Tine Logar D I A L E K T O L O Š K E Š T U D I J E * XI SLOVENSKI GOVORI V ISTRI IN NJIHOVA GENEZA Slovenski govori v Istri so med tistimi našimi govori, o katerih se doslej ni mnogo pisalo. Pred vojno se je z jijimi bežno ukvarjal poljski jezikoslovec M. Malecki, ki je 1930. leta izdal študijo »Przeglqd slowian- skieh gwar lstrji«, katero je v mnogo večji meri kot slovenskim posvetil opisu čakavskih in štokavskih istrskih govorov. Vendarle je bilo tudi tistih nekaj strani, kjer razpravlja o slovenskih istrskih govorih, za našo diale'ktologijo med obema vojnama izredno dragocenih, saj so bile tu prve za domačo in mednarodno javnost napisane presenetljivo zanesljive in- formacije o govorici tistih zamejnih slovenskih krajev, kamor noga na- šega (lialektdloga več kot 25 let ni smela stopiti in ki jili kot etnično in jezikovno slovenskih uradno pravzaprav niti ni bilo. Razpravljajoč o istrskih slovenskih govorih, Malecki najprej določa njihov teritorij oziroma razširjenost. Na vzhodu segajo po njem na črti Trst—Reka do Markovščine, odtod dalje pa jih linija Markovščina— Ratitovec—Sočerga—Trebeše—tek reke Dragonje do izliva' v morje loči od čakavsko-slovenskih in čakavsko-štokavskih govorov. Na tem terito- riju razločuje Malecki dva govora: jugozahodnega pomjanskega in se- verovzhodnega dekanskega. Meja med njima poteka po njem od Kopra preko Pobegov in Cezarjev do Kubeda, odtod dalje pa po cesti Trst— Buzet do Sočerge in Dvorov. Tu omenjene vasi spadajo po Maleckem še k dekanskemu govoru, o katerem pravi, da je po vsem svojem razvoju bolj slovenski, kar se kaže zlasti v bogatem razvoju vokalizma, predvsem v diftongih in reduciranih vokalih. Na drugi strani pa ima pomjanski govor za sorodnejšega s srbohrvatskimi istrskimi govori, kar se zlasti kaže v preprostem vokalizmu, nionoflongih in v manj razviti vokalni redukciji. Malecki seveda na kratko našteva tudi vse poglavitne značil- nosti in razločke med obema govoroma. * Glej Slavistično revijo XI. 1958, 145—155. Drugi, ki je pisal med obema vojnama o teh govorih, je bil Fran Ramovš. V svojih Dialektih jim je odmeril 3 strani. Lastnega gradiva o njih ni imel, zato je uporabil tisto, ki ga je objavil Malecki. Tudi on razločuje dva dialekta: jugozahodnega imenuje šaurinskega, severo- vzhodnega pa brkinskega. Mejo med njima pa je potegnil od Škocjana pri Kopru na Lopar—Lačno in Zazid, torej deloma drugače kot pred njim Malecki. Sicer pa je šavrinskemu dialektu pripisal tiste značilnosti, kot jih ima Malcckega pomjanski govor, brkinskemu pa lastnosti dekan- skega govora. Bistvenih korektur, sprememb ali dodatkov v tem pogledu pri Ramovšu ni. Pač pa jc novo to, da je svojemu brkinskemu govoru odmeril mnogo širše ozemlje, kot ga je imel Malcckega dekanski govor, kajti vzhodno mejo je pomaknil s črte Trst—Markovščina prav na ne- kdanjo deželno mejo med Istro in Kranjsko, mejo, ki je potekala po sredi Brkinov nad notranjsko Reko in ki je po Ramovšu hkrati zahodna meja notranjskega narečja. Tako bi se po Ramovšu po večjem delu Brkinov govorilo brkinsko narečje, po svojih jezikovnih značilnostih identično z Malcckega dekanski m govorom. Tu je Ramovš napravil dve napaki: na eni strani je pripisal zahodnemu delu Brkinov do nekdanje deželne meje govorico, kakršno je Malecki našel mnogo bolj zahodno od tod, po pravi Istri, na drugi strani pa se po njem v Brkinih govorita dva različna, čeprav v marsičem sorodna dialekta; istrski brkinski do deželne meje, potekajoče po sredi Brkinov, in notranjski od tod dalje proti vzhodu. Če bi Ramovš imel priliko se vsaj bežno pomuditi v Istri in Brkinih in prisluhniti tamkajšnjemu govoru, kar pa mu pred vojno ni bilo mo- goče, bi takoj spoznal, da ta razmejitev med notranjskim in njegovim brkinskim dialektom ni realna. Brkini so namreč enoten, iz kraja v kraj, seveda malo zdiferenciran dialektičen prostor, koder se govori približno taka govorica, kakršno je Ramovš opisal v svojem notranjskem dialektu, torej govorica, ki jo zelo podobno slišimo okoli Ilirske Bistrice, po Pivki, okoli Postojne, po Krasu okoli Sežane in končno bolj ali manj podobna, genetično pa vsekakor isto, tudi po večjem delu zgornje in srednje Vi- pavske doline v okolici Vipave in Ajdovščine. Ta govorica sega na za- hodu in jugu prav do tiste črte, ki jo je Malecki označil kot vzhodno mejo svojega dekanskega govora, namreč do linije Trst—Markovščina. Govorica zahodno od tod, torej po Maleckem dekanski govor, pa ima že nekatere poteze, po katerih se bistveno in tudi akustično zaznavno raz- ločuje od brkinske oziroma notranjske. Takega brkinskega dialekta, kakršnega je domneval Ramovš, torej ni, kajti po Brkinih se govori 110- tranjščina. Do tega zaključka sem prišel pred leti po nekajtedenskem dialektološkem delu za SLA po Brkinih. Do istega sklepa je prišel kas- neje asistent Jaka Rigler, ki si je za svojo doktorsko tezo izbral prav podroben jezikovni opis tega dialektičnega področja. Kot že v nekaterih drugih primerih se je tudi tu pokazalo, da je Ramovš ob razumljivem pomanjkanju podatkov s terena pri razmejevanju dialektov pripisoval preveliko važnost še ne tako starim upravnim mejam, ki so za današnjo jezikovno razčlenjenost največkrat brez večjega pomena, kajti te vrste meje niso bile take pregraje, ki bi ovirale ali celo onemogočile medse- bojno občevanje ljudi z obeh strani. Večinoma je mnogo pomembnejša za dialektizacijo geografska ovira, hribovje, gorovje, reka, močvirje in podobno, če je v resnici bariera, ki če že ne onemogoča, pa vsaj otežuje komunikacije. Nadalje seveda tudi prvotna naselitev ali kasnejša kolo- nizacija. To so stvari, ki jih človek vedno znova lahko ugotovi pri teren- skem dialektološkem delu. Po vsem, kar sem povedal, nimam namena govoriti o govorici po Brkinih, čeprav je geografsko že v Istri, saj o njej razen že rečenega ne bi mogel dati nič bistveno novega, zavedajoč se seveda, da je to notranj- ska govorica. Razen tega pa je o njej napisal J. Rigler debelo študijo, v kateri podrobno, od vasi do vasi zasleduje in opisuje vsak najmanjši pojav in njegovo spremembo v sosednji vasi. Svoj prikaz bom posvetil tistemu istrskemu jezikovnemu ozemlju, ki je zahodni sosed brkinskih notranjskih govorov in ki ga je prav na kratko opisal že Malecki. V pre- teklih letih sem se po teh krajih v zaledju Kopra, Trsta, Izole in Pirana mudil več tednov in zbral precej bogato dialektološko gradivo, ki sem ga nato urejal, med seboj primerjal in tako skušal priti do nekih jasnih pogledov o njem. Vendar kljub dovolj velikemu gradivu iz skoraj vseh večjih istrskih slovenskih vasi popolnoma zadovoljive sinteze o teh go- vorili še ne bi mogel dati. Vedno bolj sem prepričan, da je Malecki, čeprav je študiju teh govorov posvetil malo časa, videl jasno in presojal pravilno. V Istri jugozahodno od Brkinov se res govorita dva govora: pomjanski ali po Ramovšu šavrinski, ki je bližji srbohrvaškim, in de- kanski ali kakorkoli ga že imenujemo, samo ne brkinski, ki je razvojno popolnoma slovenski. Meja med njima je po mojih mislih prej tista, ki j o je začrtal Ramovš, kakor pa ona, ki jo navaja Malecki, kajti govorica Smokvice, Movraža, Sočerge in Rakitovca, ki jo Malecki prišteva k dekanskemu govoru, je bližja pomjanskemu ko dekanskemu, čeprav jo 1) i ale k t о.I о š к e št и d i j e nekateri, zlasti mlajši razvoji, tesneje povezujejo z dekanskim področjem. Pač pa je sredi tako imenovanega dekanskega govora — in to je novo — jezikovni otoček s Kubedom, Gračiščem, Hrastovljami, Dolom in Zazi- dom (kako govore v Podpeči in Loki, ne vem), kjer govore drugače kot v Dekanih, pa tudi ne tako kot v Pomjanu oziroma Šavrinih, pač pa zelo podobno kot v Brkinih in sploh na Notranjskem. Oglejmo si sedaj po vrsti govorico vseh teh treh pasov. I. južno in jugovzhodno od Trsta, v krajih, kot so Dolina, Boršt, Mačkovlje, Plavje, Škofije, Osp, Tinjan, Kastelec, Sacerb, Dekani, Ri- žana, Bertoki, Cezarji, Pobegi, Sv. Anton, Prešnica, Podgorje, Klanec in gotovo še kje, se govori govorica, v kateri so se v homogeno enoto zlili taki pojavi, ki so značilni na eni strani za notranjske, na drugi pa za beneško kraške govore, poleg tega pa so v njej nastali še nekateri avto- htoni istrski razvoji. Glasoslovna osnova teh govorov je po mojem mnenju notranjska, se pravi, to ozemlje so v osnovi naselili ljudje, ki so govorili notranjsko. Med notranjske prištevam zlasti tele pojave: 1. и < y Y dolgih in kratkih zlogih (typ, typet, tyxna, тух a, l'y pit, klebyk, кагсуТ, cebyla, žyr, fryste, sty ta — Prešnica; lykna, byza, syxa, ryxa, па гуц — Kastelec); 2. sovpad refleksov za predtonični in kratko poudarjeni i in и (m)č, sët, split, m'<)š, fèc; кгЪх< ptyx — Podgorje; lesîca, cepila, zamedîla — Dekani) ; 3. razvoj psi. охи (mis, büs, гп%, nûc — Kastelec; küiv.a, süra, üs, ûkua — Dekani; kûst, mesü, üku, z-/fi» — Prešnica); 4. razvoj o > ио/иэ, kajti beneški govori ob srednji Soči, Idrijci in Nadiži imajo zanj še sedaj široki o. Mnenja sem, da so nej^oč ti govori bili razširjeni po vsem zahodnem robu slovenskega ozemlja in tudi v zaledju Trsta (yüoba, гпор, rûote, na rüobi — Prešnica; ukrüoyu, ul- kûot, kûot — Podgorje); 5. polglasnik temne barve v vseh kratkih, kratko poudarjenih in sekundarno poudarjenih zlogih (moyla, bbzyac, staža, danas, daska — Prešnica; pasa, dažja, staža — Dekani; skbdin, samin — Podgorje); 6. razvoj -o > -öl-u ali celo v -ua ter -o > -uo in -q > -ie (šilu, ka- ritu, kühl, mlîekô — Prešnica; киагџа, sis sastrua — Dekani). Od konzonantičnih pojavov je notranjski ohranjeni ali na novo na- stali velarni / pred zadnjimi vokali (žbiela, kulua, galüop, čalua — Dekani). Prav gotovo notranjska je tudi sekundarna palatalizacija velarnih konzonantov k, g, h, ki je po teh krajih še splošna (müoce, na klibiiče, frCtšce, и bûoscii; borješe, bitêje; lieše, roarieše, .sû.si'x, muse — Dekani; zîenste, na smrïeti, liesnti, ruofe; nûoje, düoje; na striesi, mleši, yrîesie — Prešndca; müocie, lîesnéi, scîra, и smeje, strîje, и trïepsiç — Podgorje). Pojavov, ki so po svojem izvoru lalvko notranjski, pa tudi splošno obrobni /ahodn »slovenski, kot so on ali и za dolgi vokalični t, prehod g v spirant y, palatalni glasovi Г, n, f /c , šf/šc, seveda ne štejem med samo notranjski prispevek k nastanku tega govora. Psi. ê zastopa v tem govoru diftong le. To zastopstvo seveda ni no- tranjsko, kajti tedaj bi pričakovali ei/ai ali celo dolga eje, medtem ko je ie značilen tudi za govore po zahodnem Krasu, dalje za vse beneške dialekte do Rezije kakor tudi za govorico ob srednji in zgornji Soči. da omenim samo najbližji teritorij tega refleksa. Tega važnega zastopnika za nekdanji с vsaj na videz ni mogoče spraviti v notranjsko poreklo tega istrskega govora. Vendarle mislim, da si je stvar mogoče po vsem verjetno razložiti tudi iz notranjščine. Predstavljam si jo takole: Govorica z raz- vojem ê > ie se je razširila od Koroške preko Rezije, Benečije in zahod- nega Krasa do morja v okolici Devina in Trsta, tu pa je na široki fronti zadela na govoriico, ki je prodirala proti morju in v Istro z Notranjskega. Kot povsod, kjer sta na slovenskem ozemlju trčila druga ob drugo dia- lektični bazi z glasovoma ie oziroma ei za prvotni ê, se je tudi tu začelo prilagajanje in približevanje, in sicer na ta način, da se diftong ei nio- noftongira v e/e, ki pa se utegne nato ponovno diftongirati, vendarle ne več v ei, ampak v ie, in prav to se je moralo zgoditi v tem istrskem go- voru. Zato sem mnenja, da ie za ê tod ni direktno prevzet iz beneško- kraških govorov, ampak sekundarno razvit iz notranjskega ei zaradi intenzivnega in že starega stika tega govora z beneškimi in kraškimi govori, ki so imeli ie za ê že od vsega začetka (pîesa, rîepa, lîetu, če- riešna, želiezu каШепи, dïïetu, ynlezdu — Dekani; kulîenô, svîeéa, sîenô, polîenù, sîeme, nerîesac — Osp; mlîekô, па mlïefe, па smrïeti, cîesta, liešnti, brîe%, palîeno, и i перу i — Prešnica; brleza, mlesac, drievi — Podgorje). Po mojem mnenju akustično in genetično najzanimivejši pa je v tem govoru današnji zastopnik za dalje za padajoči in novoakutirani ie) je tako nastal diftong je, ki je za te govore tako zelo karakterističen (triêsen, viežen, piet; liet, žbjela, ušiesua, ziele — Dekani; yliêdou, piêlnk, dniêma, uliesa, daroiesa, čiesen, nebjesa — Prešnica; riep, y unie do, sarcle, riebra — Podgorje). V tej zvezi bi rad samo mimogrede opozoril še na eno stvar, da je namreč po mojem mnenju celotno kraško narečje, kakor ga je opisal Štrekelj in za njim Ramovš, sekundarna tvorba, nastala zaradi mešanja beneško-slovenskih (briških) in notranjskih jezikovnih elementov. Kjer- koli se 11. pr. po Krasu prav do morja še govori glas a za psi. q, je to ostanek nekdanje beneške govorice, nekoč razširjene vse do morja pri Deviinu in Trstu, danes pa preplavljene in prekrite z notranjskimi dia- lektičnimi nanosi. Do tega rezultata me je privedlo lingvistično geo- grafsko raziskovanje po Vipavski dolini, na Krasu in v Istri. Za glasovno karakteristiko tega istrskega govora moram navesti vsaj še dve podrobnosti: prehod končnega -m > -n, ki je lasten tako rekoč vsemu slovenskemu in hrvaškemu zahodu (dielan, triesen, plie sen, sieden — Kastelec; kusîn, kr aro an, s копэп, pSsan — Osp) in rabo predloga pri (pele, peli) z genetivom. Tu gre lahko za vpliv srbohrvaških govorov (kod), lahko pa sta se tudi med seboj pomešala predloga pri in poleg (par zida, par strica, par kuana — Dekani). Govorica tega področja je torej v glasovnem pogledu po mojem mnenju v bistvu notranjska, le dva, trije elementi v njej so posledica mešanja starih beneško-kraških govorov in notranjščine oziroma na tej osnovi samostojno razviti. Znatnih vplivov srbohrvaških istrskih govorov tu ni (lokalni и za dolgi vokalični l se je razvil iz starejšega ou po asimi- laciji, ne pa naravnost iz ul kot v sli.!), silen pa je romanski delež v be- sednem zakladu. Dokaz za popolnoma slovenski glasoslovni razvoj teh govorov so zlasti številni diftongi na eni in reducirani vokali na drugi strani. II. Sredi pravkar obravnavanega istrskega dialektičnega ozemlja je jezikovni otoček, kjer se govori deloma drugačna govorica, kot sem jo doslej opisoval. Pri tem mislim na govore vasi Kubed, Gradišče, Ilra- stovlje, Dol in Zazid (kako je v P od peči in Loki, ne vem, ker jih nisem obiskal!). Zdi se, kot da se je tod ohranila konservirana čista notranjska govorica brez prej opisanih inovacij: refleks za ê je tu ai/ä/e, torej kot kjerkoli na Notranjskem, na Pivki, v Brkinih ali Vipavski dolini (stêina, и lasçx, trabu%, mçi%, kulänua, latua, dätya, vatar, cala, lapa, narêisac, maèac, bra% — Kubed; ynezdo, strela, тех, pena, dleta, stre%a — Gra- čišče). Nobenega sledu ni tod o glasovni skupini îe za prvotne e-jevske vokale in nosnik uä). Vsi istrski slovenski govori so sprejeli v svoj besedni zaklad veliko število zelo starih izposojenk iz beneške romanščine. R é s u m é Dans son étude «Les parlers slovènes en Istrie et leur genèse» l'auteur arrive aux conclusions suivantes: 1. Dans les Brkini, on parle le dialecte de la Carniole-Intérieure. 2. Le parler particulier de l'Istrie ne commence qu'au delà de la ligne Trieste—Slavnik—Rakitovec. 3. Entre cette ligne et la ligne Skocjan—Kubed on parle un parler dont le caractère prédominant est celui du dialecte de la Carniole-Intérieure, bien que certaines de ses particularités soient le résultat d'un mélange des phéno- mènes appartenant au Karst cnitien avec ceux propres à la Carniole-Intérieure. 4. Ли Kubed et dans quelques villages de ses environs se trouve conservée une forme du dialecte de la Carniole-Intérieure plus pure en ce qui concerne la phonétique. 5. Au sud de la ligne Koper—Kubed—Zazid on parle un parler qui a pour base le dialecte de la Carniole-Intérieure, mais qui a subi l'influence intense des parlers croates voisins. 7 SlavistiCia r e v i j a 97