Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII.
Ljubljani y saboto 25. marca 1854.
List 24
Opomin kmetovavcem :
naj bi sadili krompir med zito in repo.
poslednjem vélikem zboru štajarske kme tijske družbe je priporoćal gosp. dr. Hlubek: naj bi kmetovavci poskusili Jetos saditi krompir med ječmen ali jaro rež, in na tistih njivah, kjer je bila rež sejana in med njo v vsako 12. ali 15.
i Vie
funta
9
zraven tega pa se je namolzlo še 38
funtov mleka već.
Kar gnoj vtiče, je bil veliko rod o vit
druzega, zakaj v nobeni
nski pići ni toliko
gnjilca kakor v prešali; v gnjilcu pa obstoj večja moć gnoja
naj
nem
Po tem takem naj bi gospodarji nikdar ne za
• 1 •	V	I .	1	i	v •	#	• •
pres
?
ki so na
k
t
živini in
brazdo krompir
sajen
9
naj sejejo
potem
repo
y
gospodarstu tako koristne. Dobé se na prodaj pov
da tako napolnejo po rezeni žetvi ostali prostor z
njo. Kdor ima mašino, naj seje repo z mašino skušnje kažejo, da se veliko već repe pridela
5 9
sod
sajo olj
so fabrike
5
iz lanu in ogersice pre
ker ako
se seje z mašino lepo v verste, kakor pa će se seje z roko po širocem.
Kako se ima krompir vmes jecmena ali reži, deće verstice sedaj, ker smo spet v Ljubljano do in repa vmes krompirja sejati, smo razloćno pove- bili živinske soli po nekoliko nižji ceni (glej po
(Korislnost soli %a živino.Ker nam ravno v roke pride Nasavski kmetijski časnik, v kterem se priporoća sol za živino, povzamemo iz tega sle
dali v 22. listu Novic na pervi strani med
n
sled nj i
oglasnik
tijskimi pomenki". Ni nam tedaj treba že poveda
nega ponovljati; tedaj dostavimo
kar gosp
dr.
Omenjeni časnik pravi: 1) sol varje živino bolezin, ako se jipoklada bolj slaba ali celo spri
HJubek v 12. listu „Woch. 131." priporoća rekoč:	dena klaja ali pa dobre preveč; je dobra zoper
„Če sadimo krompir tako vmes, se smemo nadjati,	gliste in varje živino, da je ne napenja, kolje itd.
da bode zdrav ostal ali saj manj bolehal; stroškov	2) o debeli živino, ker raji jé in se želodcu
ne prizadene to nobenih, marveć je ta dobiček go-	tako rekoć priprega dajè za hitro in dobro prebav
9
na žitu ali repi goljufati"*
da bodemo vendar na tišti njivi pridelk imeli
tov
ljanje;
9
ce
nas utegnil tudi krompir
9 55
55
Ce se nam pa ta poskusnja po sreći iziđe
9
funt soli dá funt masla" je svajcarsk pre govor; ker po soli živina već pije, se po tem tudi pri dostojni piči već mleka nareja ; 3) po soli se obudí plemenenje v živini; mlado hitrejse
rase; vol
česar sem skoraj prepričan, bojo sčasoma zginile se pred spita, ovca dá već in lepo volno in okus
edine krompirjevišća; krompir se bo sadil med druge sadeže, da ga borno toliko přidělovali, koli
tor se ga potřebuje za živež nam in živini, ne pa
za žganjarije v škodo človeštvu".
dr. Hlubek tudi v „No vicah" že večkrat priporočani svèt: naj dajo krom pir,
niše meso
5
r o d o v i t n i š i.
4) gnoj izpod take živine je veliko
Dalje ponovlja gosp
preden ga saďé, v gorki izbi ali na pripravni sušivnici dobro osušiti, ker posušen ali zve njen krompir je po mnozih skušnjah za seme naj
bolji
9
varvati ga gnjiline.
Gospodarske skušnje

( Tečnost lanenih in ogeršičnih preš ali oger sične pèrge). Natanjčne skušnje, storjene v Mo kernu naNemškem, učijo, da ni boljši piče za ži
Noriku in Noreji.
Spisal Davorin Terstenjak.
Drugi članek.
Zgodovinski pregled.
(Dalje.)
Perva zgodovina No rika je v globoko temo skrita. Dva gerska pisatelja imata Nor i ča n e za Kelte, Stra-bon in njegov prepisavec Z os i m , vendar iz tega ne sledi, da so Noričani bili Celt i, ker ravno Strabon
9
9
za mléko, meso
íunt pres zdá skoraj za 3 funte sena, in da
9
vino, kakor so omenjene prese in gnoj.
Kar mléko zadeva, so učile skušnje, da funt preš dá dobre 3 četertinke funta mléka da
to, za kolikor se živina na mesu in loju zboljša in kolikor je po takošni klaji gnoj več vreden, je cist dobiček. Dalje so skušnje o tem učile, da je bolji krave 3krat na dan molsti, ker je mléko po trikratni molži boljši, kakor če bise živina le dvakrat molzla.
Kar
m
vtiče
so krave, kterim se je v
14
dneh 56 funtov preš dalo, za 62 funtov več va-gale, tedaj je 1 funt preš pomnožil živo težo za
(Lib. XI. str. 507.3 pravi, da so stari gerški pisatelji vse
se verne narode Skite in Celtoskite imenovali. Ta
način poznamlenja je tudi Strabon rabil. In ako bi ravno
ta ne obveljala, se vendar dokazati ne dá, da Strabon
Noričane za keltiški narod oglaatije. Pri zffodovini
Taorisčanov bodemo vse izreke Strabonove kritiški pre-
sojevali. Med rimskim i zgodovinarji omenita No rika -— . . i #
*) Dokaz, kterega zgodovinarji navajajo za celticnost ftori čanov iz Z os i ma je precej slab. Zosim (lib. II.) No ričane in Rhete zapopada pod imenom keltiških legionov; ali iz tega ne sledi, da so Noričani in Rheti bili Kelti. Znali so Rimljani, čeravno ta rodova ništa bila keltiška, v vo-jaškem upraviteljstvu ime keltiških pridajati, ker so v s e-verno-zapadni strani Norika se pozneje Kelti naselili, kakor tudi v zemlji Rhetov, od kterih je vendar histo-rično gotovo, da so bili etrusko pleme. Sajvse je poznamlenje Italije do današnje meje Kranjskega s Stajarsko rabilo,
brez da bi prebivavci današnje pokrajine kranjske kadaj bili
in N
vidi
Plini
da N
« v
Caesar. Iz slednjega se očitno puščali. Razun taljanskih legionov in kohort in raznu
niso nikdar Celt
bili
T	1 V»«» J.1UIIVMU1 11IDV uin^uui VUIVI Mili y UU
(Bellům. gall. I. cap. 2. 45.1, da so Boji Nor ej
on pravi: galiških so bile tudi traske in asturske
i
Naši noriški
P
d
in N
• *
ojaki so bili zunaj domovine svoje v Itálii, v Germani
v
Boji
Rajn prišli. Tako so
jo zavezo vzeli. in Gallii, zato so ča9tje svojega Belb
2
~ - - * " ».	» " ' " J " «M . v u u ' M V . I. au V.WIUI , «WVV DU	DIUJV/^a u V I VU ^ H	i tje pri-
pa so Celti, ki niso pred letom 388—382 čez nesli in tam njemu v čast spomenike postavljali, kakor
í V « I	m i	V	m m m	.	_ -	__
t
ta nov nik
že v
mogli
(J r n or
»
d ali p
« v
so gališki v Dalmacii svojemu T
kih planinah
gromovniku
jti, Proti germanskim divjim narodom na noriški meji so
kteri po nikakošnem niso mogli Kelti biti, ker Kelta pred Rimljani posebno brodovje na Danaju postavljali, tako v
Arelapu, Laureaku (Notit. imperii occid. er so veliko stevilo kolonij, municipij in
rečenim časom ni bilo cez Alpe in Rajn *). Predker- Koma ge sanski pisatelji imena Norikum ne poznajo. Dalje priča str. 129.)
Dio Cassi (LIV. lib.), da so P
?
z N
kastelov ustanovili. Pozneje je zemlja N
vred rimske pokrajine napadali ; to vzajemno občenje malih pokrajin razdelj
V •	«	i ^^	« . « v	« •
bila
»ricanov v vec kakor v Noricurn medi-
kaze na ozjo sorodnost. Neceltičnost njihova se bode terraneum, ripense, montanum, in je bila postavljena pod
prefectura italica". (Not. imper.
pri pretresu zgodovine Toriscanov jasnejse pokazala
prej pa hoćemo djanja in nehanja, srečo in nesrećo orient. 7. in occid. 5.) (Dalje sledí.)
„dioecesís Illyrica" in „
N
pre
gledati
Noričani so dolgo časa samostalni pod svojimi via-darji živeli. Caesar (Bell. gall. I. 18.) in Strabon (VII.) njihove vladarje imenujeta kralje 2); ali gotovo so bili knězi, vojvodi, župani, ker poznamljenje kralj ni slo-
Ozir po svetu

m V
vensko. No ris ka zemlja se je, kakor rimska provin-
cia velela „regnum noricum" (Vellej Pater. IL 909. S ve-t o n. Tib. XVI. glej tudi : K a t a n č i č Accolae Istri I. 328.) in Noričani so z Rimljani pred podjarmljenjem v prijazni tergovaški zavezi živeli. (Strabon IV. VII.) To prijazno zavezo poterjuje tudi ta okoljščina, da so Nori-cani Rimljanom , ko so Cimbri in T eu toni hteli nad Rim planiti, mirno skoz svojo deželo doNoreje s svojimi vojskami iti pustili, kjer so jih Cimbri in Teutoni leta 112. pred Kristovim rojstvom neusmiljeno potolkli. Norikum je samostalen ostal do časa Tiberijevega. Ko
dunajské pokrajine bili podjarmili, so tudi celó naravno svobodné naše planinčarje navaljati začinjali, ker niso terpeti smeli v sredini svojih pokrajin samostalnega slobodnoga naroda.
Izhodno ali baltiško morje.
Treba je zdaj, ko Angleži in Francozi hudo
voj
ko pnpravljajo zoper Ruse, vsakemu časnikarju bolj na-tanko poznati tište dele sveta, na kterih se zna silen boj vneti. Tit sem spada tudi izhodno ali baltiško morje (Ostsee ali Baltisches Meer).
Se vé da na tem morju nimajo Turki nič opra-
viti

ker Turčija je deleč deleč
od tega morja
Ce, na
so Rimljani pod Tiberijem in Drusom sosedne južne
priliko, položimo zemljovid Europe pred-se, je doli v juga in na desno černo morje s turško in rusovsko okolico, deleč gori in na ïevo pa je izhodno ali baltisko m or j e.
Brali smo, da je. jadralo že več mogočnih an-glezkih bark proti baltiškemu morju, za kterimi pridejo tudi francozke. Vprašal bode zdaj marsikdo:
kako so prišle omenjene vojne barke v izhodno morje?
in kaj hoćejo tam deleč preč od turško zemlje? čmu
posiljajo Anglezi in Francozi vojsko tudi na to morje, Tako so Noričani okoli leta 13 pred Kr. poker- ker že na černem morju je veliko bark Turkom na vavih bojih in med junaško brambo po imenovanih voj- pomoč?
skovodih in Publiu Siliu v treh ali štirih mescih rimski
Da vse to bravcem jasno bode, je treba svet en
oblasti podverženi (Strabon IV. Dio Cass. LIV. 20.) in v malo bolj natanko poznati.
rimsko cesarsko provincio spreliti bili, ktero je poseben	Pred nosom tako rekoč leži Angležem in Franco-
procurator noricus" opravljal (Tacit Annal. 63.), in v zom severno morje (Nordsee), ktero, ker leží med
kteri je zmiraj velika vojaška truma za posádko bila, Anglezkim, Holandskim, Nemčijo, Danskim in Norve
-	_	^	_ —	m m m, M	m	A %	if	• v I fl	A	m m m	*	V	i	w
posebno
n
legio II. italica in Ala Betasorum"
Ze ta okolščina je močen zgodovinsk dokaz
Noričani in Panonci niso Kelti bi
ker
da
njih zemlj
i
po
keltiški legioni ležali, tako belgiška Betasov v Sol in Sikambrov v današnji Budi. Rimljan se je ravnal tišti politiki, po kteri se ravnajo vsi vladarji, ki imajo narode mnogoverstne narodnosti pod svojim žezlom, in
giskim, se tudi imenuje nemško morje. Iz severne morja pa se pride skoz tako imenovani Eider ski ali slešviško-holstajnski kanal naravnost na baltiško morje.
Izhodno morje omejeno z bregovi Nemškega Pruske g a, Danskoga, Švedskega, Norvegi-
*
za tega voljo
dnih
gim ent
niso dom
škega in Rusovskega, je okoli 200 nemških milj
dolgo, in do 48 milj široko; z zatokoma finiš kim ia
livoniškim vred meri 7000 štirj. milj. Ce se barko
peljejo po izhodnem morji in se obernejo na desno, pri-
Italci. Tako se današnji dan vojaške trupe tako zvanih po- dejo v ozji konec, ki se fin is k i zatók imenuje, iu zdaj
dedovanih nemških dežel Austrije velijo nemške, ceravno
večidel obstojijo iz Slovanov. Tudi poziv na Vel ej a Pa terkula, kteri stari Karnuntum mesto noriškega kra
Ijestva in keltisko imenuje premislimo, da so lvelti

zgubi
svojo dokazavno
moc
i
V-
ce
po mnenju ucenega Georgia (Alte
V
ze
i
kraj Dunaja doli do Tise se naselili. Znalo je tedaj
Geograph. II. razd. I. zvezek stran 237.) leta 58 pred Kri stovim rojstvom v Norikum privihrali, in, kakor smo
rekli
zares biti Karnuntum keltiško mesto, kakor sta Celovec ali pa Maribor nemška, ceravno na slovenski zemlji stojita. ') Li vi preseljevanje Keltov postavlja v leto 600 pred Kristovim rojstvom; ali to je zmota. Dioniz Sicilianski nam lepo pripoveduje, kdaj so se Kelti cez Hene in Rajn vzdignili, in
so že popolnoma na rusovskem svetu in ne deljec od Korone (Kronstadt), ki je močna terdnjava in poglavna luka vojnih rusovskih bark. Pa tudi Petr o grad, pervo in stolno rusovsko mesto , leži pri iztoku Neve v to morje.
Voda tega morja je zlo merzia, cista in manj slana \ zamerzne tako, zlasti v nekterih krajih, da skozi 3 ali mesce ni moč barkam jadrati po njem. Rusovske barke se bojo nek letos komaj pred majnikom zamogle spraviti iz ledu. 40 rek se izliva v izhodno morje, ktero
Kakor smo še večkrat rekli

je
naj bolje veljavno je to, da Hero dot, ki se je že leta 428 pred Krist, rodil in je vse narode v Tracii in Grecii poznal,
nič še od Keltov ne vé. oštroumni Niebuhr kritično dokazal, da se je Livi zmotil v določbi casa. — 2) Caesar (Bellům gall. I. cap. 53.) imenuje enega noriškega kralja po imenu in pravi, da se je velel V o c i o nj njegova sestra je bila žena svevskega kralja
Ariovista. V
toliko kot Đ
Đ
B
ktero ime pogostoma na noriških rimsko-slovenskih kamnih
nahajamo in pomeni Vul phalorgij častja lin«
amovega
i
pa je to ime iz Zivatovih To poterjujejo napisi na
rimskih kamnih, kteri se lahko pri G
poiscejo
Razlicnost celtiškega Beala, B
ta. B elatukadr a od
slovenskega B
B
ob svojem času dokazovali
bodemo v posebnem članka
Pis.
95
čez
pa sploh ni morji je veliko, In Rasov; Prosi imajo otok
20 sežnjev globoko. Otokov nja tem dobre molitve na priliko onih, kakor so jim se dale v
*	mm	m	» M	W	m	M	J • • * • V #	V	11	t « Il	« l <	m
ki so deloma lastnina Dancov, Svedov nevestini hisi. Po oversenih dobrih molitvah vzame zo
Riïgen.
Kupcijskih bark pet déver nevesto za roko, svati vstávši pa pojejo:
«e vozi vsako leto tisuč in tisnč iz severnega morja v
izhodno
9
in iz izhodnega v severno.
Zdaj se bližajo vojne barke Angležev in Fran-is oz o v temu morju, po kterem jim je pot odperta na Rusovsko, in posebno v njih pervo vojno luko v Koroni. Namen zedinjenih vlad jeočiten; tudi od te strani kadar se vojska začne, hoćete strahovati rusovsko silo.
y
Kaj bode izid te vojske, le sam Bog vé; to pa je go tovo, da je Rusom sovražnik od te strani zlo nadle žen in nevařen, in da tedaj rueovska vlada vse žile na
penja, da bi na tem morju posebno močne vladi, Danska in Švedska, se vêdle tako, kakor želi rusov-
ski car; ali tega dosihmal še ni dosegla.
Po vsi pravici so tedaj oči sveta obernjene tudi
na to stran — deleč preč od Turčije.
Terda ti je vojvodina zaseda, zaseda, Ne bi mu je motna voda zanesla, zanesla Še manje pa turska busa razbila, razbila.
Dokler se pesmica ta nekolikokrat ponavlja, poliva
nevesta vsim svatom, in vsim ki so za mizo bili
y
nad
umivalnico roke ter jih umivajo, déver pa derži pole nje otirač, da se oterejo. Vsak si roke umivši verže v
cr ©
vodo kak dnar, ali pa kaj od zlata ali srebra.
To je
vse nevěstino, in se polivačina zove. Umivši se za-palijo svati na dolgih kaneših lule, pa stopivši v kolo igrajo popevaje dva po dva:
y
Skoči kolo , da skočimo Da bi nama u cas dober ,
Naš'mu bratu domaćinu Z vso gospodo naokolo! itd.
(Konec sledí.)
Slovanski običaji
9
Novičar iz austrianskih krajev

Zenitovanje v Dalmacii poleg turske meje
(Dalje.)
Ko pridejo pred hiš
y
romijo topi, svati stre
ljajo iz pušk, snahe pa in dekleta jih prepevajo v kolu po redu tako:
Starasina gospodine dobro došli! Z vami došla dobra sreča in gospodin Bog Kdor bi vam htel nahuditi. ne
lz Pole v Istrii. (Konec.) Ta uzrok današnje
revnosti Istrije je že dolgo časa znan, zavoljo tega se je tudi že govorilo, da bodo se tudi v Istrii gojzdi na sejali, kakor se namerja to storiti na Krasu. In kako se ima to napraviti? Nasvet nekterih je nek le-ta: „ker je Istrijan len, pravijo, je treba naseliti poljodeleov in
j
Nemškega;
Nemec je ceden, marljiv;
?
daj mu o Bog
Na hišnem pragu ji pride svekerva
kmetovavcov iz
on bi se tega naselstva veselil, samo da se pusti neko proti in za- liko let brez davka; celo dobro bi bilo, ako bi se mu
__ --------------------J-v r-----------------r---- f— ",w	' "" ?	- - ~ « -	* """
lozi ji trikrat meda z žlico v usta; potem ji poda od dalo iz perva majhno plačilo, da bi bil v deržavni službi
po trikrat od zemlje kakor ogleda mladih gojzdov; čez nekoliko let bi se mu
rodbine kako mozko dete
ki
ga
povzdigne, poljubi in mu daruje robec, ki je za tega plačila vzele, pa dalo bi se mu malo zemlje za njegov
u ■	■	■ HÍH H ^^HlHH ■■ i
od doma přinesen bil. Na to ji da v roko pjat
(pladcnj) psen
tem stopi zde
zivez: s tem bi si pripomožrel naselnik
7
Naša snaha
I —	----- rj--	« .v.... _ _ ------__in bi od nemar
in z njo sipa na vse strani. Ko po- nega rojaka se kaj nakupil, da bi za malo let tako ži
poje sledeča pesmica: vel kakor v svoji deželi. Da bi pa tudi naselnik ne pa
del v nemarnost in v neamnost, in zato ker naše bro

hiso
5
ti došla
U dvore je srečo nam přinesla, itd.
Stopi nevesta z deverom v svojo sobo, přidej
iz
hiše in od rodovine snahe in dekleta
?
pa se poljubijo
5
je komu mesto, in po
V •	•	,	«	.
in drugim,
kako
Svati se vsedejo za mizo čnejo piti rakijo pripovedaje domaćinu so jih pri nevestinih lepo dočakovali.
Tu poda starašina prineseni dar starému svatu je doma potrebne reci oskerboval.
Med tem se nosi jelo na mizo. Navadne jela so ondi na piru (ženitníni) sledeče: 1) laško jaglo(rajž)
dovstvo ima biti osnovano po nemško, bi bilo treba učiniti učilnice nemške, v ktere bi mogli ne samo otroci naseljenih Nemcov, ampak tudi otroci Istrijanov hodit!
tišti pa
jezika
y
y
y
kterih ne bila bi volja se učiti inostranskega bi se kaznovali v denarju in v drugih rečéh,
j
ki
da bi bili prisiljeni se učiti. Da bi pa vse to šio bolj od rok, bi morali vsi mladi domaći k mornarstvu iti sej so naši Istrijani naj bolj pridni mornarji, ker so
y
y
y
y
2) kuh (svinski) kuh sko.
g o ved
in kuret
in
kuh
y
3) p e r s u t
za tako reci, na morju rojeni, zato bi se lahko zgodilo da bi nekteri svoje zemljiše prodali in se naselili na
y
4) pečenje b
o, večidel ovčje, 5) sir. Tu se po vsaki jedi pije in vojvodom, kakor popřej pri nevesti, napija; poleg tega se tudi napija v slavo božjo.
mizi snahe in dekleta
o dflHH
5
Sred obedi pristopijo k pa zaćnejo svate prepevati po
bregu morja, ker lepo sinje morje s svojimi šumečimi valovi vabi Istrijana na se; on bi ga posluša), in v sredi nove Istrije bi živel ptujec kakor v svoji hiši domaći. in to bi se dalo napraviti, po zgorej rečenem
y
V •
načinu v poldrugem času človeskega življenja
a

cemsi od popa, ako je pri mizi takole
Žarko sonce na izhodu sjalo Skozi okna na mizo ie
Tako se je govorilo, da ne rečem, blodilo o po
j
Vse
je grelo svate po redu ogrelo.
Popova glava tri grade veljá Čast da ti je, nas duhovnik!
vzdigi Istrije.
Da bi take zmisli kadaj poterdila modra vlada, se ni nikomur bati, ker ona dobro ve, da za
In
rudece
y
Biserna brada, sreberna čaši Biser se kruši, u čašo pada Vsake ga glava cekina veljá.
y
Popij in to in drugo, V dravje ti bilo dolgo
r
Tako se poje poredoma vsim. Nato začnejo tudi
naselnike je pripravna le velika rodovitna zemlja ktera neobdelana leží zavolj pomanjkanja umnih delavcov. Na pusti in dosto obljudeni zemlji morajo pomočki za povzdigo gospodarstva vsi drugačni biti, kakor z
mozki okoli mize sedeči peti
Kaj
Ovo vino
tibo ovo pije vino
2
ukradeno
Več je ovo vino kupovano
n«*/ «.jo un.»aucuu,	Za bele grošiče in cekine.	- -r----------- -	y
Pri jédi dozivaj o svati devere, ki so z nevesto med èaro praznih domislij.
ptujimi naselniki spodriniti domaće in začenjati pogojzde vanje, od kterega nobeden ne vé: ali se bo in kako se bo sponašalo. Gotovo tedaj smemo take pravlice vreći
Kuk.
kak
so
posebi v sobi, jih vprašajo vesto veseli, z jelom in pilom zadovolj
ali so kaj z ne
lz Senoxeč 19. marca. Prerok v Jolsvi se ni
v vsem zmotil. Sever in suša sta si
podala roke, imamo

dé
Kadar se prinese pečenja na mizo, pokliče stara- prahu dovelj, vode pa malo. Zima je lep
y
emlja v
litvo
?
Dé
naj nevesto k mizi pripeljajo na dobro mo- sladkém miru počiva
y
OJ
y
da bi o pravi dobi lepo zele
feri dovedeno snaho namestijo v cêlo mize z nila in plodna bila! Nadjamo se dobre letine; do tistih zemnom poredoma, in oba prevesijo preko glav z oti- mal nam bo pa le up še štiri grenke mesce preziveti
racem, in tako stojita
y
dokler jima vsi po redu ne dajo
pomagal.
Beračev je sadaj več kot zvezd na nebu
9
V
ce
96
ravno
kro«*
»
milost gled
in krog milosti ne manjka, je vender vsa Egger, baron Edv. Cavalcabo, žl. Jož. Keršbau
revšine
komaj le kaplj
v velik
morje
mer,
za višjega deržavnega pravdnika k ti nad
Zadnje dní pusta je napravila svobodniea gospa Mak- sodii je izvoljen dr. Jož. Waser.
C. k. ministerstva
Nevenova lepo igro na lastne stroske v Postojni, iu lep pripomoćek se je pridobil sromakom postojnskega okrožja. Naj bi iz vsake solze hvaležnih siromakov mili nah ne, ki zadevajo nove zidanja, ker pri teh za
je določilo, da pri dovoljenem odpisu davkov se imajo odpisati tudi přiklade davkovske; le pri tistih odpusči-
dobrotnici iz viral nebeski biser!
jako
preduj
Zeleznica po K
časni odpust davka ne zapopada tudi přiklad.
Po
Govori se, da bo konec oktobra 1855
razglasu
c. k. ministerstva spadajo v deržavno premo
dokončana. Tezko da! Prihodnji mesec se bo začela tudi ženje tudi vse deržavne (cesarske) p o s I opj a, s kterimi
med Postojno in K bi jo sosedje moji z dostoj
dělat
Serčno želím
da
dobičkom delati
pomagali
gospodari dnarstvino ministerstvo.
Zeleznica južno
in da bi jih letosnja obcna nadloga ne silila, Io t buhu rabotiti.
tirolska se bo 1. aprila začela na več krajih delati.
V Pragi sta bila te dní zavolj velike izdaje dva k
golomi
» v »
Homeopatija ze nekaj let po Krajnskem smerti na vislice obsojena, eden pa na 20 let v ječo
Preprosto ljudst
pri nas misli, da je ho- milostno pa je bila ta sodba polajšana.
r
meopatika zgol
Zadnji

copernija
Resn
odgo
pa ie
y
da ni vsak
vor
i
ki je přišel te dní od rusovskega cara, da ne gré
ki si za nekaj rajnsev skatlico homeopatičnih zdravil s svojo armado nazaj, je pretresel vès svet ; povsod kupi, že zveden zdravnik. Ako bi to bilo, naj zaprč so padli kursi in cena srebra je poskočila. Vsak dan je cesar zdravniške sole in vseučilišča, in zdravnik naj tedaj zdaj pricakovati, da bote angležka in francozka
bode vsak in vsak
omopatične" bukve! Perva in nar važuejša reč pra-	skie vic, višji poveljnik rusovske armade je zapustil že
vega zdravnika je: bolezen spoznati. Kdo bo nek	Petrograd in gré skoz Varšavo k armadi podonavski. Po
alepca prasal, ktere barve je ta ali una cvetlica? Lepo	ne prenapetem številu znese nek rusovska armada v
je
y
ki ima
omopat
«
omaro in vlada napovedale rusovski vladi očitno vojsko. Knez Pa
slišati, da
HÉÉÉHII • VHlÉ
marsikter moder mozak ubogim po deželi Beearabii, Moldavi, Valahii in ob Donavi okoli 350.000
homeopaticne zdra
tudi b
Pl
je
k
ki brez zdravniske vednosti
5
po svetu troši in
pije, kakor vih
deli
omopat
S
• t
jati pa mož. Moldava in Valahija ste v strašnih nadlogah
y
Rusi
u
listje
leke
Oe je
v
gospodarijo nek ondi tako grozno kakor pred 80 leti pod glasovitim Potemkinom; ker tam pa tam konj in volov za
kterikrat wzajic pri bobriu", je tak vrač glede na zdrav- vprego manjka, zapoveduje vojskovodja v Ga la eu vpre
f V g	m m*	•	%	t	1	• •	«	-	_	* m m	.a	hém	• â	V	. .	«	•	•	^
nistvo
Terstenjak
dop
ajo do korenike gati kmete! — Turki pomnožajejo armado v Kalafatu
serca. Izpod sivih razvalin bi se tudi na Krasu izkopale in Vidinu tako, da tù sem pride 65.000 vojakov in da
stop
Staroslo
Na priliko: V 4. stoletju je rusovski oficirji sami malo upa imajo Kalafat vzeti
Atila, šiba božja, divje Hune prek Nanosa proti zahodu Turkom. Ker bo nek Omer-paša s svojim
glavnim
pelal in po poti vse, kar seje zoperstavil
valil in
deri, p
nisem
se preseli! 10. aprila iz Sumle v Ruše u k
S
Al niste tega spomín imeni vasi : R
der to (Prevalt) in S
CS
S ož gana)
Dôba je došla: Valvazorjevo ..Ehre Krains" na
prenarediti
*
naše
Ako bi se omikani Slovenci zed
posebno pa visokočastiti in za dom
iskreni
or or t» rt
bo
y
sta-mi-
slijo nekteri, da bo ta dan prijel Ruse. Francozko-
angležka armada se ne bo zmešala a tursko, ampak bo samostojna se vojskovala; general Canôbërt se je
s pervim oddelkom francozke armade 19. dan t. m. v Marseill-u podal na barke. 20. dan t. m. je admiral
goslo
bi se omenjena prenaredba veselo začela in Napier z velikim
angležkim
brodovjem
V
ze
dospěl v
veselo dognala. Pom
rt
bi iz
Tudi jaz s sercom roko podám
a studenčika
Miroslav
Ko da nj. Ze je slo tudi reservino brodovje za njim,
je tudi kraljica več milj deleč po morju spremila»
S »
Novičar iz mnogih krajev
ki c
Bere se, da je 17. dan t. m. prišla zaveza turške vlade za osvobodenje kristijanov na Turškem
y

Za več dežel so vsled nove osnove že tudi izvoljeni višji č. k. sodijski vradniki. Predsednika namestnik pri novo osnovani c. k. višji deželni sod (kamor vprihodnje spada tudi višja sodija za Krajnsko
podpisana od sultana, v Pariz. Angleži so zlo nejevoljni zoper prusko (prajzovsko) vlado, da še zmiraj ne razodene očitno, kaj misli o rusovsko-turški vojski ; au
9 •
Grad
strianska vlada je ze ocitno izrekla, da spozna pravico angležko-francozke tirjatve; pruska je
scer že veliko go
in Korosko, ki ste im
dosihmal
ojo nadsodij
lovcu): bo dr. A. Hennig. Preds ed nik graške
v Ce-c. k
vorila
y
pa
v
se
malo povedala; 30 miiionov tolarjev bo
najela za mogoce potrebe.
VstajaGerkov se siri, ia
d
dij
Jakob Stock
sednik c. k v L e o b e n
bo baron Ig. Kul m
ljubljanske Edv.
J
celovške Pred-
iz Atén je spet en general, Tzavellas, potegnil k vstaj-
so našli grozovito umorjenega
nikom.
V
Carigradu
k d
d
v
Celj
b
Fr. Rak
gerškega kapitana Temistokla Kanaris-a; turška vlada
Henr. P er i s u 11
t
Jožtf žl. Scheuchenst
k
• V
w
J
m
bij
»
d e
v C
vitez Ludevik A
sodije v Grade Karl žl. Kopp
v Novem m e-
Svetovavec
i bo Alojzi Ch i-
v Lju-k novo
pa pravi
y
da ne more zvediti moriveov?!
Knez Mi
loš nek ni nabiral prostovoljcov zoper Turke, le Serb Vu sic, lajtenant rusovske garde.
osnovani c.
k
• v
Bitt
Ćop
w
J
d
Adttlb. Bohat
ba
Fel
k
y
To-
U
Long
č. Jo
y
, dr.
zl. J
V Gradec odíi pridejo: žl. Al.
užan. Anton
Stan kursa na Dunaji 22. marca 1854.
Luka Lu
Pfliig
Mih. K
brenne
Vizjak, dr. And. Hiitt
Obligacije
deržavnega dolga
5
4
3
2 v

o
2 yy
yy
yy
i yy
82 723/
* " 14 68
53 42 7,
fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl.
78
tL
yy
yy yy
yy
Windišgrac. Waldšteín. Keglevičeve Cesarski cekini.
yy yy yy
yy 20„
» 20„ » 10»
„.
28% « 10 „ 6fl.lt
y
vitez Adolf Tscha b uschni gg, baron Paul
Oblig. 5% od leta 1851 B 107 '/2 „ | Napoleondor (20frankov) 10fl. 40 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 81 „
V Val
so naloženi
eprecenljivi zakladi
domačo
Zajemi od leta 1834
rec in dosto lepili in koristnih bukev mnogoverstnega ob-sežka bi se dalo mutatis mutandis napraviti iz njih. Kaj pa častiti gosp. Miroslav z nasvetom nazocim prav misli iz premalo verstic ni dosto jasno.
lago. : ;	fj ra fel a
yy
yy
1839
203 114
yy yy
Suverendor.......18 fl. 30
Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl.
35 fl.
nam
Loterijne srećke:
Prosimo za obširnišo
Vred
V Terstu 22. marca 1854: 14. 6. 10. 82. 78
Prihodnje srečkanje v Terstu bo 5. aprila 1854.
Odgovorni vrednik
Dr
Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik