem vseučilišču sklepajo, da so taki kuščarji živeli na ameriškem kontinentu pred kakimi dvajsetimi milijoni let. Zdravnik broz doktorata. Kapitan parnika je zbolel na vožnji med Novim Seelandom in otoki Tihega oceana na zastrup-ljenfu krvi. Na ladji ni bilo nobenega zdravnika. Brezžično se je zvezal parnik z drugo ladjo, ki je plula več sto milj daleč in na kateri se je nahajal zdravnik. Temu so se bezžično sporočili znaki obolelosti in ta je po znakih takoj ugotovil zastrupljenje. Izjavil je, da more kapitana rešiti edino le takojšnja operacija. Prvi mornariški častnik je prevzel ulogo zdravnika in izvedel operacijo z britvijo po brezžičnih navodilih daljnega zdravnika. Ladijski p^ovi-jantni mojster je bil zraven in je poročal brezžično, keko se vrši operacija. Parnik je tačas plul s podvojeno silo prvi Iuki nasproti. Ko so oddali kapitana v tamo-šnjo bolnišnico, je ugotevil zdravnik, da je operacija ladijskega i^astnika rešila njegovemu predstojniku življenje. Huda »asfrotstva. Pri nekem new-yorš'kem odvetniku, ki ima svojo pisarno v devetem nadstropju, se je zbrala petorica mož, da se dogovore o zelo zamotani premoženjski zadevi. Odvetnik sam jih je bil poklical, da se sklene med njimi morebitna poravnava. Toda duhovi so se med pogajanjem le razburjali, dokler ni zagrabil eden med njimi pištolo in začel streljati. Dva sta skočila takoj k oknu in skozi okno na cesto, da se rešita krogel, toda pozabila sta, da se nahaja pisarna v devetem nadstropju. Eden se je pri padcu ubil, drugi se ie smrtno ponesrečil. Tretji udeleženec se je zgrudil ob stolu na tla, zadet od dveh krogel. Četrti je hitel k vzpenjaČi, da se z njo reši, toda tudi njega je zadela krogla in padel je tik pred vzpenjačo mrtev na tla. Storilcu se je posrečilo zbežati in ga policija zasleduje. To se pravi: po amerikansko urejati zamotane denarne in premoženjske zadeve. Nenavadna oblika protesta. Dosedaj so se vršili javni protesti radi te ali one zadeve z obhodi, hrnpnimi manifestacijami, demonstracijami, večkrat tudi s stavko in je delo počivalo več ali manj časa. V znak protesta radi kongresa amerikanskih legijonar-jev je sklenilo te dni lyonsko udruženje poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, da bodo delali na narodni in državni praznik dne 19. septembra. Za vzrok protesta nismo mogli pozvedeti. •Sl&Btskl *v»jčki». Tako se imenujeta dvojčka, ki sta skupaj zrastla in sta radi tega drag od drugega odvisna, če ju ne loči operacijski nož. Te dneve je porodila neka žena v Londonu dva taka dvojčka, deklici, ki sta dobili ime Mary in Ana Otroka se drtita na trebuhu skupaj. Mary je zelo šibka, zato nameravajo zdravniki St. TTiomas bolnišnice, kjer se nahaja mati z obema hčerkama, napraviti operacijo, da režijo zttravo sestro Ano. Divje Hvali in Setev. Po poročilih holandskib listov so se razlile po krasnih žitnih farmah na meji Transvaala in deželo Swazil cele črede divjih živali, ki prihajajo iz centralne Afrike in se pode proti rekama Umbelasi in K omari, pri tem pa pokončujejo rodovitna polja. Badi vročine se je večina rek v centralni Afriki posušila, živali trpe žeje in iščejo vode. Velikanske črede gazel, kozlov se pode, spremljane od divjih zveri, ki Čakajo na bogat plen, po deželi in uničujejo pridelke. Z orožjem posestniki ne morejo ničesar ovpraviti. Ker le preveč živali omaga medpotoma in ker vseh no morejo zveri požreti, so kraji od teh traipel popolnoma okuženi. Vlada je odredila, da mora vojaštvo poseči vmes s strojnicami. Turki na otimpijadah. Prihcdn^h olimpijskih iger, ki se bodo vršile drugo leto najbrž v Belgiji, se bodo udeležili tudi Turki. Kakor poročajo listi iz Angore,* bo Turčija zastopana na olimpija-dah s petdesetimi atleti, ki se bo-#do udejstvovali v vseh športnih panogah, razen v zimskem sportu, ki ga v Turčiji sploh ne poznajo. Zanimivi poskusi ruskega zdravnika. V Leningradu se mudi že delj časa ruski zdravnik dr. Manojiov, ki se bavi s poskusi, da potom analize krvi ugotovi spol in pleme človeka. Poskusi dr.ja Manojlova se opirajo na ugotovitev, da kri človeka moškega spola, preizkušena z reakcijskim sredstvom, ki ga je izumil dr. Manojiov, izgubi svojo prvotno barvo, dočim ostane kri ženske popolnoma neizpre-menjena. Dr. Manojiov preizkuša svoje reakcijsko sredstvo že štiri teta in do sedaj so se mu skoro vsi poizkusi obnesli. Razen tega je skušal s pomočjo svojega reakcijskega sredstva dognati pleme posameznega človeka, kar se mu je baje tudi posrečilo. Ugotovil je namreč, da ima kri ljudi različnih plemen različen ton; tako ima n. pr. kri Rusa en ton, kri Žida drug ton, kri zamorca zopet drug ton i. t. d. Dr. Manojiov upa, da se mu bo s pomočjo analize krvi, izvršene z njegovim reaktivnim sredstvom, posrečilo neizpodbitno ugotoviti očetovstvo otroka, kjer bi se to na drug način ne dalo ugoto-vjti- Če se bodo poskusi dr.ja Manojlova popolnoma obinesli, bodo brez dvoma postali velike važnosti v sodni zdravniški vedi. Petrolej g nekdanjih časih Petrolej je z vsemi svojimi sorodniki navzgor in navzdol poleg elektrike, žel&za, premoga eden najvažnejših činiteljev, ki dajejo modernemu času posebno lice. Z isto pravico, s katero označujemo naš vek kot dobo elektrike, železa ali «črnega diamanta«, bi ga opredelili kot dobo «tekočega zlata*. To bi bilo v skladu zlasti z dogodki zadnjih let, ko optužujemo, da ne igra kameneno olje s svojimi derivati velikanske uloge samo v tehniki, temveč nič manj tudi v splošnem gospodarskem in političnem življenju. Baiš v teh dneh beremo zopet, v kakšnem prijetnem položaju se nahajamo sredi nepopustljive monopolistične konkurence med Angleži, Američani in Rusi zaradi petrolejskih vrelcev. Če se zgodi, da bo ta položaj nekega dne zietel z zrak v "podobni oblaki kakor 1. 1914, bomo vsi vedeli, da se je zgodilo samo zategadelj. ker je nekim presnetim dušam olje dragocenejša tekočina nego človeška kri. To jo petrolej dandanes. Marsikdo pa ne ve, da je imela ta tako koristna (in nevarna)) tvarina precejšen potnen že pred davnimi stoletji, ko ljudje še niso vedeli, kaj sta premog in elektrika, in ko so železo poznali skoraj samo po imenu. V zgodbah sv. pisma beremo, da je oče Noe svojo barko zama-zal z zemeljsko smolo (asfafton), ki nastaja iz kamenenega olja ob dotiku z zrakom. V porečju Ev#ra-ta in Tigrisa, odkoder se je razširila legenda o vesoljnem potopu, so asfaltna nahajališča precej pogosta in še danes jih tamodnji AraJ»c eksploatira jo v slične namene kakor očak Noe. Babilonci, Asirci. Medijci in Perzi so utrjevali obzkfcja svojih mest z asfaltnim mortom. O tem nam poroča poleg drugih virov grški vojskovodja in zgodovina Ksenofont. Starim pa so bila znana tudi že ležišča zemeljske smole in petrolejski vrelci v Perziji, v Egiptu, na polotoku Apšeronu okoli današnjega Baku-ja in ob reki Iravadiju, v bližini Ranguna na Birmanskem. Egipčani so uporabljali petrelej za bal-zamacijo trupel in kot zdravilno sredstvo. V lečilne svrhe so se ga posluževali sploh vsi stari narodi, v srednjem veku zlasti Arabci kot nekakšno univerzalno mazilo in razkužilo proti najrazličnejšim boleznim, posebno v obliki tkzv. naf-tove soli, navadne, že v prvotnem nahajališču z nafto prepojene ka-m ene no soli. Prva medicinska klinika v zgodnjem srednjem veku je bila v nekdanjem Jondi-Šajnir-ju v bližini petrolejskoga vrelca, ki ga omenja že grtški zgodovinar Herodot med drugimi perzijskimi vrelci Toda stari so poznali petrolej tudi kot gorivo. Ko je zavzel Aleksander Veliki mesto Eklataro, so ga presenetili perzijski čarovniki z raznimi gorečimi čarovnijami, ki so jih izvajali s pomočjo nafte. Nafta je bila v perzijskem življenju sploh tako važna reč, da je u-stvarila celo religijo, sloviti Zara-tusrtrov kult, oboževanje »čistega ognja». Nekateri petrolejski vrelci v bližini Bakuja oziroma plini, ki so se dvigali iz teli vrelcev in ki so se po kakšnem slučaju vneli, so dali modrijanu Zaratus-tri povod, da je osnoval zanimiv verski nauk o luči in ognju. Že v šestem stoletju pred Kristusom je romalo na tisoče pobožnih vernikov k svetiščem, ki so jih zgradili nad »svetimi ognji«. Bizantinski cesar He-raklij je dal v 7. st. po Kr. svetišča >-poctreti, pa mu ni uspelo, da bi Zaratustrovo vero uničil. Ko so Arabci osvojili Perzijo in so se Zaratustrovci umaknili deloma na Apšeron, deloma v Indijo, kjer tvo rijo pod imenom Parzi še danes izumirajočo sekto s čudnimi navadami, je čaščenje ognja oživelo ceio v večji meri nego kdaj prej. To se je končalo komaj po h 18S0., ko je ruska vlada zaprla zadnje svetišče v Suraklianiju, v neposredni bližini veijke petrolejske čistilnice. Zanimivo je, kar nam poroča a-rabski pisatelj Al-Karafi v trinajstem stoletju o čudežni svetiljki v jeruzalemski cerkvi Sv. groba. Ta svetifjka je ob velikih praznikih, v prisotnosti tisočev romarjev, za-gorevala sama od sebe. Al-Karafi razlaga stvar tako, da je vodila od zunaj do sveti ljke z nafto namazana. žica, ki so io menihi pred določenim trenutkom prižgali. Ne-kaj podobnega se vrši še v nagih dneh v muslimanskem svetišču kalifa Alija pri Kafriju v Mezopotamiji. Sicer pa častijo Arabci blizu Kerkuka v mosulskem vilajetu kakor nekdanji Perzij^ci ogenj prastarega petrolejskoga vrelca, ki ga omenja že rimski pisatelj Stra-bon. Uporaba kamenega olja v takšne namene je zelo koristna stvar. To se da razumeti z lahkoto. Vendar je treba povedati, da so poznali stari njegove koristi tudi z bolj konkretne strani. Že Babilonci so polnili svoje brljivke na stenj s primitivno očiščeno nafto, nekaj tisočletij pred izumom danas njih petrolejk. Beli Akiba je uganil Čisto dobro, da ni nič novega pod solncem. V prvem stoletju po Kr. so uporabljali kameneno olje iz bližine mesta Agrigenta (Girigentija) pod imenom sicilsko o!kot gorivo v posebnih svetlijo kah. Takšne svetiljke so našli med izkopninami v Pompejih. V drugem stoletju je prišlo med Rimljani v modo kameneno olje iz perzijske dežele. Cesar Septimij Sever (okoli 1. 200. po Kr.) je uporabljal to olje v svojih razkošnih carigraj-skih kopališčih celo kot kurivo. Bakujsko olje se je začelo širiti v sredini srednjega veka. Benečan Marco Polo poroča v drugi polovici 13. st., da so prenašali bakujsko nafto na velblodih po vsej Sprednji Aziji, kjer so jo, za silo očišče- no, upotrebijali za razsvetljavo. V Južni Rusiji so tudi že kopali primitivne svetiljke na petrolej. Silovit vtis je napravil na beneškega potovalca ob njegovem obisku v Bakuju petrolejski vrelec, ki je izbruhal na uro takšno množino zlate tekočine, da bi lahko nato-vorili 100 ladij. Egiptovski kalifi iz dinastije Fatimidov so imeli do Petroleja še posebno slabost. Kronist iz 1. 1002, poroča, da je bila telesna straža tedanjega kalifa opremljena s plamenicami na nafto. Takšne plamenico je videl potovalec Nie-buhr Še v 18. st. v Bagdadu. Poročilo iz L 1077 veli, da je za neke vstaje v Kairi zgorelo nič manj nego 10.000 vrčev in istotoliko steklenic z nafto. Vse to tekoče bogastvo so si dajali egiptovski vladarji z ogromnimit stroški in težavami tovoriti iz Mezopotamije, vendar ni izključeno, da je izviralo tudi iz domačih nahajališč. Zelo zanimiva je uporaba kamenenega olja v prejšnjih časih za — vojne namene. Tisti, ki menijo, da so podmorske mine, ognjemeti, zažigalne bombe in vojna kemija izum novega veka, se kruto motijo. Ben Akiba ve tudi tukaj nekaj več. Beremo, da so imeli na trgovinskih brodili v osmem stoletju posebno vrsto topničarjev, ki jim je bila naloga, da ubranijo razbojniške napade s pomočjo »bizantinskega ognja». To reč je bil izumil L 671. po Kr. sirijski stavbenik Ka-linikos. S posebtnimi škropilkami so zagnali zmes kamenenega olja ali njegovih raztopnin, živega apna, soli in zemeljske smole proti sovražniku. V vodi se je ta zmes zavoljo živega apaa vžgala in spremenila v eksplozivne pline. Kdor je hotel potem še ubežati, je moral imeti dokaj urne pete. To nevarno obstreljevanje je bilo v rabi skozi ves srednji vek tudi na kopnem, proti tr-dnjavam in vojnemu orodju. L. 915. je majhno broclovje na ta način uničilo pri R*šidu (Roset-ti) skoro vse vojne ladje egiptovskega kalifa. Saraceni so bili v takšnem bojevanju še posebni mojtetri, to so dokazali predvsem za časa križarskih vojn. Iz teh površnih podatkov je razvidno, da sega uporaba petroleja prav daleč v stare čase. Če pa ni bila tako velika in važna kakor dandanes, je razumljivo, saj so komaj 1. 1559. izumili način za eksploatacijo petroleja na debelo (z vrtanjem v njegova ležišča) in za popolnejše rafiniranje v velikem slogu. Šele potem je bilo o-mogočeno pridelovanje tistih številnih petrolejskih derivatov, ki so celo važnejši nego petrolej sam na sebi. Nekaj let prej (1855.) je izumil Američan Silliman prvo pošteno petrolejko, približno v istem času so odkrili ogromna nahajališča ameriške nafte, ki so to tvari-no tako pocenila, da je lahko prešla v splošno rabo. Pozneje so prišla ležišča zopet do časti, potem so odkrili galieijska, rumunska in mnogo manj&ih, prav v zadnjem času prihajajo tudi mezopotamska polagoma do nekdanje veljave. Lahko torej rečemo, da se je pe-trolejsko vprašanje v svojem polnem obsegu rodilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat se neprestano razvija in razvija, leto za letom, in služi človeštvu v prospeh. Da mu utegne biti tudi v neizmerno škodo, to sem mimogrede že omenil. Je pač smola, da mora imeti vsaka medalja dve strani. DAROVI Gospa Antonija Marc iz Bazovice, št 58, daruje 50.— lir »Šolskemu dru£tvu» v Trstu, ker je njena pastorka Marija Marc odstopila od kazenskega postopanja proti njej. Srčna hvala! • < W. J. KRIŽANOVSKA ROMAN v TRSTU : v TIskarni „Edinost", Via S. Francesco 29 (tudi trdo vezan) In v Kojigarai-papirnlci Stok«, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Cardticci 2. V KANALU: pri Izidoru Ivančiču. V 1DRLH: pri Franu CinUntrk in Valentinu Trepnu. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Miiavcu. Cena 6' r 'a Zobozdravnik * Dr. SARDOC D. ordinira v TRSTU !i» i. I Mriioi žtlllfL (fiijluS. Gibani) Od 9-12 In od 3-7 _g :sm Po poŠti L. 7-50 Prodajalci dobilo obšSaJnš popust. TržašKa posojilnica in hranilnica registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge m knjižice, vloge na tekoči račun in vlngt za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4 o o večje in stalne vloge po dogovora. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ha razpolago mmlM ceiirs (:M Uradne ure za stranke o J 8.->0 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67. Siri sIdv. Si isi 910 TRST TK2IČ 5.15 fb), 5.50 (o), 6.30 ib), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 fb). 15.15 (b). 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 tb), 18.10 (b), 18.20 (oj, 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 4.37 (ob). 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 ib), 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 ob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.5U (oj, 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17— (b). 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b). 8 10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob), 10.57 fb), 12X8 tebf, 14.48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (M. TRST GORICA VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 -o), 6.45 fb), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b). 19.05 (o). b) i z Gorice: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 fb), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.53 (b), 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) i z Vidma: 5.05 (o), 6.45 Ib), 9.20 (ob), 12.15 (b). 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b), 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 fobj, 13.C9 (b), 15.53 (ob), 19.05 (u), 19—-(b), 21.23 (obj. TRST — GORICA — PODBRDO a) i z Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o). 8.22 (b), 1135 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) iz Gorico; 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1.— (b), 5— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Ž t. Petra na Krasu in Reke ob 10.08 fb), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*j, 20.20 (b**), 20.45 (b). o) Od 1. aprila do 30. septembra 1921 samo za potnike I. in II. razreda- Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o), 6.24 (b**), 7.35 fb}, 8.20 (b), 9.30 (obl, 11.20 (b), 14.20 fb), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob). 19.40 (b), 20.25 (o) samo do St. Petra, od tu zvek.a z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (m), 15.30 fbj, 19.05 (ob). ŠT. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1, aprila do 30. septembra 192/, 9.38 (o), 11.47 (b). 16.53 (ob), 21.40 (ob). TRST — BUJE — POREČ 5.— [ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (ml, samo do Buj). GORICA — AJDOVŠČINA 7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11-15 (m). 17.05 (ob). , ČEDAD — KOBARID • 7.55 (m). 13.13 (m), 18.42 (m). KOBARID ČEOAD 5.50 (m), tt— (m), 16.45 (m). TRST -HERPEL JE—PUL A 5.25 (o), 8.40 (b*), 12.25 (m, do Hcr-pe!j, tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*), 19,15 (ob). PULA — HERPEL JE — TRST 4.50 (o), 8 (o, samo do Cerovei:), 9.23 (b*)f 11.58 (b), 15.25 (b), 16.14 (o). Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra.