Primorski
nevrnk
Poštnina plačana v gotovini s-i	rt\
Abb. postale i gmppo - Lena oil lir
TRST, nedelja, 27. avgusta 1967
Leto XXIII. - St. 202 (6786)

«!&**“* 't I m
«■-/ 1 „	"	■ i -zm
Hongkong — Zgoraj levo: Pokriti in med seboj povezani čolni, da vzdržijo pred tajfuni. Tisoči prebivalcev jih uporabljajo za bivanje. Spodaj levo: Središče trgovine pohištva v kitajski četrti s slikovitimi tablami in s kupi pohištva na ulici. Zgoraj: Stara pagoda
Spopad dveh kolosov
■■liiiiiiiiiimaiiiiiiiiiniiiiiiiliiliiiiiHiiiiilliiiiiiiiiiiliituiiiuiliMiuililtiiuiiiiiiuuliliiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiifMniiiiniiiiliiiiiiiiiiiiiinnitiiliiiiilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,
RIM, avgusta — Italija je že krepko stopila v predvolilno politično ozračje, ko začenjajo dobivati stvari nove, večje dimenzije in ko dobiva politično življenje nov impulz. Ta pečat dobiva tudi spor okrog graditve nove tovarne avtomobilov «Alfa Romeo« v Neaplju. Gre za dve največji italijanski ekonomski grupaciji: IRI — finančno proizvodni koncern državne industrije, ki je lastnik tovarne avtomobilov «Alfa Romeo«, in turinska tovarna avtomobilov FIAT, ravno tako močna monopolistična grupacija zasebnega kapitala.
Nedavno objavljen sklep IRI, da zgradi v okolici Neaplja novo tovarno z zmogljivostjo 300.000 vozil na leto, so prvi trenutek sprejeli v javnosti mimo in z odobravanjem. Razlagali so ga kot še eno pomembno akcijo v vrsti drugih, s katerimi si državna industrija prizadeva pospešiti gospodarski razvoj zaostalega juga.
Prvi kritik tega plana se je pojavil iz vrst združene socialistične stranke. Minister javnih del Mancini je sprožil stari problem u-pravljanja in orientacije državne industrije, pri čemer je zameril IRI, da se ni posvetoval z dr'av-nimi gospodarskimi telesi, ker je tako zanemaril metodologijo, ki je bila začrtana s komaj sprejetim petletnim planom gospodarskega razvoja. Med vrsticami intervencije socialistov, ki vodijo v vladi tudi resor plana, se skriva zaskrbljenost, češ da bi utegnili zaradi načina koncipiran'a in objavljanja sklepa IRI zaslugo za vso akcijo pripisati krščanskods-mokrat.ski stranki, ki so njeni eksponenti na čelu tega koncerna pa tudi ministrstva za državno gospodarstvo. Razumljivo se sedaj nobena stranka ne upa ogroziti celotne akcije, ker bi s tem resno ogrozila svoje lastne pozicije na Jugu v ibčutljivem ozračju, nekaj .ne.jcfc- pred parlamentarnimi volitvami. Tako bi se stvar končala zgolj pri propagandnih dvobojih strank, če se v spor ne bi vmešal FIAT, katerega glas je zavoljo vpliva la	tuatailss ig&-aa&
važen za vse narodno gospodarstvo.
Na Fiatovo intervencijo ni bilo treba dolgo čakati, zakaj z akcijo «Alfa Sud« je IRI razširil svoj proizvodni program tudi na malolitražne vozove (ti avtomobili bodo imeli 1000 kubikov), kjer se je Fiat doslej čutil za nedotakljivega gospodarja položaja.
Od zadržanih in umirjenih opozoril v začetku je prešel Fiat v odkrit napad. V nekem komunikeju je turinski gigant pozval vlado in pristojne organe državne industrije, da znova resno preudarijo pravilnost namena IRI, da «porabi 250—300 milijard javnih sredstev« za investicije, ki so — po Fiatovi razlagi — povsem napačne in nepotrebne.
Svoje nasprotovanje utemeljuje Fiat na dveh osnovnih argumentih: prvič se bo ritem porasta avtomobilske proizvodnje postopoma zmanjševal, hkrati s progresivno zaščitenostjo trga. Leta 1972-73, ko naj bi začela «Alfa-Sud» s polno zmogljivostjo, bodo proizvodne sposobnosti italijanske avtomobilske industrije predimenzionirane in večje od realnega povpraševanja na trgu.
Drugič, ko bodo sredi prihodnjega leta odpravljene tudi zadnje carinske omejitve med državami Skupnega evropskega trga, bo tuja industrija sposobna enakopravno konkurirati italijanski na nje- j nem lastnem terenu. Ne bo šlo več zgolj za domačo konkurenco, ampak tudi za evropske kolose z zelo pomembno letno proizvodnjo in močnim pritiskom ekspanzije.
Četudi imajo ti osnovni argumenti tudi drugo plat medalje (kolikor lahko tuje tovarne konkurirajo italijanskim, ravno toliko in še bolj bodo lahko italijanske tovarne konkurirale tujim: avtomobilskega trga ni mogoče statično obravnavati in je ((zasičenost« v tej obliki nemogoča), je očitno, da je turinskemu kolosu prvič, pa čeprav samo poten-:ialno, ogrožena absolutna pre-tada na italijanskem avtomobil-kem trgu.
Turinska tovarna je krila doslej vetji del domačega trga: leta 1966 so 74 odstotkov vseh registriranih avtomobilov proizvedli v
■ iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiMimiiiiiiimiiMiimimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiMiiimiiitiiiitifiitmiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Pekinški vetrovi
nad Hongkongom
Pred 66. leti nekako ob tem Času je razjarjena množica rinila v Pekingu poslanika tedanje Nemčije, to je po tedanjem tradicionalnem prepričanju navadnih Kitajcev, ko je šlo za tujce, enega «izmed tujih hudičev«, To je takrat povzročilo hude povračilne ukrepe. V ne-niirih in vojnah, ki so se iz te-8a izcimili, je Kitajska izgubila nekatera svoja ozemlja in močno ošibila svoje položaje v že tako neenaki borbi z napadalnimi kolonialisti in imperialisti.
Nekateri zgodovinarji bodo vsekakor takoj pripravljeni tekati podobnost med tedanjimi in sedanjimi dogodki v Pekingu, da bi morda sklepali z zelo neznanstvenim zaključkom, ha se zgodovina ponavlja. Toda tokrat je zgorelo britansko veleposlaništvo, a življenje šefa misije in drugih uradnikov ni bilo ogroženo. Pred nekoliko desetletji bi gotovo Velika Britanija v primeru takšnega do-Sodka uporabila najhujše povračilne ukrepe. Sedaj pa rav-no nasprotno ohranja svojo diplomatsko misijo v Pekingu. Tudi če bi hotela kaj storiti, bi bilo vprašanje, če bi sploh mo-Sla. Kajti danes se je razmerje ?il znatno spremenilo v korist kitajski.
»Manevrski prostor« Britan-c®v je sedaj omejen na pošiljanje in sprejemanje protestnih h°t, pri čemer imajo nasproti sebe izredne partnerje v potrpežljivih, odločnih ter nedo-stopnih in tajinstvenih diplomatih Kitajske. V teh dvobo-llh na splošno sploh ni zmago-valca. Odpravnika poslov dru-stranke kličejo po navadi v najbolj neprimernem času (po |hožnosti okrog polnoči), da mu Zročijo protestno noto. Toda n°te nihče ne sprejme in vse ®e °meji na razgovor, ki je po-S°stoma žaljiv. Včasih «se prodira zidovom«. Kot se je na brlmer zgodilo, ko je podtaj-'k Foreign Officea (britanskega zunanjega ministrstva) zamastil sobo, v kateri je ostal
kitajski odpravnik poslov- sam ter bral protestno noto.
Incident v Pekingu je zadnji najhujši v vrsti merjenja sil dveh držav, ki traja že od maja. Ta incident je, kot se zdi, bil odgovor na kitajski ultimat 48 ur, ki so ga naslovili na Britance v nedeljo. Z njim so Kitajci zahtevali, naj Britanci v Hongkongu prekličejo prepoved objavljanja treh kitajskih časopisov ter naj takoj osvobodijo 53 kitajskih delavcev in časnikarjev. V nasprotnem primeru, pravi nota, «bo britanska vlada odgovorna za vse resne posledice, ki bi lahko nastale«. Britanci se niso zmenili za ta ultimat in njehovo diplomatsko predstavništvo v Pekingu je zgorelo.
Meja med obema državama na področju Hongkonga je zaprta že več deset dni zaradi pogostih vpadov rdečih gardistov iz Kitajske in delovanja angleških mejnih straž, ki te vpade odbijajo. V samem Hongkongu so demonstracije zadušili in uvedli nočno policijsko uro. Položaj v koloniji je daleč od normalnosti ne le zaradi bomb, ki tu pa tam eksplodirajo, marveč zaradi pomanjkanja hrane in vode, ki prihajata sedaj iz Kitajske v omejeni količini. Vodo sploh racionirajo in jo dobavljajo samo po nekaj ur vsake štiri dni.
Se do pred kratkim so bili Britanci prepričani, da gre za živčno vojno in za navadni pritisk zaradi potreb kitajske kulturne revolucije in ohlajevanja njenih velikih naporov. Vladalo je prepričanje, da si Kitajska ne želi priključitve Hongkonga iz čisto gospodarskih razlogov, ker si ne želi nihče ubiti koklje, ki nosi zlata jajca. Kitajska namreč zasluži okrog polovice svojih deviz, to je nad 200 milijonov funtov na leto, v Hongkongu. Del tega dobiva od prodaje svojega blaga: hrane, svile in raznih izdelkov, drugi
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Liujoming ostro obsodil ravnanje s kitajsko ladjo
ODGOVOR «AVANTIJA» «RINASCITI»
Ce ne bodo italijanske oblasti upoštevale kitajskih opominov, bodo Kitajci odločno odgovorili - je dejal Liujoming
Socialisti zahtevajo prilagoditev atlantske pogodbe novim razmeram
RIM, 26. — Namestnik načelnika kitajskega urada za pospeševanje mednarodne trgovine v Italiji Liujoming je imel danes popoldne v Rimu tiskovno konferenco. Začel jo je z rekom Mao-cetunga: «Ce bi bilo odvisno od nas, ne bi še bojevali niti en dan. Toda če nam to okoliščine vsilijo, se lahko bojujemo do konca.« Liujoming je rekel, da pričakuje njegov urad od italijanskih oblasti, da rešijo vprašanje spora v zvezi s kitajsko ladjo «Liming», ne da bi njegov tirad sploh kaj popustil. Rekel je, da so to zadevo povzročile italijanske oblasti, ter da je zato odvisna rešitev spora izključno od njih. Italijanske oblasti morajo takoj popraviti napake in sprejeti ukrepe za takojšnjo rešitev. Prve dni septembra pride v neko italijansko pristanišče še kitajska ladja «Kuohang». Ce se bo tako samovoljno nadaljevalo izzivanje, bo prišlo do zelo resnih posledic, za kar bodo odgovorne italijanske oblasti.
Kitajski funkcionar je v razgovoru z novinarji večkrat poudaril globoko prijateljstvo kitajskega ljudstva do italijanskega ljudstva. Zatem je orisal dogodke od prihoda ladje «Liming», v Genovo 6. avgusta. Pri tem je rekel, da so izobesili na ladjo prve transparente z napisi Maocetun-govih rekov zato, «da bi jih pomorščaki študirali« ter da imajo ti pomorščaki popolno pravico učiti se Maocetungove reke. Toda genovske pristaniške oblasti so zahtevale, naj se napisi odstranijo, češ da se je beseda ((reakcionaren«, ki jo je vseboval napis, nanašala na Italijo. Poleg tega so v nasprotju z mednarodnimi zakoni pristaniške oblasti pozvale kapitana, naj takoj odpluje z ladjo iz Genove.
Zahteva po odstranitvi napisov je resno politično izzivanje kitajskega ljudstva, ki so ga povzročile osrednje oblasti v Rimu. Pri tem gre za grobo vmešavanje v notranje zadeve kitajskih pomorščakov. medtem ko je zapora nad dobavo vode in živil ((fašistični ukrep«. Dejanje ((fašističnega nasilja« — je nadaljeval funkcionar — italijanskih oblasti je povzročilo protest med posadko, ki je zato izobesila druge transparente in demonstrirala. Pomor-
ščaki so rekli, da se ne bojijo niti smrti v obrambo Maocetungove misli ter da se bodo borili do konca proti ((fašističnim zverem«.
((Nečastno dejanje« italijanskih oblasti lahko pomeni, da se bojijo Maocetungovih misli in jih sovražijo kakor vsi reakcionarji. Zatem je Liujoming rekel, da so italijanske oblasti ((sokrivec imperializma« ter da se prav gotovo smešijo, ko nasprotujejo Kitajski. Rekel je tudi, da so kitajske oblasti večkrat opomnile italijanske oblasti, naj popravijo svoje ravnanje. Treba je resno upoštevati, je zaključil funkcionar, da ima potrpežljivost kitajskega ljudstva svoje meje. Ce bodo italijanske oblasti še nadalje sovražne nasproti kitajskemu ljudstvu in bodo onemogočale menjavo in pomorski promet ob neupoštevanju kitajskih opominov, bodo Kitajci odločno odgovorili.
Na koncu je Liujoming rekel, da ne bo odgovarjal na vprašanja časnikarjev, češ da je že vse povedal, kar je imel povedati. Odgovoril je samo na vprašanje predstavnika nekega rimskega dnevnika. To vprašanje se je glasilo: «Ce bi priplula v kitajsko pristanišče italijanska ladja, ki bi izobesila transparent z rekom kakšnega atlantskega eksponenta, kako bi se ravnali vi?« Liujoming je odgovoril: «To bi bilo sovražno dejanje in mi bi se mu uprli. To bi bil zločin.«
Lijoming je bil oblečen v temno kitajsko obleko in je nosil na prsih velik znak s sliko obraza Maocetunga. Drugi funkcionarji pa so imeli v gumbnici manjše podobne znake.
rp j • v	•
ludi včeraj demonstracije v Hongkongu
HONGKONG, 26. - Policija v Hongkongu je danes nastopila pro ti tisoč kitajskim demonstrantom, ki so organizirali demonstracijo v središču mesta. Policaji so uporabljali solzilne bombe, aretirali so enega demonstranta. Na meji med Hongkongom in Kitajsko je mirno.
Danes pride na obisk v Italijo tunizijski zunanji minister Burgiba, v sredo pa mu vrne obisk Fanfani
RIM, 26. — Jutri bo glasilo PSU «Avanti» objavilo uvodnik, v katerem odgovarja na članek, ki ga objavlja revija KPI «Ri-nascita« v polemiki o obnovitvi atlantske pogodbe. Kot smo že pisali, se je ta polemika vlekla ves teden in so posegli vanjo predstavniki raznih strank.
Člankar v cAvantiju« se najprej brani očitka «Rinascite» o «ameriški stranki« in o podreditvi gospodarskim in vojaškim interesom neki tuji sili, ki je vodilna država. Po mnenju «Avan-tija« je ta trditev zelo neprevidna, saj je ravno s komunisti zelo lahko polemizirati na tem torišču.
Člankar odgovarja nato piscu članka v «Rinascita» Occhettu na trditev o imperialistični ofenzivi, ki je v teku. Če bi sprejeli to tezo, to je če bi menili, da je prišel imperializem ZDA do takšne točke, ko nima več drugega izhoda kot vojno, tedaj bi morali sprejeti to stvarnost, sprejeti analizo in sklepe kitajskih komunistov ter strank, ki se ob njih navdihujejo, ter začeti revolucijo povsod, kjer je možna, in se ne zmeniti za grožnje s svetovno vojno. Treba bi bilo sprejeti tveganje in se ne umikati. Ker pa komunisti tega ne store, so trditve Occhetta le teme za volilno kampanjo.
«Avanti» pa pripominja, da nihče ne zanika napetosti v svetu, da pa ni moč te napetosti obravnavati s črno-belo metodo. Sedanja kriza je znak konca dosedanjega sistema ravnotežja, ki je bilo značilno za hladno vojno. Po mnenju socialističnega glasila sta atlantska pogodba in varšavska pogodba csiamska dvojčka« in lahko postaneta iz simbolov določenega razdobja orodje utrditve miru. Preklic atlantske pogodbe bi lahko pomenil razbitje mednarodnega ravnovesja ne v smislu prebroditve nasprotij v pričakovanju bolj aktivne udeležbe Italije pri pomirjevalnem procesu, marveč v smeri osamitve Italije in njenega odrekanja edinemu orodju, s katerim lahko razpolaga evropska demokracija, da ohrani stik z ameriško demokracijo. Le tako Evropa lahko vpliva na politične izbire Amerike in se poveže s tistimi ameriškimi silami in strujami, ki so najbolj žive sile ameriške družbe in ki nasprotujejo ameriškemu imperializ-
mu. Gre za ljudi, ki so ostali zvesti izročilom Rooselvelta in Kennedyja. Takšna je ocena socialistov in italijanske vlade. V socialistični stranki pa bodo resno razpravljali o tem in sprejeli skupno svoje izbire. Razna nasprotja v stranki so dokaz svobode in tudi strastnih razprav.
Po mnenju iista je torej razlikovanje med «sokoli» in golobicami« ter med «revizionisti» in «dogmatiki» le polemično potvarjanje dejstev nasproti katerim je
treba postaviti ti dve dejstvi: o-cen.o atlantskega pakta v dokumentu o združitvi obeh socialističnih vej, po kateri gre za zemljepisno omej/no obrambo, spopol-njeno s smotrom po premostitvi vojaških blokov; ter predlog PSU socialistični internacionali, da bi prišlo do sestanka socialističnih strank, ki delujejo v državah NA TO, da bi pripravili skupen načrt za prilagoditev NATO novim razmeram. Pri tem bodo morali tudi upoštevati porajanje fašizma v nekaterih državah. Zato bi bilo prav, da bi komunisti opustili volilno ofenzivo proti socialistom ter da bi se s svojimi sila
Fiatu, 14,6 odstotka v drugih italijanskih tovarnah in samo 11,4 odstotka v inozemskih. Fiatova proizvodnja je dosegla v zadnjih letih nagel vzpon. Celo v času dveletne recesije Fiat ni zavrl produkcijskega ritma, ampak je, nasprotno, z novimi investicijami moderniziral proizvodnjo, okrepil izvoz in se pripravil za še bolj dinamičen vzpon v prihodnjih letih. Plodovi investicij se že močno čutijo. V prvem polletju 1967 je ta gigant proizvedel 706 tisoč avtomobilov ali za 126.000 milijard lir oziroma 97 milijard lir več kot v prvem polletju prejšnjega leta. Izvozili so 200 tisoč avtomobilov. S takimi posli, kot so ga sklenili s Sovjetsko zvezo o izgradnji kompletne tovarne avtomobilov, bi lahko Fiat mimo pričakoval prihodnje desetletje, ker je zagotovil osnovne pogoje za porast proizvodnje do 2 milijonov v letu 1970.
Turinska tovarna je sedaj najavila svoje investicije na jugu kljub odločitvam, ki jih bo vlada sprejela v zvezi z iniciativo IRI: zgradila bo obrat za montiranje
50.000	avtomobilov na Siciliji, tovarno za proizvodnjo kmetijskih strojev, eno za avtomobilske dele in eno za aeronavtiko. Dež Fiatovih milijard, ki je nenadoma začel padati na jugu, bo imel, če se ti načrti uresničijo, vsaj eno pozitivno stran: pripomogel bo k splošnemu razvoju in omogočil zaposlitev tisočem potencialnih e-migrantov iz tega dela države.
Težava pa je v tem, da se je intervencija Fiata, da bi preprečil zgraditev tovarne «AIfa-Sud», pojavila v trenutku, ko so se v vladni koaliciji vneli odprti spori o gospodarski politiki ter o dejanski regulatorski vlogi države in komaj sprejetega petletnega gospodarskega plana. Postalo je namreč jasno, da nastajajo z iniciativo IRI pa tudi s Fiatovimi protiukrepi tako velike gospodarske akcije zunaj plana gospodarskega razvoja in njemu navkljub. To je prisililo socialiste, ki imajo v vladi tudi resni plana, da so zavzeli odkrito kritično stališče do metode, ki jo je uporabil IRI v koncipiranju in objavljanju lastnih akcij. Razumljivo je, da sedaj nihče ne more prevzeti nase odgovornosti, če plan propade, ker bi s tem resno ogrozil pozicije lastne stranke v občutljivem političnem ozračju nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami.
Prav do skrajnosti vse to zaostruje ključni problem: nemoč gospodarskega plana, pa naj gre za investicijo državne industrije ali za kontrolo in usmerjenje investicij velikih monopolističnih skupin, kot se je to sedaj zgodilo s Fiatom.
Jasno pa je, da v predvolilnem boju ni mogoče pričakovati rešitev teh velikih dilem nadaljnjega gospodarskega razvoja in ekonomskega sistema. Vprašanje upravljanja državne industrije ali vsaj njene okvirne orientacije, je staro, kot je stara italijanska republika. V povojnem obdobju so vse delavske stranke nenehno zahtevale, da naj se razvoj pospeši in da naj se državna industrija u-smeri «protimonopolno«. Z novim gospodarskim planom so šli samo d o polovice poti, ker nimajo na voljo učinkovitih instrumentov, s katerimi bi lahko učinkovito vplivali na dva gospodarska sektorja in ju pripeljali v položaj medsebojne odvisnosti in korelacije. Zato je sedanji spor dveh gigantov samo odsev odsotnosti takih regulatorskih vzvodov države.
V. B.
(Nadaljevanje na 2. strani)
iiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiini,iiiiiiini,mi,mini,,,,,,,|,t„i,iiiin,im,||,„,„lllllll,IIIIIIIMIIIIltllllll|l|ll||||||)||l|||l||)||||||)|||]|1|||t)|)|||||1|||||t|)|||||n|||||||||)|n|||||||a
KOMENTAR AGENCIJE TANJUG
BEOGRAD, 26.	— Agencija
«Tanjug» objavlja danes komentar svojega diplomatskega urednika o vojaških manevrih sil severnoatlantskega pakta v severni Italiji in v severni Grčiji. V komentarju se poudarja, da je jugoslovanska javnost z negodovanjem sprejela vest o začetku teh manevrov, ki se nikakor ne morejo imeti za slučajne, posebno še, ker se vzporedno s temi manevri organizira v Trstu, to je v neposredni bližini jugoslovansko-itali-janske meje kongres rezervnih oficirjev članic NATO.
Organiziranje vojaških vaj na tak način, se poudarja v komentarju, ki so ga verjetno inspirirali odgovorni, ki spremljajo zunanjo politiko Jugoslavije, ima lahko tudi svoje politične implikacije. Ne bi želeli prejudicirati stvari, se poudarja v komentarju, toda vaje take vrste z načrtnim sestan
kom rezervistov in istočasnimi manevri v severni Grčiji imajo lahko tudi določen vpliv na razvoj odnosov na jugu Evrope.
Jugoslovanska javnost še posebno negoduje ker so ti manevri v trenutku hude krize na področju vzhodnega Sredozemlja in arabskega vzhoda, zaradi česar je težko ne sklepati, da to delovanje NATO ni v skladu z napori za premagovanje težav, nastalih po izraelskem napadu. Jugoslovanska javnost, ki ne more brezbrižno gledati na akcije, ki jih ima za škodljive za politiko dobroso-sednega sodelovanja in pomiritve na svetu, obsoja te poteze.
Sedanji manevri sil NATO v severni Grčiji in severni Italiji so po ocenitvi jugoslovanskih političnih krogov in jugoslovanske javnosti, se poudarja na koncu komentarja, v nasprotju z željami narodov južne Evrope, da
se na tem področju ohrani ozračje medsebojnega zaupanja in konstruktivnega sodelovanja.
SOLUN, 26. — Danes so se začeli manevri NATO z imenom Sunshine Express». Manevri bodo trajali dvajset dni in pri njih sodelujejo naslednje države: Grčija, Italija, Velika Britanija, ZDA, Kanada in Belgija. Manevri so razdeljeni na tri faze. Vež-bali se bodo v letalskem prevozu in izkrcavanju okoli 4000 mož iz srednje Evrope na severno grško mejo.
Iz Ankare poročajo, da se bodo tu sestali 28. in 29. septembra ministri za obrambo držav članic skupine za jedrsko načrtovanje NATO. Predsedoval bo turški minister za obrambo Topaloglu. Države članice omenjene skupine so:	Kanada, Zahodna Nemčija,
Velika Britanija, Italija, Nizozemska, ZDA in Turčija
Jugoslovanska javnost obsoja manevre NATO v severni Italiji in v severni Grčiji
Ti manevri se nikakor ne morejo imeti za slučajne in lahko imajo tudi politične implikacije
RESOLUCIJA SPODNJI ZBORNICE V HAAGU
Nizozemska vlada naj posreduje za konec bombardiranja v Vietnamu
Američani uporabljajo v Severnem Vietnamu novo vrsto bomb
HAAG, 26. — Nizozemska spodnja zbornica je danes po dolgi debati o Vietnamu odobrila resolucijo, ki poziva nizozemsko vlado, naj zahteva od ZDA konec bombardiranja Severnega Vietnama, «zato da se poveča možnost mirovnih pogajanj«.
Resolucija poziva vlado, naj nujno pozove sevemovietnamsko vlado in narodnoosvobodilno fronto, da pokažeta pripravljenost do pogajanj, in takoj ko se bo ustavilo bombardiranje, naj zmanjšata svojo vojaško dejavnost ter sodelujeta, da se sklene premirje.
Med debato Je zunanji minister Luns izjavil, da so bile nedavno sprožene razne mirovne pobude, zlasti so Jih sprožile vzhodnoevropske države. Dodal je, da je prejšnji mesec «neka komunistična država« resno posredovala v Pekingu in Hanoju, da bi se začela mirovna pogajanja, toda pobuda je bila brezuspešna. Minister je dodal, da Je nizozemska vlada v sedanjem stanju prepričana, da enostranska ustavitev bombardiranja ne bi pripeljala do pogajanj. Luns Je izrazil dvom, da bi bilo moč v celoti izvesti resolucijo, ki
ka. Popoldne si je Longo skupno s soprogo in sinom ogledal znamenitosti mesta. Jutri bo z družino odpotoval z letalom iz Dubrovnika v Split.
V Dubrovnik je prispela danes delegacija več zadružnih zvez Ra-venne, mesta ki je pobrateno z Dubrovnikom. Delegacija, ki jo vodi Serafino Guerra, vrača obisk dubrovniškim zadružnikom, katerih delegacija je nedavno obiskala Raven-no. Italijanski gostje bodo med bivanjem v Dubrovniku obiskali več zadrug in kmetijskih objektov na področju Dubrovnika.
Tito sprejel Valdeck-Rocheta
BEOGRAD, 26. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel danes na Brionih tajnika KP Francije Valdeck-Rocheta in člana CK KP Francije Jaguesa Denisa. Sprejema so se z
jugoslovanske strani udeležili tudi tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič, član predsedstva CK ZKJ Petar Stambolič in član izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Janez Kočevar. Med sprejemom so si izmenjali misli o vprašanjih skupnega interesa, posebno o akinalnem mednarodnem položaju. Razgovori med delegacijama so se nadaljevali po kosilu, ki sta ga v čast Rochetu priredila na otoku Vanga maršal Tito in njegova soproga.
35 mrtvih pri cestni nesreči
LIMA, 26. — Pri cestni nesreči, ki se je dogodila včeraj 35 kilometrov od mesta Cerro de Pasco, je zgubilo življenje 35 oseb, 28 pa jih je bilo ranjenih. Tovornjak, na katerem je bilo 63 potnikov, se je prevrnil v prepad, ker je šoferja prijel spanec.
SPORAZUM ZAPU IN ANC
Skupna vojaška fronta proti Smithu in Vorsterju
Vedno večja aktivnost borcev za svobodo v Rodeziji - Smithu pomagajo vojaki iz Južne Afrike
ALŽIR, 26. — Rodezijska stranka «Zimbabwe Afričan People’s Union« (ZAPU) in južnoafriška «African National Congress* (ANC) sta objavili včeraj v Alžiru skupno sporočilo, ki javlja, da sta sklenili ustanoviti skupno vojaško fronto proti režimom bele manjšine v Salisbu-ryju in Pretorii. Sporočilo dodaja, da so sklenili ustanoviti skupno fronto v zvezi z uspehi, ki so jih dosegli na bojišču. Pri prvih dveh spopadih s sovražnikom v dolini reke Zambesi in na področju Vank so združene sile ubile ali ranile 66 mož. Obe organizaciji bosta nujno pozvali organizacijo afriške enotnosti, naj poveča podporo in naj se zajamči svoboden prehod borcev za svobodo po ozemlju afriških držav.
V zadnjem času so v južni Rodeziji vedno pogostejši napadi borcev za svobodo na vojsko Smithove rasistične vlade. V Salisburyju so danes javili, da je bilo pri več spo-. padih ubitih 23 «teroristov», 26 pa , ujetih. Trdijo, da so ti prišli iz | Zambije. Sporočilo pravi, da je bi-
je bila odobrena v zbornici, da pa | niiniiiiiniiitiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiniiuium......................................
bo kljub temu posredoval pri
meriski vladi.
Hanojski list «Kuan Dol Nan Dan« piše, da uporabljajo Američani v Severnem Vietnamu novo vrsto bombe ,ki jo imenujejo «Wall Eye». Gre za bombo, ki je podobna torpedu in ki ima v svoji konici, ki je pokrita s prozorno pla-ttiko, televizijski aparat, ki oddaja sliko cilja, katerega mora zadeti, na zaslon v letalu, ki prevaža bombo. Po izpustitvi bombe jo pilot nekaj časa vodi proti cilju, zatem pa jo vodi televizijski aparat. Bomba tehta 500 kg in ima 250 kg eksploziva.
Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je sporočil, da so včeraj izvršili skupno 146 bombnih napadov na Severni Vietnam.
Na dan volitev v Južnem Vietnamu ,ki bodo 3. septembra, bodo morali vsi ameriški civilisti v Južnem Vietnamu ostati 31 ur doma, da se izognejo morebitnim napadom pripadnikov osvobodilne fronte.
Longo v Dubrovniku
BEOGRAD, 26. — Generalni tajnik KP Italije Luigi Longo, ki ga Te pred dnevi sprejel predsednik Tito na Brionih, je po kratkem obisku v Splitu prispel danes v Dubrovnik, kjer so ga pozdravili zastopniki oblasti in občinskega komiteja zveze komunistov Dubrovni-
•MIMHIHIIIItlllllllHIIIIIIIIIIIIIHIIIIItlllllfimmillllll
Pekinški vetrovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
del pa od denarnih pošiljk Kitajcev, ki živijo v koloniji.
Kitajska bi seveda lahko zasedla Hongkong. Tega ne bi moglo preprečiti 8500 britanskih vojakov. Lahko bi tudi računala z dobički od zaplenjene industrije. Toda na splošno bi mnogo več izgubila. Hongkong namreč prodaja več kakor tretjino svojih proizvodov Ameriki. Poleg tega pa bi izgubilo mesto tudi pol milijona turistov na leto. Kitajska bi z zasedbo Hongkonga dobila tudi nadaljnje štiri milijone Kitajcev, ki bi ostali večinoma brez dela.
Britanci tudi sklepajo velike posle v Hongkongu, v katere so vložili ogromna sredstva. Hongkong je danes veliko bančno in trgovsko središče sveta. Poleg tega tudi zelo uspeva njegovo svetovno pristanišče. Po petnajstih letih naravnost fantastičnega vzpona ima Hongkong na leto milijardo dolarjev dohodka, pri čemer prekaša na primer Mehiko in Novo Zelandijo in je na isti ravni s Finsko in Norveško.
Kakšen interes naj bi torej imela Kitajska, da spremeni to stanje.
Nobenega, pravijo tisti, ki računajo na racionalnost v pekinški politiki. Po njihovem izvaja Kitajska samo živčno vojno, da bi ponižala «tuje hudiče« ter da bi s tem ustvarila nekakšen varnostni ventil za visoko napetost, ki Jo je dosegla «revo-lucija« doma.
Seveda pa so nastali tudi dvomi glede takšne ocene in glede racionalne politike Pekinga sploh. To toliko bolj, ker je trimesečna kampanja povzročila mnogo več škode Kitajski kakor Britaniji. Kitajci zgubljajo v trgovini, priliv deviz je začel usihati, večina kongkon-ških Kitajcev je postala še bolj nezaupna proti Pekingu. Siri se namreč sum, ali ni morda to le uvod v nasilno zasedbo Hongkonga, preden mine rok 99 let od «najemne pogodbe«.
Kitajskim voditeljem pa je vsekakor uspelo, da so zavili tudi ta svoj postopek v tančico negotovosti in skrivnosti, kakor ((kulturno revolucijo«, svojo vietnamsko politiko in še marsikaj drugega.
«2enminžibao» stalno poudarja, da je Hongkong kitajski in ne angleški. Britanci se lahko s tem tudi na strinjajo. Toda ne morejo se pri tem izogniti dejstvu, da morajo imeti vedno pred očmi, da je ta ((kronska kolonija« zelo občutljiva za vetrove iz Pekinga.
V. T.
Nadaljnji komentarji pogodbe proti širjenju jedrskega orožja
lo med rodezijskimi silami šest mrtvih in 12 ranjenih.
Rodezijske čete so ob podpori helikopterjev in lovskih letal izvršile posebno akcijo na obmejnem področju z Zambijo, kjer so bili pred dvema dnevoma omenjeni spopadi. Pri operaciji so sodelovali tudi štirje helikopterji južnoafriškega letalstva. V Salisburyju so mnenja, da bo južnoafriška vlada ponudila Smithu še druge čete, če se bo povečala dejavnost borcev za svobodo na rodezijskem ozemlju.
Južnoafriški rasistični ministrski predsednik Vorster je izjavil, da «ni nobenega razloga za paniko zaradi povečanja terorizma* v Rodeziji. Dodal pa je, da skrbno sledijo razvoju dogodkov v Rodeziji, ker skupine gverilcev, ki so se spopad le z rodezijskimi silami, pripadajo vsaj delno glavnemu južnoafriškemu črnskemu gibanju ANC.
MOSKVA, 26. — Glasilo sovjetske vlad) «Izvestja« piše, da je načrt pogodbe proti širjenju jedrskega orožja važen korak naprej in dodaja, da gre za to zasluga mnogim državam, med katerimi tudi ZDA. List poudarja, da vsebuje načrt še negotovo točko, t. j. važen člen o mednarodnem nadzorstvu, o katerem se niso še sporazumeli, toda, dodaja, da je moč sporazumeti se o tem, brez prevelikega zavlačevanja«.
List pravi zatem, da je pogodba rezultat večletnih naporov tako na ženevski konferenci kakor drugje. Zaradi tega, dodaja list, lahko načrt velja za rezultat kolektivne misli, ki upošteva želje mnogih držav, velikih in malih, gospodarsko razvitih ali še v razvoju, opremljenih z močnim vojaškim potencialom ali brez njega«.
Zatem obtožuje Zah. Nemčijo, da se je uprla od vsega začetka pogodbi zaradi svojih militarističnih smotrov. Takoj ko je bila javljena predložitev načrta pogodbe, zaključuje list, se je Zah. Nemčija požurila in je sprožila ugovore proti določbi o nadzorstvu, čeprav ve, da ta določba ni bila še pripravljena.
Glasilo poljske kofljunisjjčne Partije «Tribuna Ludu» piše, da ((pritisk svetovne javnosti, ki Je bi a razburjena zaradi naraščajoče oboroževalne tekme in zaradi razvoja na svetu, je pripravil ameriške kroge do tega, da so deloma menjali svoje stališče«. Odgovornost za počasen potek konference, počasno usklajevanje stališč je treba pripisati tudi drugim opozicijskim silam, in predvsem Zah. Nemčiji.
List ugotavlja, da Bonn ni umaknil svojih pridržkov, in da bo bonska vlada, ki jo vodijo vojaške ambicije, nadaljevale napore, da bi ovirale podpis sporazuma ,ter nadaljuje:	((Nepopolnost načrta pogodbe	in	težave, ki	jih	zahodno-
nemška vlada še vedno ustvarja, imajo	za	posledico,	da	sklenitev
pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, ni tako blizu kakor bi to bilo potrebno.«
Francoski tisk tudi danes obširno komentira predložitev načrta po godbe	proti širjenju	jedrskega o-
rožja. Včeraj so v Parizu objavili poluradno	izjavo, ki	se	glasi: «V
pristojnih krogih se poudarja, da je francosko stališče dobro znano. Ne širjenje jedrskega orožja prav gotovo predstavlja probleme in zelo nevarno bi bilo, če bi vedno večje število držav izdelovalo jedrsko o rožje. Toda je nekaj mnogo važnej šega, in sicer, da morajo države, ki imajo jedrsko orožje, ustaviti iz delovanje in uničiti orožje, ki ga imajo. Predloženi načrt pa nikakor ne prepoveduje jedrskim državam nadaljnjega izdelovanja orožja in o hranitve vseh njegovih zalog. Ne gre torej za pravi razorožitveni ukrep.*
Začetek konference arabskih ministrov
KARTUM, 26. — Nocoj se je začela v Kartumu konferenca arabskih zunanjih ministrov, na kateri sodelujejo ministri trinajstih držav in predstavnik organizacije za osvoboditev Palestine. Konferenca mora pripraviti dnevni red arabskega vrha, ki bo prihodnji teden in ki bo morala pripraviti skupno arabsko politiko do Izraela in do držav, ki so pomagale Izraelu.
Začetni govor je imel predsednik sudanske vlade Magub, ki je izjavi., da bo konferenca zunanjih ministrov začetek akcije, ki bo pripeljala do konkretnih odločitev, katere bodo dokončno odpravile posledice napada. «Med obiski v a-rabskih prestolnicah, je izjavil Magub, sem ugotovil iskreno odločenost arabskih državnih poglavarjev, da očistijo ozračje medarabskih odnosov z odpravo nesoglasij, zato da se rešijo kronični problemi a-rabskega sveta.«
karabinjer malo prej odpeljala nekega bolnika v bolnišnico v Schlan-ders (Silandro). Karabinjerji so začeli takoj s preiskavo, davi pa sta prišla na kraj poveljnik karabinjerske legije iz Bočna in poveljnik bataljona. Peklenski stroj ni povzročil druge škode, ker leži vojašnica izven vasi na samem. Prebivalci so slišali močni pok, toda so mislili, da gre za rakete, ki jih streljajo proti toči, saj je bila tudi nevihta.
Rachclc Mussolini zahteva pokojnino
RIM, 26. — Odvetnik Dario Di Gravio, ki zastopa interese Rache-le Mussolini, je pozval pristojne u-rade, naj priznajo njegovi varovanki družinsko pokojnino. Pri tem trdi, da je imel njen mož Benito Mussolini ob času svoje smrti že pravico do pokojnine, češ da je bil v službi italijanske države več kot 20 let ter da je za to dobival redno plačo. Neko prejšnjo zahtevo Mussolinijeve žene so zavrnili, ker je minilo več kot deset let po Mussolinijevi smrti, -ko ,ie to prošnjo vložila. Ča mu ne bodo uradi ugodili, se bo ocMKfnik obrnil na računski dvor.
lja», «Dr. Pasteur*, «Juarez», «Živ-ljenje Emila Zolaja*.
Leta 1955 je bil zaradi tvorbe nad očesom prisiljen zapustiti svojo vlogo, ko je igral v nekem newyor-škem gledališču. Kmalu zatem je bil operiran in je zgubil levo oko. Zadnjikrat se je pojavil v filmu leta 1958. Nastopal je tudi v televizijskih filmih.
Paul Muni umrl
SANTA BARBARA (Kalifornija), 26. —v' V petek je umrl na svojem domu za srčno kapjo znani filmski igralec Paul Muni. Muni se je rodil v Lembergu (tedanja Avstrija, sedaj Poljska) 22. septembra 1897. Bil je igralec več kot pol stoletja. Njegovi starši so bili igralci, ki so igrali v židovskem jeziku. Izselili so se v Anglijo, leta 1902 pa v New York. Paul je doraščpl, v gledaliških krogih in je prvič nastopil v Clevelandu, ko je imel 13 let. Nastopal je še v drugih gledališčih, s svojim prvim filmom «The Va-liant* pa se je takoj uveljavil. Kmalu zatem je nastopil v filmu «Sca-raface*, ki velja za njegovo velede-lo. Sledili so drugi filmi, med katerimi so najbolj znani «Dobra zem-
Miši in podgane pustošijo v Palermu
PALERMO, 26. — V starih in novih predelih mesta se je pojavilo izredno veliko število miši in podgan, ki so povzročile škodo več sto milijonov lir, zlasti na poljih v bližnji okolici mesta, kjer so napadle trtne nasade in uničile grozdje.
Mestne parke so zaprli in v njih so raztrosili strupene snovi, da bi miši uničili. Tudi v najbolj obljudenih predelih mesta so trgovci z živili utrpeli veliko škodo. Podgane, ki prihajajo zvečer iz odtočnih kanalov, se ne bojijo ne človeka ne mačk. Vdirajo v trgovine in uničujejo vse, kar najdejo užitnega.
V vasi Cruillas niso miši prizar nesle niti domačim živalim ter so napravile veliko škodo v kumikih, golobnjakih in med kunci. Zgreble so tudi globoke rove na poljih, ki so bila nedavno posejana, in so s tem uničile pridelek.
ATENE, 26. — Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da so An-drea Papandreua formalno obtožili visokega izdajstva in ga prijavili sodišču. Papandreua, ki je sin bivšega predsednika vlade Giorgia Pa pandreua, so aretirali 26. aprila Od tedaj so ga zasliševali in sedaj se je preiskava končala s sklepom sveta sodnikov atenskega sodišča, da ga bodo sodili. Proces bo še letos.
Obtožujejo ga, da se je udeležil zarote «Aspida», katere namen naj bi bil strmoglaviti vlado in uvesti nevtralistični režim.
Splavitev podmornice «Bagnolini» v Tržiču
V tržiškem obratu «Italcantieri» so včeraj dopoldne splovili novo podmornico za italijansko vojno mornarico «Attilio Bagnolini«, ki je povsem enaka enoti «Enrico Toti«, prvi podmornici zgrajeni po vojni za italijansko ladjevje. Splovitvi je prisostvoval kot predstavnik vlade podtajnik na obrambnem ministrstvu N. Santero, prisotni so bili tudi generalni vladni komisar za Furlanijo-Julijsko krajino dr. Cappellini, goriški prefekt Princi-valle, podpredsednik deželnega sveta dr. C. Devetag, predsednik tržaške pokrajine dr. Savona in njegov goriški kolega dr. Chientaroli, tržaški župan ing. Spaccini, in številne druge osebnosti. Družbo «Ital-cantieri« sta na slovesnosti med drugimi predstavljala predsednik dr. G. Tupini in glavni ravnatelj ing. V. Fanfani. Kakor je naglasil dr. Tupini, bo tržiška ladjedelnica v prihodnjih mesecih zgradila za domačo vojno mornarico še dve enaki podmornici.
ODGOVOR «AVANTIJA»
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Latschu atentat na karabinjersko vojašnico
BOČEN, 26. — Davi ob 3.45 se je v Latschu (Lacesu) razpočil peklen ski stroj, ki so ga teroristi položili na okno karabinjerske vojašnice. Eksplozija je opustošila dve pisarni, razbila vse šipe na poslopju in podrla notranjo steno, ni. na srečo povzročila žrtev. Med eksplozijo sta bila v poslopju samo dva karabi njerja, ker sta neki podčastnik in
Niiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuuiiiiiiiiiiiii
ZAČETEK FILMSKEGA FESTIVALA V BENETKAH
Prvi film «Dutchman» (Holandec)
obravnava rasizem v Ameriki
Danes bodo predvajali en portugalski in en bolgarski film
BENETKE, 26. — Danes se je začel beneški filmski festival s predvajanjem angleškega filma «Dutchman» (Holandec). Film o-bravnava rasno problematiko, to je odnose med črnci in belci, in je zelo pretresljiv. Povzeli so ga po drami istega imena, ki jo je napisal ameriški črnski pisatelj Le-roy Jones. Dejanje se razvija v vozu newyorške podzemeljske železnice med samo dvema osebama: črncem in belko, in njegova vsebina je alegorična. Gre za srečanje ljubke in izzivalne bele deklice z mladim črncem, ki se prilagodi konvencionalnemu obnašanju družbe belih. Fant je namreč obiskal zavod črncev, kjer so ga zelo dobro vzgojili. Fant prenaša dolgo časa razne izkušnjave in izzivanje do trenutka, ko ne more več vzdržati notranjega besa. Film prikazuje ta bes, zagrenjenost, ter spolno napetost in je vseskozi pretresljiv. V prenešenem smislu kaže hudo nasprotje med belim in črnim plemenom in sovraštvo ter je lahko v opomin, kaj se bo lahko zgodilo belcem zaradi zatiranja in poniževanja črncev. Simbolika filma je v tem, da pomenijo neizpolnjene obljube dekleta tudi neizpolnjene obljube ameriških belcev nasproti črncem, zaradi česar postajajo odnosi med njimi vedno bolj napeti. Toda kljub besu, ki razvname črnca, postane na koncu vendarle žrtev prav on, kot se ravno dogaja v ameriški družbi. Zakoljejo ga z nožem ob popolni brezbrižnosti drugih potnikov podzemeljske železnice
V filmu nastopata Shirley Knight in Freeman jr., ki jima je občinstvo na koncu predvajanja filma v dvorani burno ploskalo.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila predvajanju filma, sta režiser Anthony Harvey in igralka
Shirley Knight poudarila, da nista hotela s filmom postati ((odvetnika črncev«. Režiser je dejal, da so napravili film, ker je drama, po kateri je bil posnet, zelo dobra in njen pisatelj Leroy Jones eden izmed največjih, ki žive sedaj v Ameriki. Predvsem ni režiser nameraval braniti črnskega gibanja «Blac': Power», marveč samo spraviti na platno gledališko igro. Zaradi tega je tudi vsebina igre in filma skoraj popolnoma enaka.
Ko so režiserja vprašali, ali misli, da, ostanejo odnosi med črnci in belci nujno tako napeti, je Har-vey rekel, da je nekaj upanja, da se bodo izboljšali. Ko je pisatelj Jones napisal igro «Dutchman», so mnogi menili, da gre za fantazijo, a ravno pred kratkim se je pokazalo, da je to žal stvarnost. Ko je pred tremi leti videl režiser igro v New Yorku, je razumel, kaj pomeni biti črnec v Ameriki. Namen filma je bil, da pokaže to stanje, napetost, nasilje in obnašanje ljudi v takih primerih.
Harvey je v začetku nameraval izdelati film v ZDA, pa mu ni zaradi nasprotovanj uspelo. Zato ga je posnel v Angliji v samih šestih dneh in je stal 20.000 funtov.
Se pred tem filmom, ki velja za nagradno tekmovanje, so vrteli kratkometražni film slikanic ((Stari mlin« Walt Disneyr.. Po en kratkometražni film tega režiserja bodo vrteli vsak večer, da s tem počastijo njegov spomin. Prav tako so prej predvajali srednjeme-tražni japonski film »Matere« To-šija Matsumota, ki je bil nagrajen na mednarodnem festivalu dokumentarnih filmov.
Jutri je na sporedu portugalski film «Skok», ki ga je zrežiral Christian de Chalonge, ter bolgarski film «Odklon».
mi vključili v italijansko stvarnost in si postavili v njej stvarne smotre. Na ta način bi lahko dali velik prispevek stvari demokracije in miru.
Jutri ob 12.50 prispe na letališče Fiumicino na uradni obisk v Italijo tunizijski zunanji minister Habib Burgiba jun. Po kratkem postanku v Rimu, bi nadaljeval potovanje v Arezzo, kjer ga bo sprejel zuanji minister Fanfani. Ministra bosta nadaljevala v ponedeljek razgovore v Rimu kjer bosta podpisala tudi sporazum o odškodnini italijan. državljanom za razlaščena zemljišča v Tuniziji ter sporazum o gospodarskem sodelovanju.
Ministra bosta razpravljala tudi o mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo zlasti obeh držav ter o medsebojnih odnosih. Ti odnosi so predvsem kulturnega, gospodarskega in trgovinskega značaja. Zadnja leta so se med državama močno okrepile izmenjave, ki so dosegle lani 27 milijard lir. Poleg tega delujejo razna italijanska podjetja v Tuniziji. Med drugim bo ravno med obiskom Burgibe začel voziti trajekt med Neapljem in Tunizom. Prve vožnje se bosta udeležila oba zunanja ministra skupno z ministrom mornarice Natalijem. Burgiba bo obiskal tudi predsednika republike Saragata in predsednika vlade Mora.
V zvezi z obiskom v Italiji je tunizijski zunanji minister Burgiba izjavil, da je prišlo do njegovega obiska po živahnih stikih med obema vladama, zlasti pa med poslaništvoma. Napori za utrditev prijateljstva so torej bili kronani z uspehom. Burgiba je rekel, da tunizijska vlada meni, da je bilo dosedanje sodelovanje z Italijo pozitivno, da se bo pa še bolj okrepilo. Od tega bosta imeli koristi obe državi. Italija lahko mnogo prispeva k splošnemu razvoju v Tuniziji in obe skupaj lahko prispevata k napredku človeštva v duhu razumevanja med narodi in v težnji po zgraditvi boljšega sveta. Minister Burgiba je tudi omenil v svoji izjavi obisk ministra Fan-fanija v Tuniziji, ki se bo začel v sredo.
clO. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE»
Več novih enajsteric v drugem zavrtljaju
Gaja, Kontovel, Prosek (med člani), novosti letošnjih Športnih iger - Mladinci: Brežani favoriti za zmago
Danes v nedeljo, 27. avgusta	
II. kolo nogometnega turnirja SŠI	
ČLANI	Igrišče «Prvi maj«
ob 9. uri	UNION — GAJA (sodnik Rupel)
ob 11. uri	REPEN — PROSEK (sod. Mohorčič)
	Igrišče v Nabrežini
ob 11. uri	KONTOVEL — ŠKAMPERLE
	(sodnik Ota)
MLADINCI	Igrišče v Nabrežini
ob 9. uri	VESNA — BREG A (sodnik Danev)
lllimillllUIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimnilllllHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimiHllllllllllllll
Zaključek neuradnega svetovnega padalskega prvenstva
Ob 14. uri: višek z atraktivnimi skoki
Danes Sečovlje - prizorišče človeške drznosti Nagrajevanje zmagovalcev posameznih disciplin
PORTOROŽ, 25. — Spored tekmovanj za V. Jadran Cup je pri kraju. V moški konkurenci so Čehi ponovili uspeh iz prejšnjega leta, med ženskami pa so bile letos najboljše Sovjetinje. Na končni lestvici so Jugoslovani zasedli 6. mesto, Italija pa 12.
Tekmovalci so danes prosti. Jutri se bodo padalci še enkrat zbrali na sečoveljskem letališču:	na
sporedu bo še disciplina atraktivnih skokov in zaključna prireditev z nagrajevanjem najboljših.
Atraktivne skoke so uvedli na portoroški prireditvi leta 1963, in sicer za nagrado ((Turizem — Portorož«. Prva je to nagrado odnesla odlična ameriška vojaška ekipa »Golden Khlghts« (Zlati vitezi), na zadnji prireditvi pa jo je osvojila ekipa SZ, ki se je izkazala v izredno drznem in vratolomnem reševanju padalca, kateremu so se vrvi padala pri odskoku zapletle v rep letala. Napovedovalec je po zvočnikih obvestil gledalce, da v zraku ni nekaj v redu. Gledalcem je posebno zastajal dih, ko se je iz letala spustil, privezan na kabel, njegov tovariš in prerezal zapletene vrvi. Oba sta nato padala v globino, dokler se nista poslu-žila rezervnih padal in tako rešila gledalce mučnih trenutkov.
Atraktivni skoki so prosta disciplina, zato ekipe skrbno čuvajo skrivnost o programu, ki ga bodo izvajale. Edino kar nam je uspelo izvedeti je, da bodo Italijani po vsej verjetnosti izvedli zvezdo, to je figure, kjer se pet padalcev drži za roke in pada v globino v obliki zvezde, dokler ne odprejo padal na višini 400 m. Tudi Američani se pripravljajo na bombo: padalci padajo strnjeni, dokler se ne spustijo v loku v svojo smer ter pristanejo daleč narazen drug od drugega. Za seboj puščajo dimno sled iz posebnih raket pritrjenih na nogah.
Nedeljski program se bo začel ob 14. uri po jug. času, kajti na sporedu bo tudi nagrajevanje najboljših ekip v posameznih disciplinah.
I. M.
kliniko.
Tragično leto avtomobilizma nadaljuje.
KOUSAKSTVO
Še ena žrtev: Aexl
VILLARS, 26. — švicarski avtomobilski pilot Aexl je danes podlegel hudim poškodbam, ki si jih je napravil na poskusnih dirkah Ollon — Villars. Aexl je vozil avtomobil znamke «ford-cobra». Nenadoma je zavozil izven ceste, kjer je zadobil celo vrsto hudih poškodb.
Aexl Je umrl med prevozom v
lliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinnnnutunimiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiuniiiHii
V OKVIRU PRIPRAV ZA SŠI
Nova Gorica-Sokol
Nabrežinski plavalci se bodo danes v Novi Gorici pomerili s tamkajšnjimi atleti, ki so se letos za ta zanimivi plavalni dvoboj krepko ojačili z nekaterimi plavalci iz bližnjih vasi.
Toda tudi postavo Sokola so o-krepili nekateri «tuji» plavalci z Opčin i.t.d. Skratka, predvideva se zanimivo srečanje, ki bo predvsem za nabrežinske plavalce resna preizkušnja za športne igre. Tekmovanja v plavanju v okviru SŠI bodo namreč 20. in 21. septembra v občinskem pokritem bazenu.
V današnjem plavalnem dvoboju so Nabrežine! favoriti za zmago, kljub temu da so se domačini okrepili.
Začetek tekmovanja bo ob 9. uri po jugoslovanskem času. Odhod vseh, ki se bodo udeležili tekmovanj, pa je danes točno ob 8. uri po italijanskem času.

GRAD SV. JUSTA
V	programu ponovna sprememba
Prireditelji jutrišnje boksarske manifestacije na gradu, na kateri bo med drugimi nastopil tudi svetovni prvak srednjetežke kategorije Nino Benvenuti, so morali ponovno spremeniti program. V zadnjem trenutku se je namreč poškodoval boksar iz Brescie Mariani. Nadomestili so ga s Turinčanom Um-bertom Simbulo, ki se bo tako spoprijel s Carbijem.
V	primeru prekinitve zaradi višje sile bodo manifestacijo ponovili naslednjega dne.
Danes bo na sporedu II.
kolo ih 1-
loreda bo srečanje med Repnom Prosekom, ki sta najavila moč-postavi.
Povsem zanimivi pa bosta tudi krni med Unionom in Gajo ter ontovelom in škamperlom. Favorita za zmago sta Union in Kon-vel .toda kako presenečenje . ■ • Možne postave današnjih tekem pa so naslednje:
UNION
GAJA
W. Balde	1	I. Kalc
Apolonio	2	Kleva
B. Balde	3	Rismondo
Franceschini	4	Gojca
Gombač	5	Sranščak
Camassa	6	Milkovič
Maver	7	B. Grgič
Poropat	8	D. Kalc
Purinani	9	Možina
Kozlovič	10	P. Grgič
Nadlišek	11	Križniančič
KONTOVEL		ŠKAMPERLE
B. Štoka	1	Saražin
S. Štoka	2	Rudes
M. Starc	3	Spetič
I. Štoka	4	Grdovič
M. Danev	5	Krapež
Pertot	6	Drasič
Rupel	7	Udovič
B. Danev	8	Pilat
A. Starc	9	Sosič
Prašelj	10	Krmec
Danev	11	S. Udovič
REPEN		PROSEK
Muiič	1	Štoka
Guštin	2	Bukavec
E. Škabar	3	Pertot
Škrk	4	Verša
A. Škabar	5	Trampuš
M. Škabar	6	Metelko
Gomizeij	7	M. Bukavec
šuber	8	Milič
živec	9	žužič
Hrovatič	10	V. Bukavec
Rauber	11	Frassinelli
MLADINCI
Savina (SZ) prvakinja
AMSTERDAM, 26. — Sovjetska kolesarka Savina je v hitrostni vožnji (ženske) osvojila svetovni naslov. V finalu je namreč premagala rojakinjo Kiričenko v treh poskusih.
Imetje mesto pa je tudi pripadlo SZ, in sicer Ermalajevi.
Danes so končno začeli tudi profesionalci. V polfinale v hitrostni vožnji so se uvrstili vsi favoriti, in sicer Beghetto, Damiano in Ma-spes (Italija) ter Sercu (Belgija).
Beghetto je v prvem dnevu dokazal, da je trenutno najbolj v for. mi. Maspesova želja, da bi osvojil osmo svetovno «majico» bo po vsej verjetnosti ostala le želja.
Beghetto je premočan. Nevaren konkurent pa je Belgijec Sercu.
VESNA		BREG A
Gruden	1	Žerjal
Bisin	2	Kuret
Verginella	3	žerli
F. Sulčič	4	Bordon
Sedmak	5	Bandi
E. Sulčič	6	Opara
Ukmar	7	Krmec
D. Košuta	8	Lovriha
P. Košuta	9	Veljak
Perissutti	10	Zahar
Tence	11	Čuk — edson —
>■ odbojka
LETOS ZA PRVO MESTO
Borovci v Lignanu
Danes bodo Borovi odbojkarji . solidno opravili svoje delo, še P°' nastopili na «Lignanskem športnem sebno pa se je izkazal Peter Starc.
dnevu«, katerega so se že lani udeležili Sicer so takrat naleteli na nepremagljivega nasprotnika — Izo. lo. Kapetan in trener jugoslovanske šesterke Kržiščnik je namreč z močno tolčenimi žogami in izredno učinkovito igro spravil na kolena borovce, ki so se morali tako zadovoljiti z drugim mestom.
Letos pa je Kržiščnik pri vojakih in zato bo Borova naloga znatno lažja. Sicer pa bodo tudi plavi nastopili s precej okrnjeno postavo. še vedno sta namreč v dvomu nastopa Jurkiča in VValterja Veljaka. Skoro gotovo pa se bo udeležil turnirja Neubauer, ki bo letos ojačil Borovo vrsto tudi v prvenstvu.
V Lignano bodo odpotovali nar slednji igralci: Mi jot, Plesničar, O-rel, Neubauer, Šušteršič, Klavdij Veljak, Uršič, Vodopivec in Fučka.
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Pozitiven prvi nastop Borovih naraščajnikov
ZARJA — BOR (naraščajniki) 59:49 (34:28)
Postavi.
ZARJA: Babuder (k) 33, Ražem 8, Marc 10, Grgič 6, J. Grgič 2, Stopar.
BOR: Starc (k) 26, Walter Cor-batti 4, Stojan Corbatti 4, Sandi Pertot 4 , Livio Pertot 9, Štokelj 2.
Borovi naraščajniki so včeraj o-digrali svojo prvo tekmo. Za nasprotnika so imeli bazoviško Zarjo, ki se pripravlja za športne igre tudi v tej disciplini.
Naraščajniki Bora so povsem zadovoljili, Dosegli so kar 49 točk (In to v prvi tekmi!), poleg tega so tudi prikazali nekaj res solidnih akcij. Sicer vrzeli so bile še ogromne, toda za prvi nastop je bilo dovolj, kar so opravili. Na nasprotni strani je namreč Babuder dosegel največji osebni izkupiček (kar 33 točk) in poleg tega je vodil vse akcije svojih, tako da je bila naloga Borovih predstav-
iti je na odbitih žogah bil Pralc’ tično neovirani gospodar.
Evropsko mladinsko prvenstvo
Sovjetinje prvakinje
CAGLIARI, 26. — Sovjetska zveza je osvojila evropski mladinski naslov (ženske) na prvenstvu v Cagliariju. V zadnji tekmi je narn-reč sovjetska postava odpravila škoslovaško reprezentanco s (26:16). Dvometrašica Simeonova Je tudi tokrat bila najboljša strelka-Dosegla je namreč 21 točk.
Ostala rezultata:
Bolgarija — Italija 59:34 (23:16’ Jugosl. — Madžarska 45:35 (26:ic
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Mariborčani
optimisti
V Mariboru so trdno prepriča*}1’ da bodo danes vijoličasti želi svoj prvo znr go v najvišji jugosiovai ski ligi. Moštvo bo namreč na*L. pilo na domačih tleh proti ne ra no najboljšemu nasprotniku F* leterju. Toda tudi trener Frole1®, ja Omegarič upa v pozitiven zuitat.
Postavl	pučekl
Ma-
Maribor: Grloci; Bolfek, Sizgoreo, Grubišič, Klančnik; in
ras, Prosen, -------- "—
Binkovski.
Amejčič, Kranjc
Proleter:	Rabič; Seleš, 9/^Vti-
vič; Cuk, Rus, Rašič; Popovič, čič, Miškov, Lambi in Eskič.
Olimpija proti okrnjeni Vojvodin*
V vrstah Vojvodine so v zadnJ®^ trenutku dali forfait zaradi v,
škodb in bolezni kar
nikov težka. Med borovci so vsi | Zagorc, Ameršek, Oblak in
ooijsi nogometaši: rusiurk, ,£al|o-in vratar Pantelič. Za OiimpU° 0 rej lažja naloga, sicer še ve skoro brezupna.
Postavi	x ov«ki.
Vojvodina: Veljekovič; Staneva Radovič; Zemko, Bržič, Al®f ln Stanič, Savič, Trivič, Neštic® Marinkovič.	,	f. h;
Olimpija:	Škulj; Djorlev, ^,
Račič, Bečejac, Soskič; ^rančej^.
Zanimiva knjiga o slovenskem narodnem preporodu v Istri
MALO MANJ OBISKA NA LETOŠNJEM SALZBURŠKEM FESTIVALU
Tudi tržaškim Slovencem znani istrski hrvatski duhovnih dr. Božo Milanovič (med obema vojnama je bil več let v Trstu in fašisti so ga preganjali celo v cerkvi) je napisal prvo knjigo o narodnem preporodu v Istri. Izšla je letos v Parizu, kjer jo je izdalo «Istarsko književno društvo sv. Cirila i Metoda», tiskala pa jo je tiskarna «Tipografija» v Umagu. Knjiga obsega dobo od 1. 1797 do 1882, t. j. od propada beneške republike do smrti istrskega buditelja in tržaškega škofa Dob rile.
Dolžnost našega dnevnika je o-pozoriti na to zanimivo knjigo, ker obravnava tudi narodni preporod tistih Slovencev, ki so v bivši avstroogrski monarhiji živeli v Istri. Tudi glede njih je avtor objavil marsikakšen neznan ali manj znan zgodovinski podatek; naš namen je zato prav te omeniti.
Avtor, ki je bil leta 1946 elan delegacije Julijske krajine na pariški mirovni konferenci in je sedaj ravnatelj pazinskega semenišča, je svojo razpravo razdelil na dva dela, ki jih je začel pisati že v letih 1941-43, ko je bil konfini-ran v Italiji. Prvi del (1797-1860) obravnava «osvit» preporoda, drugi del pa nosi naslov «škof Do-brila in njegova doba« (1861-1882). Ta del je napisal za Matico hr-vatsko ob stoletnici preporoda v Dalmaciji in Istri leta 1962, o čemer smo v našem dnevniku že večkrat pisali. Sedaj z zanimanjem pričakujemo še drugo knjigo, ki bo obravnavala dobo do prve svetovne vojne, «ker je narodni preporod v Istri trajal ???? v širšem smislu tudi do konca svetovne vojne», piše namreč avtor v svojem predgovoru.
V prev delu nam pripoveduje na podlagi obilne literature, ki jo navaja sproti pod črto ali pa ob koncu (omenjen je tudi naš dnevnik), kako je živela Istra, ko je bil njen beneški del priključen Avstriji, nato v Napoleonovi Italiji, pa Iliriji, in po njegovem propadu zopet pod Avstrijo, opiše nam novo avstrijsko upravo, cerkvene razmere, šolstvo, gospodarstvo, ljudske običaje itd. V poglavju o cerkvenih razmerah piše tudi o glagolici in njenem propadu ter navaja pod črto zanimiv podatek:
«V Dolini (pri Trstu) se je našlo 7 zvezkov pisanih v glagolici v XVI. stoletju. Te zvezke je poslal avtor te knjige sporazumno s prof. Stjepanom Ivšičem, Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu (okrog leta 1930).»
Vsekakor izredno koristen podatek za naše zgodovinarje, saj je zelo verjetno, da marsikomu doslej ni bilo znano, kje so ti dolinski glagolski rokopisi.
Slovenci in Trst so. v knjigi omenjeni nato v poglavju o šolstvu, kjer je rečeno, da se je okrog leta 1848 tedanji cesarski namestnik v Trstu grof Stadion zavzemal za slovenske in hrvaške osnovne šole, pri čemer avtor dodaja, da
miti slovenski kmetje v tržaški pokrajini niso od začetka radi sprejemali šole v svojem jeziku, ker so se naučili ceniti bolj tuje kot svoje». Hkrati zvemo tudi, da so se slovenske in hrvaške šolske knjige začele tiskati v Trstu leta 1846, italijanske pa samo eno leto prej, ko je bil tiskan tudi hrvaški «Mali katekizem« v gajici. Leta 1859 pa je bila nemščina z Likonom izključena iz osnovnih šol med Hrvati in Slovenci, poudarja avtor.
Toda z nekaterimi trditvami v Poglavju o «življenju in običajih« se Slovenci z B. 1 . ne moremo strinjati. Ko piše namreč o jezikovni meji med Slovenci in Hrvati, pravi, da je nekaj hrvat-skih vasi tudi severno od reke Dragonje in nadaljuje:
«Z občinsko upravo, cerkvijo in Solo so prišli v slovensko področje hrvaški (čakavski) obmejni kraji: Skadanjščina, Obrovo, Podgrad z Ročicami, Starad in Polštokavsk. Golac, Pregara, Gradiva, Topolovac in ostale tamkajšnje vasi južno od Dragonje so starodavno hrvaško jezikovno področje.»
Zopet pod črto omenja avtor v tej zvezi razpravo «Grupiranje jugoslovanskih dijalekata u Istri«, ki jo je spisal prof. J. Ribarič in je izšla v »Srpskem dialektološkem zborniku — knjiga VIII.«, ItC Srpske akademije nauka.
V istem poglavju so Slovenci omenjeni skupaj s prebivalci Bujščine: moški so baje «pred letom 1846 nosili dolge lase brez kit iz razliko od ostalih Istranov), spuščene po ramah, na glavi pa so imeli okrogel klobuk z zelo širokim obodom«. Za naše Goričane pa beremo, da so že v prvi polovici XIX. stoletja pokopavali mrtve brez krste — zavijali so jih samo v rjuhe in jih zakopali.
Poseben del poglavja o razvoju italijanskega iredentizma je v knjigi posvečen narodnostnim razmeram v Trstu, kjer avtor •bed drugim navaja pisanje znanega zgodovinarja Kandlerja v časopisu «L’Istria», letnik 1848 štev. 44.
«Bili so časi, ko se v cerkvah uporabljal italijanski jezik, ker Pri nekaterih prevladovala misel, da je to prebivalstvo slovensko, čeprav govori ali pa se zdi, <*a govori italijansko.«
Iz tistega časopisa je avtor po-vzel podatek, da je cesar Jožef H- uvedel cerkveno petje v slo-Venščini pri sv. Antonu Starem,
v nemščini pa pri sv. Antonu Novem. Isti cesar je hotel baje u-vesti v Trstu slovenščino kot u-raden jezik, toda končno se je odločil za nemščino, ki je bila v rabi že na sodiščih. Pozneje je cesar Leopold ta sklep preklical v korist italijanščine.
Tudi glede tržaških šol navaja avtor Kandlerjevo trditev iz časopisa «L’Istria» (1848), da je avstrijska vlada omejila slovenske šole, ker se je bala, da bi slovenske šole škodovale germanizaciji Trsta. Pod črto pa navaja Kandlerjevo ugotovitev iz 1. 1848, da se v Trstu «poitalijanči že tretji rod vsake priseljene družine«. Avtor dodaja, da je ob začetku XX. stoletja imelo okrog 40 odst. tržaških Italijanov slovenske priimke.
Ko piše o nasprotnikih iredentizma, navaja avtor tudi znanega hrvaškega politika Evgena Kvaternika, ki je v svoji publikaciji «La Croatie et la confederation italienne« zapisal vsekakor zanimivo trditev, da je namreč evsa Istra in okrožje Gorica sestavni, prvenstven, naraven in izključen del ozemlja Hvaške kraljevine«.
Isti Kvaternik je pisal v tem smislu tudi v italijanskem listu «Perseveranza» (v številki od 6. aprila 1860).
Iz brošure «Le Alpi che clngo-no 1’Italia, considerate militar-mente« (Torino, 1845) pa je v knjigi avtor povzel podatek, da je že leta 1845 sardinski kralj Carlo Alberto trdil, da bodo meje nove Italije segale «do blizu Ljubljane in bodo morale obsegati Istro, Bakar, Kraljevico, Krk, Idrijo in Logatec«.
Na isti strani so Pojavljene tudi številke ljudskega štetja iz leta 1846 na podlagi družinskega jezika. V Istri je bilo takrat od
234.000	prebivalcev 71,12 odst. Hrvatov in Slovencev (teh je bilo 31.995) in 25,65 odst. Italijanov. B. Milanovič pravi, da je bilo med temi Slovenci tudi 2085 Hrvatov z Bujščine, ki da so se sami imenovali uSlovinci«. Slovence pa da so v Istri imenovali »Kranjci«. Pozneje so Italijani zahtevali od avstrijske vlade, naj statistiko .-opravi v njihovo korist, kar jim je do določene mere tudi uspelo, ker je komisar Szoemig leta 1857 spravil 11.885 Hrvatov in 2085 že omenjenih «Slovincev» iz Bujščine med Italijane, češ da so se že poitalijančili. Ta podatek je vzel avtor iz članka «Ljudska štetja v avstrijski monarhiji«, ki je bil objavljen v našem dnevniku 7. 12. 1951. Na Reki pa je uradna statistika naštela šest let prej, t. j. 1851 leta 1.677 Slovencev, 9.904 Hrvatov in samo 691 Italijanov.
Sledi poglavje o resoluciji leta 1848, ko so bile narodne straže tudi v Kopru, Piranu, Izoli in Miljah in ko so nemški uradniki v Pazinu hoteli doseči, da bi hrvatski kmetje izvozili v prvi parlament monarhije tirolskega Nemca, političneka komisarja Ljudevita von Heuflerja, ki je kmete spodbujal, naj se učijo »svoj prelepi slovanski jezik« in nekaterim razdajal tudi hrvatsko slovnico. Toda Heufler ni bil izvoljen, pač pa so v okrožju Pod-grad-Volovsko-Belaj izvolili hrvaškega kandidata Josipa Vlaha iz Kastva, ki je bil prej avstrijski sodnik v Milanu, od koder je u-šel zaradi revolucije, tako da je Istro v parlamentu zastopalo 22. aprila 1848 pet poslancev: štirje Italijani in en Hrvat. Toda pri volitvah 4. maja istega leta za dva «fiduciarja» za parlament «Nemške zveze« v Frankfurtu (kandidata za avstrijsko Istro sta bila Kandler in Heufler) so se Slovenci v severni Istri vzdržali. Izvoljen je bil Kandler, ki pa je odstopil, in mandat je prevzel njegov namestnik dr. Jen-ny. Iz parlamentarne borbe pa je za nas zanimiv podatek, da je italijanski poslanec iz Istre Madonizza z drugimi italijanskimi poslanci dosegel, da so se zapisniki in predlogi v parlamentu prevajali tudi v italijanščino, česar ne morejo doseči za slovenščino po 120 letih naši slovenski deželni poslanci niti v deželnem svetu, pokrajinski zastopniki v pokrajinskem, tržaški občinski pa niti v občinskem svetu.
Zanimiv je dalje podatek, da je hrvaški sabor 5. junija 1848 zahteval od cesarja, da se tudi Istra in Gorica postavita v bližjo zvezo« s kraljevino Hrvaško, Slovenijo in Dalmacijo. Proti temu je leta 1849 pisal iredentist Michele Fachinetti iz Vižinade v listu «11 Costituzionale«. Za drugega znamenitega istrskega iredentista Egidija Mracha pa izvemo, da se je njegova družina priselila v Pazin iz Ribnice na Dolenjskem, vendar pa «iskreni italijanski nacionalisti niso nikoli trdili, da je Pazin italijansko mesto«.
V hrvaškem preporodu v Istri je sodelovalo več Slovencev. Med njimi je posebej omenjen duhovnik Jakob Valčič z Gorjancev, ki je zbiral istrske narodne pesmi in jih objavil v ljubljanskih »Novicah« in »Slovenskem glasniku«. A «narodna misel so je v Istro širila« tudi iz Trsta, kjer je leta 1848 »Slovjanski rodoljub« poleg slovanskih člankov objavljal vzporedne prevode v hrvaščini, kar je delal popreje tudi «za dramski Slavjen«, a leta 1853 je izšel v Trstu slovenski «Koledarček». Sežanski gostilničar Mahorčič pa pa je tistega leta italijanskim parlamentarcem dejal, da bodo Slovenci nekoč »zavzeli« Trst, ker
da je Kras s Trstom vred slovenska zemlja!
Ves drugi del Milanovičeve knjige pa — kot že rečeno — vsebuje delovanje znamenitega tržaškega škofa Dobrile in opis njegove dobe. Za tržaške in go-riške Slovence je ta del zanimiv že zato, ker je Dobrila štiri leta študiral v goriškem semenišču, kjer je postal leta 1837 duhovnik; ker je pozneje služboval v Trstu od leta 1842 do 1858 in bil že leta 1848 član takratnega «Slav-janskega društva« ter končno — potem ko je postal poreško-pulj-ski škof — bil do smrti še tržaški škof, hkrati pa tudi po zakonu član istrskega deželnega parlamenta v Poreču, šest let pa tudi izvoljen poslanec v dunajskem parlamentu. V tem poglavju je precej podrobno opisano tudi delovanje «istrskega sabora«, kjer so bili zastopani tudi istrski Slovenci, in sicer od leta 1861 do 1883. V Trstu se je rodil tudi časopis «Naša Sloga«, za katerega pravi avtor, da je v kar največji meri prebudil istrske Hrvate poleg slavnega dr. Dinka Viteziča, ki je bil kar 18 let zastopnik Istre v dunajskem parlamentu. Natančno je nato opisano tudi stanje šolstva v desetletju 1861-70, ko je bilo še samo 94 posvetnih in 115 duhovniških učitevljev. «Zaradi pomanjkanja učiteljev«, piše dobesedno avtor, «je avstrijska vlad: leta 1873 razpisala izpit, pri katerem je zadostovalo poznati črke. Prijavili so se šolski sluge, bivši kaplarji in vsakovrstni ignoranti. V Kopru so položili izpit in dobili važne učiteljske službe.« Koprsko učiteljišče pa so 1. 1875 razdelili na tri odseke, v katerih so poleg učnega nemškega jezika poučevali tu italijanski, slovenski in istrski (hrvaški) jezik.
Med «naroanimi delavci«, ki so pomagali Dobrili in Viteziču je s posebnim poudarkom avtor opisal delo Slovenca Josipa Kastelica, a italijanski iredentisti so se še prav posebno jezili na «Kranjce», češ da zavajajo ljudstvo v Istri. L. 1881 je bilo v tržaško-koprski škofiji 240 slovenskih in hrvaških duhovnikov ter samo 78 italijanskih. Slovenskih duhovnikov je bilo 131 (od teh »iz Kranjske« 121).
Proti koncu knjige piše Milanovič, da je znan iredentist Carlo de Franceschi obvestil že o-menjenega J. Volčiča, da se nahaja v arhiv deželnega odbora v Poreču glagolski rokopis «Razvoda istrijanskega« in ga je že na prvo prošnjo poslal arheološkemu muzeju v Zagrebu. Isti de Franceschi je našel tudi statut nekdanjega mesteca «Dva grada« pri Limu.
Končno naj omenimo že zanimiv slovensko-hrvatski nesporazum v Trstu. Slov. pol. društvo »Edinost« (ust. 1. 1875) je že leta 1878 razširilo področje svojega delovanja na vse avstrijsko Primorje brez dogovora z »Našo Slogo«, tako da se je odbor «E-dinosti« zato hrvaškemu časopisu pozneje opravičil in obljubil da bo svoj «Poziv» tiskal tudi v hrvaščini. In slednjič omenja avtor še proglas s tabora pri Kastvu 1. 1869, v katerem so omenjeni «sovražniki» nas, ki bivamo «na mejah Jugoslavije«. Toda ta tabor, ki so ga Kastavci sklicali po vzoru slovenskega tabora na Vilharjevem Kalcu pri Zagorju na Pivki, je imel tudi glavni namen protestirati, da bi se Istra priključila Trstu in Goriški, ker bi število Italijanov v Trstu spremenilo narodnostni odnos »v škodo Hrvatov v Istri«. Vendar pa je »oblast prepovedala, da bi se na tem taboru karkoli govorilo o tej združitvi kakor tudi o zedinjenju južnih Slcvanov«. Toda tabor (okrog 8000 ljudi) je sprejel več resolucij, v prvi vrsti pa resolucijo o uvajanju hrvaščine in slovenščine v urade in šole.
„Carmen“ in „Boris Godunov" sta bila razprodana že davno pred uprizoritvijo
V letošnjih predfestivalnih dne vih je bil Salzburg mirnejši kakor v preteklih letih, celo pri deževnem vremenu, ko pridejo navadno v mesto gostje iz krajev ob jezerih blizu Salzburga. Zlasti v^ mesecu juniju je postalo povpraševanje po vstopnicah manjše, celo odpovedi je bilo precej Temu je bil menda kriv svetovni položaj in politične napetosti na Bližnjem vzhodu. Direktor salzburškega festivala dr. Tassilo Nekola je s tem v zvezi podal izjavo, da je prodaja vstopnic sicer dobra, vendar ne tako «burna» s primerjavo z lanskim letom. Največjo privlačnost za internacionalno publiko pomenijo še vedno operne predstave razen seveda male, neopaz-
med najboljše baritonske glasove sedanjega časa. Za letošnji nastop si je izbral pesmi Franza Schuberta, Carla Loweja, Roberta Schumanna in Huga Wolfa.
Mozart je zastopan v letošnjem programu še z naslednjimi opernimi deli: «Beg iz seraja», «Figarova svatba« in «Ascanio in Alba». «Beg iz seraja« z dirigentom Zubinom Mehto in «Figaro-va svatba« pod muzikalnim vodstvom Karla Bbhma, obe uprizorjeni v starem festivalskem gledališču, polnita že več let to hišo. Vsaka zase je scensko drugače koncipirana in obe sta ne samo pevsko, ampak tudi za oči enako privlačni. Žal ne nastopa več v Figaru Dietrich Fischer-Dieskau
Herbert von Karajan
ne opere «Ascanio in Alba« W. A. Mozarta. Že davno poprej pa sta bila razprodana Bizetova «Car-men» in Musorgskega »Boris Godunov«, prva repriza iz lanske sezone, drugi repriza iz leta 1965. Prav tako je bilo veliko zanimanje za Bohmove in Karajanove orkestralne koncerte in za solistične večere pianistov Wilhelma Backhausa in Svjatoslava Richterja ter pevca baritonista Wnl-terja	Berryja	in	Friedricha Fi-
scher-Dieskaua.
Ko je popustila splošna politična napetost in je nastopilo krasno, za Salzburg nenavadno lepo poletje, je postal dotok tujcev in domačih turistov zopet večji.	Promet	je	živahen	kakor
prejšnja leta, le vozil z nemško registracijo ni videti toliko, ker je bilo letos v Nemčiji dano geslo, naj prebijejo Nemci počitnice v domačih letoviščih.
Na otvoritveni predstavi Mozar tove «Čarobne piščali« v veliki festivalski dvorani je imel muzi kalno	vodstvo	v	letošnji	izvedbi
dirigent Wolfgang Savvallisch, režijsko pa Oscar Fritz Schuh. Predstava	je odlično	uspela	v vsa-
kem oziru, tudi najbolj razvajeni obiskovalci so se izražali o njej kar najbolj pohvalno. Pevsko in igralsko je zadovoljil morda najbolj baritonist Hermann Prey v vlogi Papagena. (V tej partiji je požel pri otvoritveni predstavi nove Metropolitanske opere prave triumfe.) Tudi njegovi pevski večeri, ki jih ima vsako leto v okviru festivala, so prijetna umetniška doživetja, saj se jim predaja Prey s prav posebno veliko ljubeznijo kljub največjim uspehom, ki jih dosega v operah. Njegov prijetni, topel bariton, ki zveni še v najbolj tihih, dihu podobnih mestih, postane v forte poln, okrogel in svetal. Zato ga prištevamo
in v «Begu» smo pogrešali lani tragično umrlega tenorista Fritza VVunderlicha v vlogi Belmonta in sopranistko Elisabeth Rothenber-ger v vlogi Konstance. Njo je Salzburgu prevzel Miinchen in si jo pridobil zase.
Predsednik salzburškega festivala dr. Bernhard Paumgartner, odlični poznavalec Mozarta, že od nekdaj brska po Mozartovih delih in si prizadeva izvajati njegova manj znana, celo neznana in še neizvajana dela. Tako srečamo v programu njegovih matinej vsako leto neznane simfonije in na opernem odru manjše, manj znane operne igre kakor so «Finta giar-diniera«, «Finta semplice«, «Ba-stien et Baslienne«, «Zaide», ki se uprizarjajo na malem dvorišču Rezidenčne palače. Letos so izvedli tu opero »Ascanio in Alba«, delo, ki ga je mladi komaj petnajstletni Mozart skomponiral v pičlem mesecu. Naročilo za to delo bukoličnega stila mu je dala cesarica Marija Terezija, ki je slišala o izrazitem uspehu njegove prve za Italijo napisane opere «Mitridate, Re di Ponte«, izvajane V gledališču Regio Ducale v Milanu eno leto prej.
Uspeh, ki ga je imela pred dvema letoma Musorgskega opera «Boris Godunov« pod muzikalnim in režijskim vodstvom Herberta von Karajana, nikakor ni popustil, kar se kaže ze v tem, da so bile vstopnice razprodane že dosti mesecev pred začetkom festivala in da je zanimanje za to predstavo še vedno takšno, kakor je bilo prvo in drugo leto. Saj pa to veliko priznanje tudi zasluži velikanska muzikalna drama tako po svoji muzikalni moči kakor tudi po svoji izvedbi. Dvomim, da je bil «Boris» že kdajkoli prej tako mogočno postavljen na oder. Čudovite kulise, bogata oprema,
razkošna oblačila, zraven pa še vrsta pevcev prvega reda, med njimi sloviti Bolgar Nikolaj Giau-rov, so skupaj z dunajskimi filharmoniki in pod vodstvom največjega živečega dirigenta Herberta von Karajana ustvarili predstavo, ki je človek prav gotovo ne bo nikoli pozabil.
»Carmen« Georgesa Bizeta je prav gotovo ena izmed oper v mednarodnem repertorju, ki so doživele največ izvedb z najbolj različnimi inscenacijami Samo v Parizu samem so jo izvedli štiri tisočkrat, čeprav je doživela pri svoji prvi izvedbi v pariški Opera Comique 1. 1875 pravi škandal. Bizetu so očitali, da je njegova glasba preveč «wagnerjanska». Pri pogledu na ženske, ki so kadile na odru, pa so bili prav šokirani.
S to »Carmen« se je torej spoprijel lansko leto Herbert von Karajan ne samo v muzikalnem, ampak tudi v režijskem oziru. Karajan ni niti kot dirigent niti kot človek navadna oseba, ki se zadovolji z običajnimi, četudi perfektnimi interpretacijami. Je osebnost in kot osebnost si marsikdaj dovoli stvari, ki mu jih potem povrečni ljudje, vajeni šablon in tradicije, ne priznajo in ga kritizirajo. Tako so mu tudi marsikaj očitali v režiji «Carmen» že lani in tudi letos, medtem ko je žel vsa priznanja za muzikalno vodstvo. Predstava je prav gotovo več kakor izvrstna in bo ostala vsakomur še dolgo v spominu. V vlogi Carmen nastopa mezzosopranistka črnka Grace Bumbry, ki je pri svojih tridesetih letih že svetovno priznana in iskana pevka, ki očara kot Ciganka tudi s svojo pristno igro. Še dva najodličnejša pevca je izbral Karajan za izvedbo svoje «Carmen». To sta Kanadčan John Vickers, eden največjih živečih junaških tenorjev, v vlogi Don Joseja in od Bumbry še mlajša Italijanka Mirella Fre-ni v vlogi Micaele, ki je s svojim lepim glasom in dovršenim petjem že lani osvojila publiko, ki ni hotela nehati s priznanji in aplavzi. Prav posebno omembe vreden je tudi baletni ansambel Mariemma, katerega je Karajan nalašč za «Carmen» poklical iz Španije.
Avstrijski pesnik Hugo von Hof-mannsthal, soustanovitelj in pobudnik salzburškega festivala, je
Zaključna scena Mozartove «Čarobne piščali« na salzburškem festivalu
Wolfgang Satvallisch
zastopan z dvema deloma, z nepogrešljivo igro o smrti bogatega moža, Slehernikom, ki ga izvajajo vse nedelje proti večeru na trgu pred stolnico, in veseloigro «Der Schvvierige) («Neznosnež»). Bivša jahalna šola («Felsenreitschule») s svojimi v skalo izklesanimi tremi galerijami lož, ki pa sedaj ne služijo gledalcem, pač pa so zadnja in stranska stena odra, je prav gotovo najoriginalnejši salzburški gledališki oder, dolg 30 metrov. Na tem odru predvajajo Shakespearjevo pravljico «Sen kresne noči« z odlično zasedbo dunajskih dramskih igralcev.
Poljski pisatelj in pesnik Leo Lehmann, ki se je pred Nemci umaknil v London in tam zdaj stalno živi in deluje, je napisal igro o dveh osebah, ki sta emi-grirali iz Poljske, z naslovom «Der Ostwind» (»Vzhodni veter«). On sam imenuje svojo igro nekako resno komedijo. Komedijo zato, ker se zaključi s srečnim koncem in ker ne izzove pri poslušalcih solza, resno, ker obenem nihče ne najde v njej nič smešnega, nič veselega. To gledališko delo je izvedel poseben oddelek salzburškega festivala Europa-Stu-dio, ki predstavi vsako leto kako prvo izvedbo modernih piscev.
Običajno sta izvajala velike orkestralne koncerte samo dva orkestra. Ker raste zanimanje za orkestralne koncerte iz leta v leto, se je njihovo število povečalo in tako so prireditelji angažirali letos kar tri orkestre za izvedbo koncertov. Od dvanajstih koncertnih večerov jih izvajajo dunajski filharmoniki šest, po tri pa si delita Češka filharmonija iz Prage in orkester iz Clevelanda, univerzitetnega mesta države Ohio. »Cleveland Orchestra« se danes prišteva k elitnim internacionalnim orkestrom in slavi v tem poletju svoj debut v Salzburgu.
Kot prva se je predstavila letošnjemu poslušalstvu češka filharmonija s svojim dirigentom Karlom Ančerlom in je vnesla v program slovanski element. Takoj na začetku koncerta so predvajali simfonično pesnitev »Sarka« iz šestdelnega Smetanovega
cikla »Moja domovina« in efektno orkestrsko kompozicijo »Taras Buljba« Leoša Janačka. V drugem delu je zaigral violinist Jo-sef Suk Mozartov koncert v d-duru. Koncert je zaključila simfonična pesnitev Richarda Straussa «Don Quichote». Zanimivo je, da je Richard Strauss zastopan s svojimi simfoničnimi pesnitvami na letošnjem festivalu kar na šestih orkestralnih večerih.
Češka filharmonija je izvajala tudi drugi koncert, to pot pod taktirko Karla Bbhma, ki si je izbral Mozartovo Praško simfonijo in zopet delo češkega komponista Antonina Dvoraka (simfonijo »Iz Novega sveta«). Kot izvrsten interpret in poznavalec Richarda Straussa je izvajal tudi njegovo pesnitev «Tod und Ver-klarung«.
Tretji koncert je izvajala Dunajska filharmonija pod vodstvom mladega, komaj tridesetletnega dirigenta Lorina Maazela, ki pa že sedaj velja za velikega muzika in za veliko muzikalno osebnost. Trenutno je mladi dirigent generalni glasbeni direktor Nemške opere v Berlinu in glavni dirigent berlinskega radijskega simfoničnega orkestra. Kot izvrsten interpret Mozarta si je za svoj večer izbral njegove tri simfonije.
In zopet se srečamo s češko filharmonijo na četrtem koncertu. Mladi dirigent Claudio Abba-do — tudi on ima komaj trideset let — si je izbral eno slovansko delo, Dvorakovo Simfonijo št. 8. Straussovega Tilla Eulen-spiegla in Mozartov koncert v Es-duru s pianistom Gezo Ando -Menda so vsi trije dirigenti, ki so vodili Češko filharmonijo, namenoma izbrali češka dela in dela Richarda Straussa, ker slovi ta orkestralni korpus ne samo po disciplinirani, tehnično popolni igri, ampak tudi po svobodnem, naravnem muziciranju, polnem muzikantskega vzgona, ki je prav posebno važen za podajanje prvih dveh omenjenih del.
Claudio Abbado je dirigiral tudi naslednji koncert, na katerem je Dunajska filharmonija izvedla Hindemithove simfonične metamorfoze na Webrovo temo in Mendelssojmovo tako imenovano Italijansko simfonijo (op. 90). Izvrstnega violinista Henrika Sze-rynga pa so spremljali pri Bachovemu koncertu v d-duru op. 7.
Dirigent Georg Szell predstavlja na dveh večerih orkester iz Clevelanda. Oba programa sta sestavljena iz tradicionalnih glasbenih del klasično romantičnega repertoarja. S temi deli želi dokazati ameriški orkester svojo visoko izvajalsko raven.
Kot debutant v Salzburgu se je predstavil 16. avgusta mladi izraelski dirigent Moshe Atzmon. Tudi on spada v četverico tridesetletni!) dirigentov, ki vodijo polovico letošnjih orkestralnih koncertov in ki so že vsi zaradi svojega mednarodnega slovesa angažirani po vsem svetu. Z Dunajskimi filharmoniki je izvedel dve klasični deli (Ha.vdna, Beethovna) in Straussovo simfonično pesnitev »Also sprach Zaratustra«.
Herbert von Karajan dirigira na svojem prvem koncertu Cleveland Orchestra Mozartov komaj kdaj izvajani koncert za tri klavirje in orkester, pri katerem bo on sam sodeloval kot pianist in bo dirigiral kar za klavirjem. Sledilo bo Prokofjevo glavno orkestralno delo, njegova 5. simfonija. Drugi Karajanov koncert v izvedbi Dunajskih filharmonikov navaja 9. simfonijo Antona Brucknerja in Verdijev Te Deum, pri katerem sodelujeta tudi dva zbora, Koncertno združenje dunajske državne Opere in zbor hrvaškega Narodnega kazališta iz Zagreba.
Samega Brahmsa si je izbral za svoj drugi večer dirigent Karl Bbhm. Izvajal bo njegovo Simfonijo št. I' in njegov Prvi klavirski koncert, kjer bo kot solist mladi pianist Daniel Barenboim, ki je že z 11 leti obvladal dvanajst klavirskih koncertov.
In še četrti tridesetletnik z mednarodnim slovesom, Indijec Zubin Mehta, ki je že stalni dirigent pri salzburškem festivalu! Njegov romantični in poznoromantič-m program vsebuje Schubertovo Tretjo simfonijo, Straussovo simfonično pesnitev «Ein Heldenle-ben« ter »Pet pesmi« iz zadnjih let Gustava Mahlerja, kjer bo solist neprekosljivi interpret pesmi baritonist Dietrich Fischer-Dieskau.
Vrsti teh velikih orkestralnih
večerov se pridružujejo še drugi nič manj zanimivi koncerti z manjšimi orkestralnimi zasedbami kakor so Camerata accademica, katere ustanovitelj in dirigent je predsednik salzburškega festivala dr. Bernhard Paumgartner, ki slavi letos svojo osemdesetletnico. Temu orkestru so zaupane matineje, koncerti v dopoldanskem času, pri katerih slišimo izključno le Mozartove kompozicije. Pri vsaki matineji so poleg simfonij izvedeni tudi klavirski in violinski koncerti ter po dve koncertni ariji. Solisti so sami izbrani poustvarjalci.
Mozart je napisal celo vrsto se-renadne muzike pod vplivom svojega očeta Leopolda in Haydno-vega brata Michaela, ki sta kot
Dietrich Fischer-Dieskau
dvorna komponista in druga kapelnika takratnega nadškofa v Salzburgu gojila predvsem to zvrst muzike. Na osmih serenad-nih večerih bo orkester Mozarte-uma (z izjemo enega večera, ki ga je igralo Orkestrsko združene iz Basla) izvedel pod vodstvom več mlajših dirigentov kar 26 Mozartovih serenadnih kompozicij.
Na solističnih večerih, ki so tudi ena vaba za publiko, sta letos na programu dva pianista, Wilhelm Backhaus, ki je izvedel štiri Beethovnove sonate, in Svja-toslav Richter, ki si je za letošnji koncert v Salzburgu izbral Chopinove skladbe in 12 preludijev Clauda Debussyja. Tretji koncertant Geza Anda je moral odpovedati svoj solistični nastop zaradi smrti v rodbini. Ilenrvk Szeryng, eden najboljših živečih violinistov, je izvajal skladbe Le-claira, Bacha, Brahmsa, Debus-syja in Ravela.
Manj privlačni za oči, toda za muzikalno uho visoko vredni so večeri pesmi, ki jih pojejo letos: basist Walter Berry, črnka Grace Bumbry, mezzosopranistka Chri-sla Ludvvig, bariton Hermann Prey in mojster nad vsemi, baritonist Dietrich Fischer-Dieskau, in pa štirje komorni večeri. Italijansko polifono muziko iz 16. stoletja bo predstavila Accademia Mnnteverdiana, ki bo izvedla 17
Claudio Abbado
Mirella Freni
madrigalov Claudia Monteverdija in nekaj njegovih sodobnikov. Dunajski filharmonični godalni kvartet si je izbral za svoj večer tri Mozartova dela, dočim je mednarodno znani duo Enrico Mai-nardi, violoncello, in Carlo Zec-chi, klavir, dosegel velikanski u-speh s tremi sonatami Ludwiga v. Beethovna. Bazelsko orkestralno združenje je izvajalo Haydno-vo simfonijo, Mozartov koncert za klarinet in orkester ter Ravelo-vo suito »Le Tombeau de Cou-perin«.
S tem bi bilo zaključeno poročilo o gledaliških predstavah in koncertih letošnjega salzburškega festivala. V tem času je v Salzburgu tudi dosti razstav in predavanj v zvezi s festivalom. Za mladino so organizirani tečaji v glasbeni akademiji Mozar-teum, kjer se zvrsti v dveh turnusih vrsta tečajev za dirigiranje, operno igro, pevsko izpopolnjevanje bodisi v operni smeri bodisi v perfekcioniranju petja pesmi in tečaj za vse instrumente. Na salzburškem gradu pa prireja Akademija za upodabljajočo umetnost svoje tečaje. Za izpopolnjevanje nemškega jezika so organizirani »Mednarodni počitniški tečaji za nemški jezik in germanistiko«, ki se jih udeležuje 980 študentov iz 30 držav.
Zorka Bradač
Vrem« včeraj: najvišja temperatura 26.4, najnižja 20.4, ob 19. url 24.4, vlaga 70 odst., zračni tlak 1015.9 stalen, veter 12 km jugovzhodnlk, nebo 5 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.2 sto. pluje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 27. avgusta
Zlatko
Sonce vzide ob 6.19 ln zatone ob 19.54. Dolžina dneva 13.35. Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 13.48.
Jutri, PONEDELJEK, 21. avgust«
AvguStin
SPOROČILO SEKCIJE POŠTNIH USLUŽBENCEV CGIL V TRSTU
Z novim zakonom o reformi pošte se pripravlja Trstu nov udarec
Če bo zakon sprejet, bo pokrajinsko ravnateljstvo za pošte in telekomunikacije iz Trsta premeščeno v Benetke, kjer bo ustanovljeno novo oblastno ravnateljstvo - Zakon bo močno prizadel tudi druga pokrajinska ravnateljstva v deželi
V teh dneh se je sestalo vodstvo
tržaške sekcije italijanske federacije poštnih uslužbencev CGIL, ki je obširno razpravljalo o vsebini prvega zakona v okviru bodoče reforme ministrstva za pošte in telekomunikacije, ki ga je pred kratkim predložil parlamentu minister Spa-gnolli. Vodstvo sindikata je ugotovilo, da se s tem zakonskim osnutkom ponovno zanemarjajo osnovne koristi mesta Trsta, in sicer to pot na področju poštne službe in telekomunikacij.
V poročilu, ki je bilo objavljeno po seji, se poudarja, da čl. 12 zakona o »teritorialni decentralizaciji avtonomne ustanove za pošte in telekomunikacije* ne predvideva u-gtanovitve v Trstu oblastnega ravnateljstva za pošte in telekomunikacije, ki bi bilo pristojno za vso to službo na področju avtonomne dežele Furlanija Jubjska krajina. Znano pa je, da bodo oblastna ravnateljstva ustanovljena v vseh drugih avtonomnih deželah razen v Aosti. Če bo osnutek zakona odobren,
bo pokrajinsko ravnateljstvo za pošte in telekomunikacije premeščeno iz Trsta v Benetke. Ista usoda bo
zadela tudi ostala tri ravnateljstva v deželi.
To ne bi pomenilo samo novega koraka po poti deklasacije Trsta in celotne dežele, temveč tudi ukinitev važnih uradov, kot na primer urada za brzojavne gradnje in urada za dela, ki sta danes pristojna za zadevno dejavnost v okviru dežele. Ukinjeni pa bi bili tudi oddelki in uradi pokrajinskih nadzornjh organov v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu, tehnična sekcija poštnega prometa v Trstu ter podsekcija za avtomobilski park pošt v Vidmu. Pristojnosti vseh teh uradov bi prešle v roke novega oblastnega ravnateljstva za pošte in telekomunikacije v Benetkah.
Kazno je, da bi ukinitev vseh teh uradov hudo prizadela zaposleno o-sebje, ki bi bilo seveda premeščeno.
Spričo tega je vodstvo sindikata sklenilo, da bo posredovalo tako na krajevni, kakor tudi na vsedržavni »e v ni (sindikati, stranke, poslanci, tisk, javne ustanove), da bi se spremenil čl. 12 predloženega zakonskega osnutka in bi tako tudi Trst, glavno mesto dežele, postal sedež oblastnega ravnateljstva za pošte.
2. in 3. septembra v Dragi
Studijski dnevi slovenskih izobražencev
Prihodnjo nedeljo in soboto bo priredilo Društvo slovenskih izobražencev v Trstu v Dragi takoimeno-vane ((Studijske dnerve slovenskih izobražencev 1967». V soboto ob 17. uri bo otvoritev, nato pa predavanje univ. prof. dr. Toussainta Hočevarja iz ZDA o temi ((Današnji slovenski položaj in perspektive bodočnosti«. Sledil po razgovor. V nedeljo bo po jutranji maši, ki jo bo opravil škofov vikar v Trstu dr. Lojze Škerl, predavanje patra dr. Romana Tominca iz Ljubljane o temi «Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?«. Ob 11. uri bo sledilo predavanje dr. Sama Pahorja o temi ((Analize sociološkega sestava
MllllininilHIIIIIIliailllllllllMIIIIIIHIimillllHIMMUV
Pod fašističnim svincem
25-Ietniea ustrelitve Vide Pregarčeve
zamejskih Slovencev«. Sledili bodo koreferati predstavnikov iz o-stalih slovenskih pokrajin. Popoldne ob 15. url bo razgovor o dopoldanskih analizah, ob 17. uri pa bo župan devinsko - nabrežinske občine Drago Legiša govoril o temi «Kako približati današnjemu stanju prebivalstva naše javno delovanje?«.
Studijski dnevi se bodo zaključili v ponedeljek s skupnim izletom udeležencev dnevov v tržaško okolico.
Z županovim odlokom je bil v Ul. Risorta vzpostavljen enosmerni promet v smeri iz Ul. Braman-te v Ul. sv. Justa. V Ulici Trlssino pa je že nekaj iet uvedena enosmerna vožnja vozli samo navzdol, ln sicer od Istrske ulice do Ul. Zo-ruttl, Z novim odlokom dovoljuje župan vožnjo v obeh smereh samo tovornim vozilom, ki vozijo blago tamkajšnjim trgovskim obratom. Za vsa ostala vozila pa ostane še naprej v veljavi enosmerna vožnja.
8,5 milijona lir za ureditev Glinščice
Na svoji zadnji seji v četrtek 24. t.m. je deželni odbor sprejel na predlog odbornika Comellija vrsto ukrepov v korist kmetijstva, izboljšanja zemljišč, zadružnih gradenj ter gospodarstva na splošno. Skupni znesek, ki je bil določen v te namene, znaša več kot 1 milijardo lir.
Med raznimi ukrepi je posebno važen tisti, ki zadeva deželno financiranje del za ureditev korita Glinščice pri Bol juncu v skupni vsoti 8.5 milijona lir.
Številni so tudi deželni prispevki za ureditev rek in hudournikov v dolini Bele (Kanalska dolina) in v Beneški Sloveniji. Deželni odbor je tudi sprejel več ukrepov za obnovo in modernizacijo cest v teh krajih.
Kongresisti NATO na manevrih v Furlaniji
Rezervni častniki iz 12 držav NATO, ki se udeležujejo XX. kongresa CIOR v Trstu, so se včeraj udeležili manevrov, ki jih je italijanska vojska priredila njim v čast na področju Cellina-Meduna pri Pordenonu.
Manevre je izvedla divizija «Arie-te» v sodelovanju s padalci in letalstvom. Manevrov so se udeležile tankovske in artilerijske premične enote. Ko je bil simuliran napad oklopnih edinic v diru, so nastopila reakcijska letala z napalmskimi bombami, na določene tarče, Iz letečih vagonov pa so se spustili padalci.
Zvečer je v vili Revoltella priredil župan sprejem na čast udeležencem kongresa rezervnih častnikov NATO. Pred vilo je skupina mladincev hotela uprizoriti protestno manifestacijo proti zborovanju NATO v Trstu, toda policija je ma-nifestante, ki so nosili transparente s protestnimi napisi, razgnala.
PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «HAJDRIH» na PROSEKU
V	ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. uri — otvoritev razstave s pri-
kazom kulturne, gospodarske in športne dejavnosti na Proseku - Kontovelu.
V	ČETRTEK, 31. t.m. ob 21. uri — otvoritev razstave sloven-
ske knjige. Obe razstavi bosta odprti vsak delavnik od 20. do 23. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure vključno do 6. septembra.
V	NEDELJO, 3. septembra ob 17.30 na prostem
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
s sodelovanjem zborov p.d. «Jezero» iz Doberdoba, p.d. ((Valentin Vodnik« iz Doline, p.d. ((Slovenec« iz Boršta, p.d. «Vesna» iz Križa in zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela ter nastopom proseške godbe.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno!
TRI RAZSTAVE V DEVINU IN V SESLJANU
Slikarja Ninu Perizziju podeljena <Nagrada Devin 1967»
Ena izmed nagrad podeljena tudi prof. A. Černigoju Zanimivi razstavi del umetne obrti in bronastih kipcev
Nikakega dvoma ni, da je avtonomna letoviičarska in turistična ustanova za devinsko-nabrežinsko obalo (1’azienda autonoma di sog-giorno e turismo della riviera di Duino-Aurisina) zelo podjetna. To priča tudi včerajšnji zelo bogat kulturni popoldan. Ob 17. uri se je pred depandanso devinskega gradu zbralo večje število tržaških likovnikov, predstavnikov umetne obrti v deželi in seveda predstavnikov oblasti, ki jih je s kratkim nagovorom pozdravil princ Turn-Taxis, ki je v prvem nadstropju depandanse dal na razpolago večje število sob v
auHHHiiNiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiH
UVELJAVLJANJE TRŽAŠKEGA PRIRODNEGA BOGASTVA
Marmor s tržaškega Krasa na pordenonskem velesejmu
Priredili bodo tudi «okroglo mizo», posvečeno marmorju in tržišču z njim
31. avgusta letos bo poteklo 25 let, ko so fašistični okupatorji v Ljubljani ustrelili na dvorišču tovarne tSaturnus* tedaj komaj 22-letno tržaško dekle Vido Pregarče vo, uradnico v tovarni in junaško aktivistko Osvobodilne fronte.
Na to obletnico bo v Ljubljani spominska svečanost, katere se bodo udeležili tudi Vidini svojci.
Vida Pregarčeva se je rodila v Trstu 28. julija 1920, vendar pa je pred fašističnim preganjanjem morala zapustiti svoj rodni kraj in se leta 1937 z materjo umakniti v Ljubljano, kamor je moral že leta 1930 zbežati tudi njen oče, po rodu iz Ricmanj. V času okupacije se je Vida kot zavedna in napredna Slovenka takoj opredelila za osvobodilno borbo in se z vsem mladostnim navdušenjem vrgla na delo za OF. Tej njeni dejavnosti so fašisti prišli na sled, 31. avgusta 1942 obkolili tovarno, jo prijeli, na kratko zaslišali in takoj nato ustrelili kar na dvorišču.
Njena žrtev je takrat pretresla vse, ki so jo poznali in spoštovali zaradi njenega odločnega značaja in junaštva, a strla ni nikogar. V njenem imenu so drugi nadaljevali boj in maščevali njeno junaško smrt.
S Županstvo sporoča, da je na oglasni deski občinskega oddelka za šolstvo v občinski palači na Tr-
gu Unitk še vedno na vpogled lestvica udeleženk natečaja za su-plence v občinskih otroških vrtcih.
Ce izvzamemo vsakoletni tržaški velesejem, ki je predvsem mednarodna gospodarska prireditev, zavzema pordenonski vzorčni sejem prvo mesto med gospodarskimi prireditvami naše dežele in s tega vidika tudi zasluži naziv «velesejem Furlanije - Julijske krajine«. Važnost, ki jo gospodarski krogi na področju ob desnem bregu Tilmenta pripisujejo tej gospodarski manifestaciji, je zelo velika in prireditev v resnici tudi zasluži, vse priznanje saj nudi širok pogled na deželno in izvende-želno industrijsko proizvodnjo, na obrtniške dejavnosti, na tehnične novosti in sploh na zadnje dosežke v lokalnem gospodarstvu.
Letošnji velesejem so odprli v ozračju ugodne gospodarske konjunkture: kakor je naglasil v svojem otvoritvenem govoru predsednik njegove uprave L. Savio, se na področju Pordenona v tem času ne morejo pritoževati nad razvojem gospodarske konjunkture niti industrija, niti obrtništvo, niti kmetijstvo. Sam velesejem pa beleži tudi iz leta v leto večji razmah in poslovni uspeh, število njegovih razstavljalcev se stalno veča, pa tudi pogajanja z občinsko upravo in drugimi pristojnimi organi za določitev novega obsežnejšega razstavišča izven središča mesta se nadaljujejo v ugodnem ozračju. Prijave razstavljalcev za pordenonske vzorčne prireditve kažejo, da se vplivno območje velesejma iz leta v leto širi: lansko leto je na primer najvažnejši del razstave, namreč prikaz deželnega marmorja, obsegal le vzorce žlahtnih kamenin iz Kami je, letos pa je na njem prisoten tudi svetovno znani marmor iz Nabrežine, s Cola in iz okolice Repentabra, in iz drugih krajev v deželi. Organizatorji pordenonskega velesejma so zadeli v Črno, ko so se odločili za specializacijo na področju marmorja. Ta žlahtni kamen namreč predstavlja za našo deželo, ki ni bogata na rudninah, gozdovih in drugih naravnih nahajališčih, veliko bogastvo, ki ga je treba gojiti z veliko ljubeznijo in prizadevnostjo. Da bi kolikor mogoče pripomogli k poznavanju problemov, ki zadevajo pridobivanje in izkoriščanje marmorja, bodo organizatorji sejma zato priredili 7. sep-
SllllllllllllltlfllllllillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMlIlKMIIIIIIIIIISIIIIIIfMllllllllllllllfllimlllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllftlKIIIVIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllMIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIniiiiiiiiii
tembra poseben dan, posvečen marmorju, in okroglo mizo, ki jo bo vodil načelnik inštituta za mineralogijo pri tržaški univerzi prof. S. Morgan te, in ob kateri bo spregovorilo več strokovnjakov. Pred časom je skupina strokovnjakov iz naše dežele izdala posebno publikacijo v kateri so navedene vse vrste marmorja, ki jih nahajamo v Furlaniji, njihova sestava, kakovosti in posebnosti, zdaj pa se taka študija pripravlja tudi za marmor s Tržaškega. (Publikacijo za naslovom «1 Marmi del Friull« je mogoče nabaviti tudi na sejmu po ceni 1.200 lir). Organizatorji pordenonske prireditve so prepričani v velik uspeh okrogle mize in so že sestavili program za podobno srečanje v prihodnjem letu: takrat bodo namreč strokovnjaki načeli drugo važno vprašanje notranjega tržišča z marmorjem v Italiji ter izvoza tega blaga v tujino.
Med drugimi specializacijami pordenonskega velesejma zasluži posebno omembo še zlasti njegova specializacija v kmetijstvu: Pordenone slovi zlasti v zadnjih letih kot industrijsko središče (Rex-Za-nussi, Scala, Bertoja, itd.), toda mesto je hkrati tudi center obsežnega kmetijskega okoliša, tako da praktično ne more mimo tega, da ne bi prikazoval tudi kmetijskih strojev, torej industrijskih proizvodov, ki imajo na tem področju obsežno in zanimivo tržišče. Tudi kmetijskim vprašanjem so letos organizatorji namenili primerno pozornost; danes dopoldne se bodo v kongresni dvorani zbrali strokovnjaki, ki se udeležujejo vsedržavnega srečanja o mehanizaciji v kmetijstvu. Glavni poročilo bo imel prof. F. Žito, ki bo govoril o razvoju italijanske agrikolture v okviru Evropske gospodarske skupnosti; v soboto, 2. septembra, pa bo na sejmu «5. dan kmetijstva«, namenjen kmetijskim dejavnostim, ki so povezane s spravilom krme; po kongresu o teh vprašanjih bodo na kmetijskem posestvu Pittau v San Leonardu tudi praktično prikazali, kako spravljajo danes krmo na sodobno opremljenih posestvih v Italiji in tujini.
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in ZMP
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata vse kmetovalce, da bodo zaradi nepredvideno visokega števila prijavljenih za izlet na Dolenjsko, na razpolago izletnikom trije avtobusi.
AVTOBUS št. 1 bo vozil na naslednji progi:
Dolina, Boljunec, Boršt, Fernetiči. V ta avtobus vstopijo kmetovalci, ki so se vpisali v Dolini, Boljuncu in Borštu. Kmetovalci iz Boršta (skupaj 9 oseb) na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu številka 2.
AVTOBUS št. 2 bo vozil na progi:
Trst, Kontovel, Nabrežina, Šem-polaj, Praprot, Salež, Gabrovec, Fernetiči. Trije kmetovalci iz Praprota na meji izstopijo in zasedejo prostore v avtobusu st. 3.
AVTOBUS št. 3 bo vozil na progi:
Bazovica, Padriče, Trebče, Bani (pokrajinska cesta), Opčine, Fernetiči. V ta avtobus sedejo tudi kmetovalci z Opčin in Konkonela.
Avtobus št. 1 bo spremljal Marij Grbec, avtobus št. 2 Lucijan Volk, avtobus št. 3 pa Evgen Kalc.
Končno naj omenimo še odhode avtobusov dne 2. septembra: avtobus št. 1 odpelje iz Doline ob 6. uri, avtobus št. 2 iz Trsta (pred tribunalom) ob 5.30, avtobus st. 3 pa iz Bazovice ob 6.00. Vsi trije avtobusi se na meji (jugoslovanska stran) počakajo.
Za enodnevni izlet v Ljubljano in na Bled dne 3. septembra pa bo avtobus vozil na naslednji progi: Trst — pred tribunalom — odhod ob 5.45, Dolina odhod ob 6.05, Ric-manje (Ključ) odhod 6.15, Bazovica odhod 6.25, Trebče odhod 6.35, Prosek odhod 6.45, Salež odhod ob 7.00. Vse udeležence prosimo, naj bodo 10 minut pred odhodom na domači avtobusni postaji.
KZ in ZMP
katerih je že omenjena turistična ustanova organizirala dve razstavi in sicer slikarsko razstavo za letošnjo devinsko nagrado ter deželno razstavo umetne obrti.
Predsednik autohomne turistične ustanove za devinsko - nabrežinsko obalo Remigio Lenarduzzi se je za hvalil gostitelju za gostoljubje in nato prebral sklep ocenjevalne komisije. ki je med 26 deli, kolikor jih je bilo prijavljenih za letošnjo prireditev, izbrala za devinsko na grado delo Nina Perizzija. Tri na grade namenjene mlajšim slikarjem, so bile dodeljene Pisaniju, Ro-signanu in Poianiju. Nagrado veno stran» milanske revije *Arte» pa si delita prof. A. Černigoj in Monai.
Na razstavi del umetne obrti, ki je organizirana v okviru dežele, so deluje petnajst obrtnikov-umetnikov odnosno ustreznih podjetij
Razstavi v devinskem gradu je vredno obiskati.
Upam, da nam organizatorji teh dveh razstav pa tudi ne umetniki sami ne bodo zamerili, če rečemo, da še bolj zasluži obiska razstava malih bronastih kipov, ki jo je ista ustanova organizirala na svojem sedežu v Sesljanu. Ustanovi je namreč uspelo dobiti iz Rima s pravkar zaključene razstave kakih trideset bronastih kipcev najbolj zna nih italijanskih kiparjev. Zares škoda je, da niso te razstave organizirali v kaki dvorani v središču mesta, ker bi bila tako bolj dostopna širšemu občinsttm.. .Toda povedali so nam, da je bilo to nemogoče ker bodo razstavljena dela po zaključku razstave, to je po 12. septembru, takoj odpremili v Milan in nato bodo te umetnine nadaljevale pot z tujino.
Zadnja pot Josipa Hrvatiča iz Loga
V torek, 22. avgusta so pokopali posmrtne ostanke Josipa Hrvatiča Iz Loga. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji in znanci iz vseh okoliških vasi.
Pokojnik, ki se je rodil v Logu leta 1894, je bil splošno priljubljen in marsikomu, ki ga je dolga leta poznal, je bilo hudo pri srcu, ko so ga položili k večnemu počitku.
Hrvatič je bil pošten in marljiv kmet, ki je vedno dokazal v življenju svojo visoko narodno in socialno zavest. To svojo privrženost narodnim in socialnim idealom je dokazal tudi s tem, da se je takoj vključil v narodnoosvobodilno borbo ter je požrtvovalno delal na domačem terenu.
Od vsega začetka je bil zvest naročnik in čitatelj Primorskega dnevnika.
Težko .prizadetim svojcem uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izražata svoje sožalje.
Izlet v Ljubljano in na Bled
Potovalni urad «Aurora» priredi v nedeljo, 10. septembra 1967 enodnevni izlet na Bled, združen z o-biskom mednarodne vinske razstave v Ljubljani. Cena 3400 lir.
Vpisovanje pri «Aurori» v Ul. Ci cerone 4, tel. 29-243.
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 26. avgusta 1967 se J« v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je u oseb.
UMRLI SO: 91-letna Teresa Kram-merer vd. Steiner, 8-letna Luigia Mat-tlassi vd. Negrlsln, 87-lerna Anna Pe. car vd. Pittčanc, 20-letnl Lorenzu Končan, 56-letna Giovanna Krebelj por. Roven, 57-letna Luisa Lepre por. Lepre, 87-letni Francesco Turk, 2 dni stara Federlca Baldissera, 77-letna Antonia Vitez vd. Cliba, 59-letna Fer. dinanda Geržina por. Mreule, 81-let-na Maria Dagrl vd. Fdluga.
OKLICI: Delavec Giuseppe Musiz-za in delavka Gtusepplna Mion, brl. gadir finance Astolfo Aluisi in gospodinja Ellsa Iachlnl, uradnik Ade-lio Cicolln in gospodinja Anna Maria Časar!, bolničar Giuseppe Marši in šivilja Grazlella Amico, barlst Ser-gio Famularo In gospodinja Emil la Puzzer, zidar Ambrogio Apollonio In prodajalka Marina Vecchiet, gozdni čuvaj Renato Grlgolato ln gospodinja Anna Palmlra Glavina, pomorski natakar Giorglo Roli! in prodajalka Carla Gulili, uradnik Olimpio Ughetti in uradnica Nadia Maurl, uradnik Mauro Azzarlta in uradnica Maria Luisa Vidotto, delavec Bruno Ferlattl in delavka Iolanda Giovannlnl, prodajalec Renato Kumar ln blagajničarka Raffael« Aceardo, mehanik Aleš. sandro SvefcMch in prodajalka Majda Žigon, trgovec Glovannl Ludovlsl in prodajalka Grazia lez, pomorščak Fracesco Perossa ln gospodinja Auro-ra Abrami, doktor političnih ved Gian
Včeraj-danes
In bolničarka Frida Godec, zastot Aldo Alfi eri in uradnica Franca tali.
Galeazzo Cairoli In dr. političnih ved Fiametta Santin, laboratorijski tehnik Antonio Vlzzaccaro In delavka Glor-gina Grubissa, šofer Llvio Rossone in uradnica Sonla Bacclnello, delavec Luciano Colli ln gospodinja Loredana Zanolia, prodajalec Lucio Pregara In delavka Grazlella Favento, zdravnik Antonio Alzetta in študentka univerze Franca Boico, uradnik Giorglo Vitall In uradnica Claudia Maria Cl-polat, časnikar Cesare Russo ln gospodinja Anna Maria Toffolini, risar Eliseo Plisco ln uradnica Claudia Nor. dio, delavec Fulvio Coren In gospo-dinja Viviana Berzsenyi, pleskar Francesco Brazzatt! in delavka Laura DestaHis, pismonoša Luciano Btbalo In učiteljica Liliana Zgur, elektro tehnični izvedenec Pietro De Giosa In knjigovodkinja Loredana Mora, zastopnik Glauco Franceschinl in fri. zerka Flavia Maria Buscagllone, u. radnlk Giu-llo Borianata ln gospodinja Gabrieli« Bragagnlni, brigadir kara-binjerjev Ferdinando Gambadoro In uradnica Maria Sgrablich, strojni kapetan Giambattista Colotto in profesorica Daniela Marzolini, mizar Mario Spetti In gospodinja Raffaela Skuk, kapetan kratkih prog Bruto Fllipucci in uradnica Tommasina Sava, meha. nik Guido Rapagna In frizerka Ales-sandra Dagri, upokojenec Rodolfo V li-
tini In upokojenka Liliana Neri, u-radnik Fabio Trevisan In uradnica Giordana Bertanl, električar Luciano Tomat ln gospodinja Livia Iacumin, finančni stražnik Vittorio Labruzzo in učiteljica Rosa Giacolone, agent Javne varnosti Fillppo Ataimo In gospodinja Maria Aiello, uradnik Mario Pistolesi in študentka Elena Nozzali, elektrotehnični izvedenec Camlilo Stenta, stražnik Javne varnosti Antonio Mastrolembo Ventura In učiteljica Maria Coppolino, šofer Franco Ricoardi In otroška vrtnarica Alida hrggent«, električar Coslmo Cocclolo in gospodinja Isollna Olivo, šofer Via. dimir Husu ln študentka Vojka Tram-puš, tapetnlk Alessio Keber in uradnica Adriana Stefani, uradnik Luciano Exner in uradnica Glullana Ber. ti, geometer Stelio Vlvianl In uradni, ca Giannamaria Bareato, kemični a-nalitik Giuseppe Semeraro In delavka Valerla Furlan, uradnik Giuseppe Pa. hor In študentka Sonia Božic, urad. nik Orlando Paulin Tumburus tn u-radntea Eleonora Patimo, delavec Claudlo Vidach In gospodinja Nerlna Razza, mehanik Marino Parovel in fotografka Silvia Facchlna, zdravnik Grigor Grlgorov ln fotografka Ekate-rina Dozeva, podčastnik Francesco D’Addezio in gospodinja Maria Cri-stina Mozetič, delavec Guido Zampar
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do ll. ure)
Glustt, Ul. Bonomea 93 (Greti dr. Rossetti, Ul, Combi 19: dr. Sigi ri, Trg Ospedale 8: Tamaro In Ne Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 8.38)
Godina. Trg S. Glacomo 1; Grlgo-ion, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Unlta dTtalla 4; Nlcoll, Ul. di Servola 80 (Skedenj)
LOTERIJA
BARI	84	38	78	7	22
CAGLIAR1	61	87	77	53	31
FIRENCE	9	8	87	24	S
GENOVA	64	49	si	89	57
MILAN	55	74	42	68	81
NEAPELJ	7	50	80	(	25
PALERMO	86	50	80	4	38
RIM	71	81	24	22	1
TURIN	57	23	59	26	28
BENETKE	75	31	67	34	53
	ENALLOTTO				
221	2X1	22X				2X2	
KVOTE
12 — 12.889.000 11 — 200.000 10 — 16.200
lir
lir
lir
Kino
Nazionale 14.30 «8 in fuga« Technico. lor. Bob Hope, PhyiiUps Jonathan VVinters, Sbiriey Eaton, JIH St. John.
Ezcelslor 16.00 «La spia del cappello verde« Technicodor. Robert Vavghm, Jack Palance, Janet Leigh.
Penice 15,30 »Non c’č pasto per I vi-gllacchi« Technicolor. Cad Everett, Marilin Devin, Bobby Trup.
Eden 15.00 «La morte non conta 1 dol-lari« Technicolor, Mark Damon, Ste-phen Forsyth.
Grattacielo 16.00 «Qualcuno ha t-radi-to» Elsa MartinoHi, Robert VVeber, Marino Berti. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev. 10)
16.00	«1.1 marchio di Kriminal« Technicolor. Helga Line, Andre Bosic, Frank Oliver.
Alabarda 14.30 »Gioventu bruclata« Technicolor. James Dean, Natalte Wood. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Filodrammatico 15.00 «A ciascuno 11 suo» Technicolor. Film Elia Petrija. G. M. Volonte, I. Papas. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «M.M.M. 83» Technicolor. F. Belr, A.M. Pierangeli.
Crlstallo 15.30 «11 fischlo al našo« U-go Tognazzl. Technicolor. Prepove, dano mladini pod 14. letom.
Capitoi 15.30 »Mat Helm non perdona« Technicolor. Dean Martin, Karl Me. yer, Ano Margareto.
Garibaldi 15.30 «Svegllatl e uccldi« Technicolor. Robert Hoffman. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 »lil principe dl Donegal« Technicolor.
Astoria 14.00 ((Sodoma e Gomorra« Technicolor. Stevvart Granger, An-namaria Pierangeli, Rossana Podesta.
Impero 16.00 «Tre morsi nella mela« Technicolor. Silvia Koscina.
Astra 16,00 «Assalto alia Queen Ma-ry» Technicolor. Frank Sinatra.
Vittorio Veneto 15.30 «11 coMezlonista« Technicolor. Terence Stamp, Šaman, ta Egar. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «La donna che non sape. va amare« Technicolor. Marylin Monroe.
Abbazia 15.00 «La truffa che placeva a Scotland Yard» Technicolor. Zabavni film. Warren Beatty, Susan. na York. letni kino
Sat e 11 i te (Borgo San Serglo, avt. 21. fll. 19, 20) Blagajna ob 20. url. Začetek ob 20.30 Danes In jutri «Adul-terlo ali'ital lana« Technicolor, Nino Manfredi, Catherine Spaak.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčiči v Dolini, obvešča da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti v petek 1. septembra 1967 ob 8.30. Razpored je objavljen na oglasni deski šole.
• * *
Ravnateljstvo državne srednje šole (Igo Gruden« v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča u-čenče, da se pričnejo popravni raz-redni In zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismeno nalogo lz Italijanščine. Razpored izpitov Je razviden z oglasne deske.
*	m *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni ln razredni — v Jesenskem Izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 8.30 s pismenim izpitom lz slovenščine.
•	• *
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 0.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije In liceja. Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za šolsko leto 1907-60
v Državni trgovski tehnični zavod «2lga Zois« s slovenskim učnim Jezi. kom. Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure.
• * *
Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpi. sovanje otrok v prvi razred od 1. do ll. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev	* * *
Šolsko skrbništvo sporoča, da te na oglasnih deskah šolskih nadzor. ništev In didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednost-na lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. julija 1966, št 574.	• • •
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Rojan, Ulica Monlorslno 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni In zaključni izpiti dne 1. septembra 1967. ob 8.30, po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole.
• • •
Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni deski od 16. do 25. avgusta t.l. v Ulici Duca D’Aosta 4, lestvice s končnim izidom učiteljskega poseb. nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju.
* * •
Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do 11 septembra te-ga leta. V prvi razred se vpišejo o-trocl, ki so rojeni 1961. leta. Ti morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpi. šal! v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo * * *
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Istočasno obveiča, da se prično vsi popravni razredni ln zaključni izpiti dne 1. septembra 1967 ob 1.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole.	* * •
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra.
Popravni Izpiti se pričnejo 1. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturltet. ni popravni Izpiti pa se pričnejo 14. septembra.
Poletne prireditve
Mlramartk! park. Predstave «Lučl Jn
zvoki«. Danes ob 21. uri «Der Kal-sertraum voti Mlramare« v nemščini, ob 22. uri «Massimil!ano e Car lotta« v italijanščini.
Avtobus (M» z zvezo v Barkov-Ijah s tramvajem št. (6».
Prosvetno društvo »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi izlet v KAMNIK dne, 3. septembra letos ob priliki
revije NARODNIH NOŠ
in z ogledom VINSKE RAZSTAVE v Ljubljani.
Vpisovanje vsak dan od 20.30 dalje v društvenih prostorih.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje bo od 1. do 9. se|> tembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna št. 29.
V Gorici bo vpisovanje v pisarni SPZ v Ulici Ascoli št. 1.
Vpisovanje v podružnicah bo v dnevih, ki bodo objavljeni v časopisu.
Pouk se prične 11. septembra za glavne in stranske predmete. Pouk solo petja se prične 18. septembra.
Ravnateljstvo
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Slovenec« v Borštu sklicuje prvo pevsko vajo za jutri, v po-nedeljek 28. avgusta. Pripo. roča se polna udeležba. — Odbor.
• • •
Prosvetno društvo lz Trebč obvešča svoje pevce, da se pričnejo pevske vaje 1. septembra ob 21. uri.
Mali oglasi
VAJENCA
ki bi želel delati v
elektroavlomehanični
delavnici
z znanjem slovenščine, išče NUJNO ELETTRO-AUTO, Trst, Via Fabio Severo 5. Tel. 35-420
200-LlTRSKE SODE po 3000 lir, z e-nim dnom po 1200 lir prodam. Dom-jo, Opekarna (Mattonaia).
KATERI STAREJŠI nevezan Intelektualec bi nudil oddih na morju upokojenki s konfortnlm stanovanjem? Ponudbe pisati na upravo lista, Ul. S. Francesco 20 pod »Kranj Sloveni. Ja«.
ISCE SE frizerka-vajenka, dobri po. goji. Salon Florida, Ul. Lucio Vero 5, tel. 36-664.
15-LETNo VAJENKO za trgovino moških in ženskih oblačil v centru me. sta. Naslov na Gospodarskem združe nju. Ul. F. Filzl 8.
RIMSKI profesor, sam, Išče pošteno žensko v starosti od 40 do 48 let za gospodinjstvo ln družbo. Plača po ve. ljavnlh predpisih. Popolnoma zagotovljena dosmrtna preskrbljenost. Ponud. be na upravo lista, Ul. sv. Frančiška 20. do 10. septembra.
ZARADI starosti odstopim tržaško tvrdko z večdesetletno tradicijo v trgovini t raznim tehničnim blagom, dobaviteljico Izdelkov široke potrošnje pomembne ameriške družbe za deželo Furlanijo Julijsko krajino, ze lo obsežno licenco in krog odjemalcev v deželi ter v Jugoslaviji, skladi, šča in prodajalno z blokirano najem nino, kakor tudi inventar po nabav, ni ceni. Naslov na upravi lista v Ul. sv. Frančiška 20.
IŠČEMO kunarlco za potreDe gostilne. Ul. Ghega 1, tel. 24-543.
OPČINE
Danes bo v Prosvetnem domu, od 16. ure dalje,
LJUDSKA VESELICA
za demokratičen tisk. — Nastopajo: pevska zbora Lipa z Bazovice ln Vesna Iz Sv. Križa ter kvintet Iz Podlonjerja. Zvečer ples. — Posloval bo dobro založen bife.
Sekcija KPI Opčine
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst
organizira 10. sept. t.l. izlet na Jezer, sko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah In poi lagodne hoje dosegel Češko kočo (1543 m) v amfiteatru Grlntavcev, drznejši pa se bo-do lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske do&ine.
Vpisovanje v Tržaški knjigami.
Darovi in prispevki
V	spomin Bogdana Jereba daruje S. Pertot 5000 lir za Športno društvo «Bor».
Dominik Strekelj daruje 1000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok. Maksa Kralja darujeta Stefan in Marija Kralj 2000 lir za Dijaško matico.
Ob 7. obletnici smrti Giane Požarjeve daruje Se-lma M. 2500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Elizabete Verša por. Bukavec daruje dru-žima Kalc s Proseka 3000 lir za pevski zbor Prosek.Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti Franka Vouka (Lupi) daruje v njegov spomin Doro Cač (Clacchl) 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega josipa Hrvatiča daruje družina Komar, Log št. 4. 1500 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Maksa Kralja daruje gostilna Milkovič iz Gropade 1000 lir za Dijaško mati-co.
Mirko Ferlat daruje 500 lir za spomenik padlim na Opčinah.
SOŽALJE
Odbor bivših mladinskih društev izraža hudo prizadetim svojcem v Ljubljani ob smrti Ivana (Janeza) Briščka, člana nekdanjega mladinskega društva Šparta iz Skednja, svoje najiskrenejše sožalje.
ZAHVALA
Globoko ganjeni spričo tolikšnih izrazov sočustvovanje oh smrti naše predrage
Josipine Zobec
roj. Sancin
se vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali z nami, najprisrč-neje zahvaljujemo.
Družina Zobec, Boljunec 94
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in brata
Josipa Racmana
(PO DOMAČE MIHCEV)
Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika.
Žalujoči družini Racman.
Bernetič in drugo sorodstvo
Gročana, 27 8 1967
ZAHVAL A
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, deda in pradeda
MAKSA KRALJA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala godbi, darovalcem cvetja, nosilcem pokojnika in gospodu župniku Rožmanu.
Družini Kralj, Kalc in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta
JOSIPA HRVATIČA
Iskreno se zahvaljujemo č.g. župniku, pevskemu zboru ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Žalujoči: žena, hči, sinovi in nečaki ter ostalo sorodstvo
Log, 27. avgusta 1967.
Po dolgi bolezni me je zapustila moja mama
KARLA SUDIČ vd. FABINI
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 28. t.m. ob 16.15 lz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče.
Žalujoči sin Učo in ostali sorodniki
Trst, 27. 8. 1967.
PO TOLIKO TEDNIH JE PEZ LE DOBRO ZALIL
Suša je letos močno prizadela vse poljske pridelke in zlasti vinograde
V nekaterih krajih je pobrala najmanj polovico pridelka - Ob trgatvi bo treba izločiti nezrelo ali slabo dozorelo grozdje od zrelega
Po dolgi suši, ki je zajela naše kraje in ki je doslej povzročila mnogo škode, je v noči med četrtkom in petkom dobro zalilo. Tudi v petek dopoldne je še nekaj deževalo, tako da si bodo rastline, ki so kljubovale suši, ali pa ki so jih kmetje na vrtovih in poljih, kjer imajo vodo, zalivali, ponovno opomogle.
Suša letos ni prizadela samo kra. škega področja, ki je bolj občutljivo zaradi talnih kraških razmer, marveč tudi področja lapornate zemlje od miljskih hribov do na-brežinskega obrežja. V juliju in
do nedavnega dežja je bilo sicer nekaj padavin, ki pa so zelo malo zalegle, ker je hkrati tudi zapihala precej močna burja, ki je v eni noči dosegla nad 100 km na uro in zadala zlasti trtam na izpostavljenih mestih še hujši udarec.
Na Krasu so se v zadnjih letih usmerili tudi na pridelavo nekaterih vrst povrtnine, kot na primer bučic, stročjega fižola i.t.d., s katerimi je bil tržaški trg zlasti v juliju ln avgustu dobro založen in so se prodajale po dostopnih cenah. Tudi kmetje so imeli svoj zadovoljiv pribitek. Letos pa je
Grozdje na trti, prizadeti po suši
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiifMiiliiiiiiimiimiiiiiiimiuimmiimiiimiiHiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VETERINARSKI KOTIČEK
Nevarnost afriške prašičje kuge še ni povsem minila
V zadnjem času so v Italiji zaklali, zakopali ali zažgali 368 obolelih prašičev - Bolezen je sedaj precej razširjena okrog Modene
Pred časom smo v našem listu poročali o obsegu, ki ga je zavzela epizoozija afriške prašičje kuge v Italiji. S člankom smo hoteli opozoriti domače rejce prašičev, kako nevarna bi bila ta bolezen za naše kmečko gospodarstvo, če bi zašla tudi k nam. Istočasno pa smo hoteli tudi pomiriti naše rejce s trditvijo, da do te razširitve k nam ne bo prišlo zaradi čuječnosti veterinarske službe in pa ostrih u-krepov in bremen, ki jih prevzema država v krajih, kjer se ta bolezen pojavlja. Kljub vsemu pa ne smemo biti neprevidni, ker ta bolezen v Italiji ni še zatrta in povzroča ponekod velike preglavice.
V naslednjih vrsticah pa bomo povedali, kje je ta bolezen trenutno razširjenja.
Po podatkih ministrstva za zdravstvo so v zadnjem času prisilno zaklali in zakopali ali sežgali 368
mejeno le na štiri žarišča in sicer eno v Novari, kjer so zaklali 90 prašičev, eno v Brescii, kjer so zaklali 12 prašičev, tri žarišča v Milanu s 249 zaklanimi prašiči in eno v Rimu s 17 zaklanimi prašiči. Po zadnjih vesteh se je ta bolezen zadnje čase precej razširila v okolici Modene, kjer' beležijo številne primere obolenja v obči-činah Spilimbergo (ga ne smemo zamenjati z našim furlanskim Spi-limbergom) in pa Castelnuovo Rangone.
Bolezen je torej razširjena daleč od nas! V zvezi s tem pa moramo povedati, da bolezen ni zašla v Italijo preko Francije s potniškim prometom, ampak z letalskim. Poraba pomij v bližini letališč je bila merodajna za okužbo. Zato pa oblasti zelo priporočajo v krajih, kjer bi bila nevarnost okužbe, naj se pomije ne uporab-
bilo teh pridelkov zaradi suše zelo malo, kar je povzročilo pridelovalcem veliko škodo, na trgu pa so cene poskočile in dosegle raven, ki je nismo v poletnih mesecih doslej še nikoli zabeležili.
Toda najhuje so po suši prizadete trte. Kdor si je ogledoval vinograde je lahko takoj ugotovil, da je velik del trt močno poškodovan. Listi, ki bi morali biti v tem času bujno zeleni, so porumeneli in odpadajo kot v jeseni, grozdje na prizadetih trtah pa je drobno in ovenelo. V mnogih krajih takšno grozdje ne bo niti dozorelo in ga bo treba ob trgatvi izločiti od zrelega. Prav tako bo precej grozdja, ki ga je suša le delno prizadela. Tudi to grozdje bo treba odbrati in ga stiskati skupno z drugim nabitim ali drugače nezdravim, če bomo hoteli imeti vsaj nekaj za dom in za prodajo dobrega vina.
Letina grozdja je letos dobro kazala, zaroda je bilo precej in v mnogih krajih na Tržaškem tudi več kot v povprečno dobrih letinah. Suša je na mnogih področjih pobrala do najmanj polovice pridelka. V krajih pa, kjer so trte kljubovale suši zaradi boljših talnih razmer, ki zadržujejo več vlage, in kjer so vinogradniki tudi dvakrat od junija do sedaj okopali vinograd, bodo trte dobro obrodile. Ce ne bo v prihodnjih tednih pred trgatvijo preveč vlage ali kakih vremenskih neprilik, da bi grozdje začelo gniti, bo vino dobro, ker je bilo doslej mnogo sonca in bo zgodaj dozorelo.
Sicer pa se kmetje iz vseh vinorodnih krajev našega področja pritožujejo, da jim je suša mnogo pobrala. Zato bo prav, če si bodo pristojne oblasti in ustanove ogledale vse prizadete kraje in priskočile na pomoč vsem kmetom, ki so utrpeli škodo.
Suša ni prizadela samo vrtnih in poljskih pridelkov ter vinogradov, marveč je napravila veliko škodo tudi kmetom, ki gojijo sadno drevje. Za primer naj navedemo, da je suša samo enemu kmetu v Borštu pobrala najmanj 30 stotov sliv. Razumljivo je, da tudi drugim v Bregu, miljskih hribih, Barkovljah in vse do pod Nabrežine ni prizanesla.
«MiIjsko polctje»
31. avg. in 1. sept.
Občinski odbor miljske občine za pospeševanje turizma prireja v dneh 31. avg. in 1. sept. v sodelovanju s skupinami za miljske "ustne prireditve posebno prireditev, imenovano «Miljsko poletje«.
Program prireditve bo obsegal v četrtek, 31. avg. od 20.70 do 22 "0 na Trgu republike nastop orkestra «1 Jokers«, od 22. do 22T na Nabrežju De Amicis (Mandracchio) tekmovanje V ribarjenju med skupinami miljskega pusta v kostumih, tekmovanje v vlečenju vrvi i e l dvema sk' ' jinama v. kost. -mih i.suhi proti debelir in ženske proti moškim), od 22.-. do 23.15 na Nabrežju Nazario Sauro pa tekmovanje s posodami med skupinami miljskega pusta in tekmovanje v skokih v morje v kostumih.
V petek, 1. sep* pa bo ort gram skemu inšpektoratu v Pordenonu 560 milijonov lir, goriškemu pokrajinskemu inšpektoratu 110 milijonov lir, videmskemu gozdnemu inšpektoratu 170 milijonov lir, a por-denonskemu 5 milijonov lir.
obolelih prašičev, ali pa ki so bili l1a1o za prehrano prašičev na tem, da obolijo za afriško pra-1 J šičjo kugo. Obolenje je bilo o-	Dr. D. R.
KINO PROSEK■KONTOV EL
predvaja danes 27. t. m. ob 16. uri Scope per Romscope barvni film:
La grande battaglia
di Sebastopoli
(VELIKA BITKA PRI SEVASTOPOLU)
Igrajo: Michael Bogarde, A. M. Nicoletti in George Galbor
r-mmmsmmit-
predvaja danes 27. t.m. ob 15. In 20.30 uri na prostem Technico-lor Superpanavision film:
IL GRANDE SENTIERO
(DOLGA POT)
Igrajo: James Stewart — Edward G. Robinson mark — Carrol Baker — Karl Malden
Richard Wid-
V poned. 28. t.m. ob 18. in 20.30 na prostem ponovitev filma:
IL GRANDE SENTIERO
(DOLGA POT)
Razpis natečaja za študijsko štipendijo
županstvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za študijsko štipendijo 400.000 lir, ki jo je dala na razpolago občini Tržaška hranilnica.
Štipendija je na razpolago za tržaškega dijaka, ki je izredno nadar jen v likovni umetnosti ali glasbi Ocenjevalna komisija pa ima možnost, da določi dve štipendiji po 200.000 Ur vsako, in sicer eno za 11 .	, ...
likovno umetnost in eno za glasbo. I
ooooooooooocxooooooooooooooooooo
|	NAŠE KORENINE
o	o
OOOOOOOO OOOOOCXJOOOOOOOOOOOOOOOOJ
Justa Košuta ima 92 let
Že pred časom smo zapisali, da se more Križ pohvaliti s tem, da ima razmeroma veliko zares starih korenin, to je ljudi, ki imajo na plečih že celo vrsto križev. Med te prav gotovo spada tudi Jušta Košuta, vdova Tence, po domače Jožinova, ki slavi prav danes svoj 92. rojstni dan.
Res je, da Jušta Jožinova ni naj	,, .	.-
starejša Križanka, ker jo Ivana štiri dan^Povemo najete, da je da
Sirk po domače Serotova v staro-
H S m
Grozdje na trti, ki je suša ni prizadela
Čitatelji in ugankarji
Pozor
V eni izmed številk Primorskega dnevnika, ki bodo izšle med torkom, 29. avgusta in nedeljo, 3. septembra, bosta na dveh različnih krajih dve števili , sestavljeni iz enakih številk, le da bodo te različno razporejene.
Reševalci morajo navesti o-be števili ter dodati, v kateri številki dnevnika in na katerem mestu bo6ta objavljeni.
Rešitve v zaprtem zavitku naj se pošljejo na uredništvo najpozneje do ponedeljka, 4. septembra. V torkovi številki bomo objavili rešitev. Med reševalci bodo izžrebani trije, ki bodo dobili za nagrado vsak eno knjigo.
....
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Priprave za proslave 25-letnice ustanovitve vojne mor na rite JLA
V puljski ladjedelnici bodo splavili novo ladjo Splošne plovbe Zanimiva razstava starega tekstila v koprskem muzeju
Koprska obalna mesta se skrbno no turistično sezono. Letos so se
Numizmatična razstava
v občinski galeriji
Včeraj dopoldne je bila v občinski galeriji na Trgu Unita otvoritev , XII. numizmatične razstave, ki jo je s prispevkom dežele, tržaške občine, turistične in letoviščarske u-stanove, pokrajinske ustanove za turizem ter Tržaške hranilnice priredil numizmatični oddelek tržaškega filatelističnega združenja.
Na otvoritvi je spregovoril nekaj besed predsednik numizmatičnega oddelka knjigovodja Gualtiero Kri-schan, ki se je najprej zahvalil vsem razstavljavcem zaradi njihove požrtvovalnosti in strokovnosti, nato pa je poudaril pomembnost letošnje razstave, saj so razstavljeni na njej
s. L »kJTSV; •**-< - «*”*»"<	P"-
v tem času hudo prizadele tri ve-1 merKl-
stl prekaša. Ko pa ji je nekdo zadel na pleča že devet križev, je to starost, ki je vsega spoštovanja vredna, pa čeprav ne nosi — prvenstva.
Danes se ne bomo ustavljali pri dolgem življenjepisu današnje slavljenke, ker smo o tem podrobneje pisali pred dvema letoma, ko je Jušta Jožinova slavila svoj 90. roj-
našnja slavljenka zadnji dve leti, od svojega velikega jubileja do danes, preživela zdrava ln čila, kot bi bila v svoji najlepši živ-
like nesreče, saj ji Je smrt ugrabila kar tri otroke.
Ker je tako junaško prebolela vse to in ker je še tako sveža in zdrava, smo prepričani, da bo današnja slavljenka še dolgo zdrava
In čila slavila svoje rojstne dneve, da bo lepo, kot doslej preživljala svojo pozno jesen življenja. S to željo ji danes čestitamo k rojstnemu dnevu in kličemo še na mnoga, mnoga leta.
pripravljajo na dan mornarice, ki bo letos v znamenju proslave 25-letnice ustanovitve vojne mornarice. Prireditve se bodo sicer vrstile do konca leta, vendar bodo glavne proslave 10. septembra, to je na dan mornarice. V Piranu so ustanovili poseben odbor, ki je že sestavil program prireditev. Tako bodo 9. septembra odkrili v mestnem muzeju doprsni kip padlemu pomorščaku majorju Baldu Saje-tu, enemu izmed komandantov mornariške grupe pri štabu IX. korpusa. Popoldne istega dne bosta predsednik občinske skupščine Piran in direktor Splošne plovbe sprejela
Obvestilo Zveze partizanov na Opčinah
Zveza partizanov na Opčinah obvešča, da bo v okviru praznika občine Sežana 1967 v nedeljo, 27. t.irL v Senožečah odkritje spomenika
padlim v narodnoosvobodilni borbi. Ob tej priložnosti vabi vse bivše partizane in aktiviste, da se udeležijo slovesnosti, ki se bo začela ob II. uri z govori, odkritjem spomenika in partizanskim mitingom. Popoldne po kulturnem programu bo od 17. ure dalje zabavni spored s plesom.
odločili za razstavo starega tekstila. Gre za tekstilne vzorce broka-tov in damastov iz 17. in 18. stoletja. Po teh vzorcih lahko sodimo, da je bila kultura oblačenja na Koprskem v tem razdobju na visoki ravni. To seveda velja le za imo-vitejše sloje, ki so kupovali modne italijanske in francoske izdelke. Najstarejši razstavljeni izdelki segajo v začetek 17. stoletja. To so dvobarvne z zlatom pretkane tkanine s strogo simetričnim stiliziranim rastlinskim ornamentom. Bro-kate so uporabljali za moška, ženska in cerkvena oblačila, dvobarvne damaste pa za tapete in za pohištvene preobleke. V 18. stoletju opazimo bistvene spremembe v sti-liziranju, saj so se začele italijanske tkalnice podrejati francoskemu okusu. Vzorci so kompozicijsko drznejši, nič več ni opaziti stroge simetrije in tudi barve so bogatejše. Proti koncu 18. stoletja je opaziti močnejši kitajski vpliv in koprski muzej razpolaga s šestimi najlepšimi kosi brokata prav iz tega raz-dobia.
najuglednejše pomorščake, zvečer pa bo slavnostna akademija na glavnem piranskem trgu. Naslednji dan pa bodo v Piranu razne športne, zabavne in druge prireditve. Program praznovanja so pripravili tudi v Izoli, kjer bodo organizirali jadralno regato in druge prireditve, med drugim ribiški dan obalnih mest. V okviru praznovanj bo do 30. septembra izročili namenu novo hladilnico Delamarisa.
Med prireditvami bodo priplule v vode koprskega in piranskega zaliva plovne enote jugoslovanske mornarice in organizirali bodo ogled
Natečaja se lahko udeležijo kan didati, ki so italijanski državljani, ki imajo stalno bivališče v tržaški občini najmanj pet let do dneva te objave, ki niso dopolnili 25. leta starosti do dneva te objave, ki imajo spričevalo srednje šole druge stopnje ali pa spričevalo glasbenega konservatorija, ki nameravajo nadaljevati študije na višji šoli za umetnost v Italiji ali v tujini, ki živijo v neugodnih gospodarskih razmerah, ki ne dobivajo in ki nimajo možnosti, da bi dobili podporo ministrstva za šolstvo.
Prošnje za natečaj, sestavljene na posebnem obrazcu, ki ga sestavlja priloga A, In opremljene z vsemi potrebnimi listinami, morajo biti predložene najkasneje do 12. ure 15. septembra letos na županstvu, v uradu za predložitev aktov, soba št. 32.
Prizadeti dobijo prepis razpisa natečaja v tajništvu občinskega oddelka za šolstvo, občinska palača, nadstropje, soba št, 97.
KI MO «IB1S» P HO* K K
V ponedeljek 28. tjn. ob 18. in 20.3« na prostem ponovitev filma:
OSS 117 a Tokio si muore
(OSS 117 V TOKIU SE UMIRA)
Igrajo: MARINA VLADI?, FREDERICH STAFFORD in drugi
Vse kaže da bo občinska skupščina Piran ob občinskem prazniku podelila domicil vsem slovenskim mornarjem — udeležencem NOB, ki jih je v Sloveniji še kakih 160. Sprožili so tudi predlog o ustanovitvi občasne pomorske slovenske revije, ki bi obravnavala vso tukajšnjo pomorsko in obmorsko problematiko.
Med raznimi dogodki naj omenimo še splavitev nove ladje Splošne plovbe. Splavitev bo prav na dan dneva mornarice 10. septembra v puljski ladjedelnici.
V pokrajinskem muzeju v Kopru hranijo vrsto drobnih umetni-sko-obrtnih izdelkov, ki lepo dopolnjujejo kulturno zgodovinsko podobo določenega razdobja koprske o-bale. Vodstvo koprskega muzeja se je odločilo, da bo vsako leto razstavilo del teh predmetov med glav-
Tatovl v baru
Šestinpetdesetletna Erminia Ben-vegnu por. Burolo iz Ul. Montecchi sled nepridipravom, ki iih je iden- 9, je predvčerajšnjim prijavila ko-tificirala in jih prijavila sodišču: I misariatu v Ul. Kolonja, do so ne-enega pod obtožbo tatvine, druga znani tatovi vdrli v nočnem času ■ '	" v njen bar «Sanzio» na istoimen-
skem drevoredu št. 34. Zlikovci so se precej mučili preden so prišli v notranjost. Najprej so morali odstraniti železno rešetko na straniščnem oknu, ki je za stavbo v kateri je bar in ker so bila tudi straniščna vrata zaprta, so jih s silo odprli. Verjetno so morali biti
dva pa zaradi sodelovanja. Gre za 15-letnega Enrica B., ki je ukradel torbo, ter za njegova dva pajdaša 14 letnega Giorgia M in 18-letnega Bruna S.
Trčenj‘e pod Katinaro
Včeraj dopoldne^ jb 9_ so z rešil- precej "nejevoljni, saj so se jezno mm avtom Rdečega kriza pripeljali spravjii tudi na police, ki so jih v bolnišnico 19-letnega delavca Emi- raztresali po tleh in se nato od-la Zadnika iz Ul, del Botro 28, 61- daljili s 15.000 lirami v gotovini, letnega Valentina Mangioneja iz lu so jih našli v nekem predalu, Ul. Umago 3 in njegovega 27-letne-'in s precejšnjim številom domačih ga sina Luigija Mangioneja iz Ul. | ta tujih cigaret v vrednosti 100.000 Salvore 8.	j br.
Medtem ko » Z-tata pridali! .JTSMSi it (JKSJIS zaradi rane na.., čelu s prognozo ce 75 prijavil policijskim organom,
okrevanja v 7 ali 10 dneh na I. ki- -	•	...........
rurškero oddelku, so starejšega Mangioneja sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer si bo moral zdraviti podplutbe po čelu in številne odrgni ne po nogah, ki mu onemogočajo gibanje, od 10 do 14 dni. Mlajšemu Mangioneju, ki je imel le nekaj odrgnin po kolenu leve noge, pa so nudili prvo pomoč in ga odslovili.
Agenti cestne policije, ki so uvedli preiskavo, so pojasnili da je Zadnik za volanom fiata 500 Ts 96993
Mladoletniki ukradli ženski potno torbo
Zvečer 2. t.m. je jugoslovanska | vozil po Katinarski cest-' proti Trstu, državljanka Štefanija Bradač, ki je Nepričakovano je ostro pritisnil na bila začasno v našem mestu, pose- > zavore, zaradi cesar je njegovo vo-dela na klopi pred železniško po- žilo zaneslo na levo prav v trenut-stajo, da bi se malo odpočila. Okoli ku, ko je z nasprotne strani pri-15. ure pa ji je skupino mladoletni-1 vozil s fiatom 500 Ts 76143 Luigi kov ukradla potovalno torbo s peri-, Mangione, poleg katerega je sedel lom in potnim listom ter jadrno od-. njegov oče. Trčenje je bilo tako ne-kurila. Po prijavi je policija uvedla j izbežno. Oba avta sta utrpela pre-preiskavo in je končno prišla na1 cejšnjo škodo.
mimiilimmiiiliiiiiiiiiiilililiiiliiilliuiHiuinuoiioiioiuuiiioiiuiiiiullllllIliimiiiiillliilliimiimmHlMil
da mu je neznan tat odpeljal s pločnika na križišču Ul. Milano s Trgom V. Veneto dvokolo.
Amalija Mijot vd. Baša, 55-letna jugoslovanska državljanka, ki je prišla v Trst za nakupe, je prijavila, da ji je spreten žepar predvčerajšnjim ukradel na Trgu Pon-terosso denarnico s 15.000 lirami.
Triinosemdesetletni upokojenki Margheriti Morchutti iz Ul. Donota 18 pa je neki mladenič predvčerajšnjim okoli 22. ure, ko se je s sestro vračala proti domu, iztrgal v Ul. Battaglia z rok torbico in izginil v temi. Nesramnež si ne bo mogel dosti pomagati, ker je bilo v torbici poleg dokumentov le borih 300 lir.
Letošnja numizmatična razstava-prikazuje poleg številnega in zani-; mivega numizmatičnega materiala, vrsto publikacij prof Lodovica Bru- j nettija.
O njegovih študijah na področju numizmatike kot enega izmed elementov smiselnega matematičnega razvoja». V bistvu gre za vrsto mo-1 nografij, s katerimi je dal numizma tiki znanstveno smer.
Vseh razstavljavcev je dvanajst V skrbno pi ipravljenih steklenih skrinjicah razstavljajo vrsto zani mivih denarnih primerkov, med ka tere moremo zaradi svoje redkost v prvi vrsti prištevati zbirko Ame dea Cirillia, ki razstavlja kovanci stare Grčije. Zanimiva je tudi zbir ka Lodovica Mischoua starih kovan cev tetrarhov od 293 do 311 po n. št Dr. Renato Fuchs pa razstavlja ne navaden denar: svileni in lesen «bankovec-», kovanec z luknjo, ko: vanec iz slonove kosti, dvanajstero I kotni kovanec, bankovec za tiso c milijard mark iz Vestfalije (lete 1923) itd.
Razstava bo odprta do 30. t.m od 10. do 13. ure ob delavnikih tei od 17. do 20. ure ob praznikih.
SKBOKLKX
VSE ZA KINU IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
rrst. Ul. Mazzini 53 Tel 733-36)
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo II
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje » avi-jimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko tor nudi prevoze po vsem sveto s modernimi transportnimi ladjami od 8 'MIO do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBAs. Piran Župančičeva ul. 24 in na nate agente po vsem svetu.
Telexi: 341-23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477

SMRTNA KOSA
Smrt zavednega Slovenca Viktorja Sedmaka iz Križa
■-**•"*.....* '
Vedno nam je hudo pri srcu. ko spremljamo znanca k večnemu počitku. še hujše pa nam je, ko nas
II
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiniiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiii
Hmecki kokdcvimk na beptemfrei
Tudi v septembru kmet ne more držati križem rok, čeprav je glavne poljske pridelke že pospravil, v vinogradu pa mu grozdje zori. Zato moramo prav v tem mesecu dobro očistiti klet, jo prepleskati, če so stene preveč prašne in umazane. Poleg tega pa nas v kleti čaka pripravljalno delo za trgatev. Pregledati moramo vso posodo, jo dobro oprati in namočiti, saj vinska posoda ne sme puščati. Nabaviti si tudi moramo, kar nam za trgatev manjka.
V VINOGRADU: Paziti moramo na to, da r.as ne bo rumeno grozdje prezgodaj zvabilo k trgatvi. Počakajmo, da dobro dozori, ker samo tako bo vsebovalo mnogo sladkorja in bomo iz takega grozdja stisnili mošt, ki nam bo dal najboljše vino. Če nameravamo prihodnje leto zasaditi nove divjake in jih nato ce-
piti z našimi sortami, moramo sedaj zaznamovati vse tiste trte, ki so dobro obložene, da bomo na njih prihodnje leto narezali cepiče. Zaznamujemo tudi trte, ki slabo rodijo, da jih bomo prihodnjo pomlad nadomestili ali precepili.
NA VRTU: Sejemo špinačo, motovilec, pozno endivijo zimsko solato, radič, presajamo endivijo, bro-kole in cikorijo. Poleg tega pa odberemo najlepše sadeže vrtnin za seme.
NA NJlVl : Repo razredčimo jn jo očistimo plevela: prav tako očistimo plevel in okopamo zelje in krmsko peso. Zelje zalijemo z gnojnico ali pa ga pognojimo _ s solitrom. Si pomislil, kakšno pšenico boš sejal?
V SADOVNJAKU: Ne puščaj na drevesih nobenih plodov, ki so že
dozoreli. Vse gnile in suhe vrzi v gnoj. Sadje obiraj z roko. Pazi, da ne boš plezal na drevo z okovanimi čevlji, prav tako ne smeš otepati sadnega drevja: samo oreh in kostanj lahko otepaš. Ta priporočila veljajo za vsakogar, tudi za tistega, ki ima samo nekaj sadnih dreves pred hišo, v vinogradu ali na njivi.
NA DOMU: September je najbolj primeren mesec za pripravljanje zimske zaloge. Pozneje ne bomo imeli več toliko časa na razpolago ker nas bo podilo drugo delo. Zato naj v tem mesecu gospodinja kon-servira paradižnike in druge povrtnine, naj posuši peteršilj ter naj pripravi vse, da bo spravila za zimo jabolka in hruške. Poskrbeti je treba tudi, da se prebere krompir in da se loči slabega od zdravega; zrnje pa je treba zavarovati pred škodljivci.
prezgodaj zapusti delaven ta priden gospodar, kot je bil pokojni Viktor Sedmak iz Križa. Vsi, ki so ga poznali, in teh ni bilo malo, se kar ne morejo sprijazniti z mislijo, da »Vitorjota Belekoto-vega», kot so ga imenovali, ni več med nami. Kratka ta huda bolezen, ki ne pozna zdravila, ga je iztrgala svojim dragim še pri moči, saj je bil star komaj 63 let. Pokojni Viktor je bil znan ne samo v svoji rojstni vasi, temveč tudi po okoliških vaseh in v samem mestu, kjer le imel mnogo prijateljev in znancev.
Dolgo let Je bil uslužbenec pri tržaški občini, zadnja leta pa kot sluga na slovenski šoli na Proseku. čez nekaj let bi moral v zasluženi pokoj.
Pokojnik je bil že od mladih let zvesti pevec domačega cerkvenega zbora, katerega žalostinke na njegovem grobu smo zato toliko bolj pogrešali. V slovo pa so mu zapeli pevci s Proseka.
Kot nešteto naših ljudi, Je bil tudi pokojni Viktor za časa vojne odpeljan na prisilno delo v Nem čijo, skupaj s kriškimi možmi ter se je po vojni srečno vrnil domov.
V zadnjih časih je bil ustanovni član konzorcija pridelovalcev vin tržaške občine, saj je bil priden ta delaven vinogradnik. Zaveden Slovenec je vzgojil svoje otroke v slovenskem dimu In ljubezni do materinega Jezika.
Kako Je bil priljubljen pokojni Viktor, je dokazal njegov pogreb, katerega se Je udeležilo veliko število ne samo Križanov, temveč ljudi iz okolice ta iz mesta, ki so mu v zadnje slovo poklonili nešteto vencev, med katerimi Je bil tudi venec šolarjev s Proseka, članov konzorcija, tržaške občine in nešteto drugih.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem pa Izražamo iskreno sožalje.
M. M.
TRGOVINA ŽE LE 2 N IN
Sergio
TRST - UL. SETTEFON1ANE 36 - TELEFON 732213
Pri nas dobite e veliki Izbiri; orodje, obešalnike, opremo ln potrebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe. ogrodje za švedsko po hfštvb. kuhinjske predmete, ročaje ključavnice in železnine na splošno
AVTOMOBILISTI!!!
PRIPOROČAMO VAM NEKAJ KORISTNIH ARTIKLOV ZA VAŠ AVTOMOBIL:
VARNOSTNE KLJUČAVNICE «BLCSTER» VARNOSTNI PASOVI «KLIPPAN»
VRVI
POKRIVALA ZA AVTOMOBILE BLAZINE «NOVOLAN»
PRISTROJI ZA GAŠENJE HLADNA POLETNA POKRIVALA ZA SEDEŽE SEDEŽNE PREVLEKE «NOVOLAN» iz blaga in SKAI NASLONJALA ZA GLAVO «NOVOLAN»
PRTLJAŽNIKI «FAPA»
BLATOBRANI ŠKATLE ŽARNIC
PNEVMATIČNE TROMBE «FIAMM»
PREPROGE «JUMBO» IN «VULCANO»
AUT0F0RNITURE ZANCHI
TRSI UL CORONEO 4 ■ TELEFON 29684
INFORMACIJE V SLOVENŠČINI IN HRVAŠČINI
Primor s^Tffnev ni)		r				
						
B	f ® 111	ja				
J'
tV
I
Nedelja, 27. avgusta 1967 Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15. 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali bo-
Ponedeljek, 28. avgusta 1967 Radio Trst A
7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice
ste... - 10.45 V prazničnem tonu - - 12.10 Počitniška srečanja - 12.25
11.15 Oddaja za najmlajše: Povesti mojstra Čuka - 11.45_Ringaraja za malčke - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 14.45 S pesmijo naokrog - 15.15 Iz romunske folklore - 15.35 Offenbachovi in Kreis-lerjevi motivi - 16.00 «Dvojnik»,
Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije - 17.00 Ansambel F. Russa 17.20 Glasba za transistornik -17.50 Starokrščanske bazilike -18.00 Al Caiola in Nicola Arigliano - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Chopin: Koncert št. 2 - 19.05 Zbor «Tita Birchebner* - 19.30 Or-
radijska drama - 16.45 Lahka glas- kestra Sciascia in Kampfert 20.00
ba - 17.30 Vabilo na ples - 18.30 S Simf. pesnitve - 19.05 Kitarist Piz-zigoni - 19.15 Nedeljski vestnik -19.30 Oktet «Planika» - 20.00 Šport
-	20.30 Motivi iz Disneyevih filmov - 21.00 Kromatična fantazija
-	22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba
Trst
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 !fi Nabožna oddaja - 11.15 Tržaške <_'pj pesmi - 11.30 Za prijatelje cvetja.
Koper
8.15, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 20.15 ■— Poročila - 8.15 Jutranja : glasba - 9.00 Prenos RL - 10.10 Za-1 Kavni zvoki - 10.30 Obiskali smo
1 i Lipico - 10.45 Orkester Relly -i1 11.00 Prenos RL - 11.30 Današnji Oj pevci - 13.45 Glasbeni zmenek -i 12.05 in 13.05 Glasba po željah -4 . 11.35 Zunanjepolitični pregled -. 13.45 Plošče - 14.05 Dogodki in odmevi - 14.40 Od melodije do melo-; dije - 15.00 in 15.50 Glasba po že-ljah - 16.30 Domače pesmi in melodije - 17.00 Prenos RL - 20.00 j1 Orkester Rosing - 20.30 Prenos RL
Nacionalni program
_ 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poro-! ;i čila - 8.30 Kmetijska oddaja -9.10 Nabožna oddaja 10.15 Dva orkestra - 10.45 Nove plošče - 11.40 k Beat glasba - 12.00 Kontrapunkt -! 9j 13.15 Glasbena igra »Tisoč lir» -:	13.43 Poje Domenico Modugno -
t 14.00 Glasba pod vedrim nebom -i 14.30 Italijanske popevke - 16.30 ,1 Popoldne z Mino - 18.00 Simf.
! koncert, sodeluje pianist H. Rich-, i ter - 20.25 Glasbeni variete - 21.20 | j Pianist Edoardo Vercelli - 22.05 ; | Plesna glasba.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 — Poro-’ čila - 8.45 Oddaja za gospodinje -j 9.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z V vsega sveta - 11.35 Juke box -12.00 Klavirski virtuozi - 12.30 ! j Filmska glasba - 13.00 Radijski <3 kviz - 13.45 Nedeljski ansambel -I14.00 Plošča za poletje - 14.30 Ob ;> stoletnici rojstva U. Giordana -I! 15.00 Mednarodni pevci - 16.00 Lahka glasba - 17.00 Glasba in šport, ;j| vmes kol. dirke v Amsterdamu -{:ji. 18.35 in 20.00 Za konec nedelje -^ t 19.30 Po vesteh kol. dirke v Amil sterdamu - 21.00 Spoznavajmo mu-žeje - 21.40 Neapeljske pesmi
tl
|
Šport - 20.30 Vokalni trii in kvarteti - 21.00 Slike iz narave v slov. pripovedništvu:	«Fran Šaleški
Finžgar* - 21.15 Revija pevcev -21.45 Trobentač Dick Collins -
Trst
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Ansambel Russo
-	13.35 Domače pesmi - 13.50 Literarna oddaja - 1*00 Simfonični koncert.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00. 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -
9.30	Plošče - 9.45 Polke in valčki
-	10.00 Pod senčnikom - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci
-	11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 13.45 Plošče - 14.15 Športni ponedeljek -14.40 Prodajalna plošč - 15.00 Zvoki in barve - 16.00 Popevke -16.50 Trio Ahačič - 17.00 Športno življenje na Primorskem - 17.30 Preberimo skupaj - 17.45 Narodni plesi - 18.15 Program pesmi - 18.40 Orkestri - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Scott - 23.15 The Swinging Svvedes
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -
9.10	Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Pesmi brez besed - 14.40 in
15.10	Italijanske popevke - 15.45 Glasbeni album - 16.00 Oddaja za bolnike - 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.45 Mednarodni festival pesmi (posnetek iz Sopota na Poljskem) - 18.15 Glasba za mladino -
19.30	Luna park - 20.20 Mali jazzovski koncert - 21.00 Puccini kot skladatelj - 22.20 Plesna glasba.
II. program
10.25 Skladbe za orgle - 10.55 • Operni koncert - 11.50 Skrjabin,
H	OO	---- —
III. program
za orgl
„ --------------- - 11.50
; |jj Poem opus 32 - 12.20 Glasbene : / priredbe - 13.00 Brahms in Dvo-'1 rak - 14.20 Satiejeve skladbe -It 14.30 Mozart, Schumann in Šosta-i kovič - 15.30 Sofoklejeva «Antigo-i > na» - 17.05 Legrandov orkester -L 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 ji Klavičembalist G. Malcolm - 18.30 ffi: Izredna lahka glasba - 18.45 An-, f gleška poezija med obema vojna-1 : ma - 19.15 Koncert - 20.30 Ceneno slovstvo 21.00 Clementijev ji' Collage št. 3 - 21.40 Brahmsov : Trio, opus 101:
Slovenija
8.00, 9.00, 14.00, 16.00, 20.30 — I j Poročila - 8.30 Za kmetijske pro-; | izvajalce - 9.05 Igra za otroke: M.
! Matošec: «In bil je pes* - 9.42 •! Skladbe za mladino - 10.05 Naši || poslušalci čestitajo -	11.00 še
j' pomnite, tovariši... - 11.25 Pesmi ! borbe 11.45 Lepe melodije - 12.00 it Turistični napotki - 13.05 Naši po-•|}i slušalci čestitajo 14.30 Nedeljska ■reportaža - 14.50 Kar po domače... ■;jj> 15.30 A. Averčenko: «Ljubezen s!] in stanovanje*, humoreska - 15.50 ® Godala v ritmu
lodije
16.05 Operne me-17.00 K. Kusenberg: «Sreč-
TELEVIZ1JSKI SPORED OD 27. VIII. DO 2. IX. 1967
ni ljudje* 17.34 Vedri zvoki -18.05 i Športno popoldne 20.05 Glasbene ■frazglednice - 21.00 Lahko noč. I otroci! - 21.10 Pester glasbeni :: spored 23.15 Serenadni večer -i!j 23.50 Literarni nokturno - 24.05
■	Godala - noči.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja - 11.50 : Kmetijska oddaja - 15.30 in 18.30
'jj Svetovno prvenstvo v kolesarstvu | - 17.30 Program za mladino - 19.00 Ji Enciklopedija morja- staro morje K - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 W. Halle: «Priča-■? kovanje* - 22.30 športna nedelja -i 23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Anna Moffo !i!' show - 22.20 Film «Jean Lafitte,
i gusar in rodoljub*.
I
NEDELJA, 27. avgusta 10.30, 19.50, 21.00 in 22.50 Poro-81 čila - 10.35 Na cvetočih poljanah -i: 11.00 Kmetijska oddaja - 12.30 Toč-, no ob četrt na štiri — risanka -‘ 13.00 Nedeljska TV konferenca -16.15 Duisburg: Evropsko prven-1 stvo v kajaku - 19.55 Dolgo vroče ! poletje: Vrnitev - 20.45 Cik cak -
■	21.50 Zabavno-glasbena oddaja.
PONEDELJEK, 28. avgusta 19.15 Lepe pesmi so prepevali -• 19.45 Znanost in tehnika - 20.15 Tedenski športni pregled - 20.40 | Obzornik - 21.00 in 23.00 Dnevnik -■ 21.38 Igre brez meja - 22.40 Glasil bena oddaja.
TOREK, 29. avgusta 19.45 Drejček in trije marsovčki fi'- 20.00 Na Sumatri in še kje -l| 20.40 Obzornik - 21.00 Polnočnica rij - češki film - 22.30 Slovenske H ljudske umetnosti - 23.00 Poročila. SREDA, 30. avgusta 19.15 Mornar na triciklu — odd.
1 za otroke - 20.00 Proslava vstaje na moslovaškerr. področju • 20.40 j Obzornik 20.00 in 23.00 Dnevnik 21.38 Matiček se ženi - TV igra II- 22.35 Jazz festival v Ljubljani.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 «Frogetove preiskave* - 10.15 Plošča za poletje - 10.35 Pisana glasba - 11-42 Pesmi desetletja - 13.00 Detektivka - 14.04 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Veliki violinisti - 16.00 Rapsodija - 16.38 S transistorjem na peščini - 20.00 Operni svet - 21.00 «New York 1967» - 21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00	Vecchijeve skladbe - 10.30 Valentini in Mozart - 11.25 Cam-binijev Kvintet štev. 3 in Bading-sov Oktet - 12.20 Tri Mozartove simfonije - 12.50 Antologija interpretov - 14.30 Umotvori Novečenta
-	15.05 Schubertove skladbe - 15.30 Donizettijev «11 campanello* - 16.20 Kodalyjev Duo, op. 7 - 17.10 Sodobni francoski skladatelji - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Literarna oddaja - 19.15 Vsakovečerni koncert - 20.15 M. Bontempelli: «L'innocenza di Camilla*.
Slovenija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00. 16.00, 20.30
-	Poročila - 7.15 Napotki za turiste - 7.25 Informativna oddaja -
8.05	Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja
-	10.00 Za mlade radovedneže -10.15 «Dobra volja je najbolja* -10.30 Operetne melodije - 11.15 J. Ipavec-K. Cipci: »Možiček* - 11.35 I. Aichienger: Mesečna zgodba -12.00 Turistični napotki - 12.20 Zabavni zvoki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Klavirski plesi B. Smetane - 13.30 Kmetijski nasveti -13.40 Vokalni kvintet 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Majhen koncert - 16.40 Moški, ženski in mešani zbor - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Operni koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zabavne melodije - 19.35 Mladinska oddaja -
20.05	Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 22.00 Simf. koncert Slov. filharmonije -
24.05	Literarni nokturno: M. Mili-šič: Pesmi - 24.15 Skladbe in priredbe V. Globokarja.
Ital. televizija
18.00	Program za mladino - 19.45 Športne vesti in italijanske kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Sovjetski film «Ko lete žerjavi*, v glavnih vlogah T. Samojlova, A. Ba-latov in V. Merkurjev - 22.50 Pojdimo v kino - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 «Quest’esta-te» - 22.00 Beethovnova Sonata štev. 5.
ČETRTEK, 31. avgusta
18.05, 21.00 in 23.10 Poročila -
18.10	Risanke - 18.25 Potujte z nama ob Krki - 18.55 Kako se pripravljamo za Grenoble - 19.15 Kam, kje in kako v soboto in nedeljo - 19.35 Glasbeni bienale -20.00 Vandrovec — humoristična oddaja - 20.40 Obzornik - 21.00 in
23.10	Dnevnik - 21.38 Ko je meč krojil pravico — ser. igra - 22.20 Šansoni.
PETEK, 1. septembra
19.45 Vizitka: Alenka Pinterič -20.00 Dva dokumentarna filma Stjepana Zaninoviča - 20.40 Obzornik - 21.00 in 23.10 Dnevnik - 21.40 S poljubi mi očisti kri z rok — ameriški film 23.30 Dubrovniške poletne prireditve — simf. koncert.
SOBOTA, 2. septembra
19.00 Vsako soboto - 19.15 Mladinska igra TV Zagreb - 20.15 Sprehod skozi čas: Verdunska bitka 20.40 Obzornik - 21.00 in 23.45 Dnevnik - 21.40 Zabavno-glasbena oddaja finske TV 22.40 Glasbena oddaja - 22.55 Danes bo prišel mož, ki ubija mravlje — serijski film.
KONEC POLETNIH POČITNIC OBČINSKIH MOŽ V GORICI
Proračun za tekoče finančno leto izkazuje 200.000.000 lir primanjkljaja
Pomembne investicije - Kaj bodo zgradili in popravili v okolici - 380 milijonov za slovensko šolo v mestu
Občinski svet v Gorici je s svojo sejo v petek zvečer prekinil poletne počitnice ter se obenem lotil enega izmed temeljnih vprašanj občinske uprave: proračuna za leto 1967. Odbornik za finance Pasqua-le De Simone Je prečital svoje poročilo, v katerem Je pojasnil osnovne smernice tega pomembnega dokumenta, ki bo uravnaval dohodke in stroške ter investicije v pomembne objekte kakor tudi popravila cest in podobno. Letošnji proračun izkazuje nekaj nad 200 milijonov lir primanjkljaja, skoraj polovico manj kot lanski. K znižanju bo v veliki meri pripomogel dohodek od proste cone, ki bo znašal nad pol milijarde lir in dodatni davki.
Med pomembne dohodke sodi po. višek družinskega davka za 45 milijonov lir (32 odstotkov v primerjavi z lanskim letom), ki so ga dosegli z revizijo davčnih seznamov ter izrednim privijanjem davčnega vijaka, predvsem pa z ureditvijo davčnih bremen vsaj pri nekaterih kategorijah.
Kar zadeva investicije, naj omenimo, da gre za 2,6 milijarde Ur. Za slovensko skupnost so važne gradnje otroškega vrtca v Standre-žu (35 milijonov), nove ceste v štandrež. Za gradnjo slovenske srednje šole v Gorici, ki naj bi združevala tudi osnovno šolo (vsaj tako se je svojčas govorilo) so namenih 380 milijonov Ur. Na začetni predlog občine, da bi šolo zgra-diU v Stražicah, so organizacije slovenske manjšine odgovorile negativno, tako da se sedaj govori o novi lokaciji nekje v severnem delu mesta, menda v okolici Ul. Orzoni. Preuredili naj bi tudi osnovne šole v Standrežu (20 milijonov), Podgori (30 milijonov) in v Šent Mavru (2 milijona). Investicije se nanašajo tudi na športne objekte in drugo. Občinski svetovalci se bodo znova sestali ta teden ter pričeli z diskusijo.
Na začetku so obsežno razpravljali o poteku seje ter so jo morali za krajši čas prekiniti, da so se načelniki skupin sporazumeU. Svetovalci so odobrili sklepe občinskega odbora ter potrdili nekatere predloge. Za premestitev pevm. skega pokopališča so sklenili najeti posojilo 50 miUjonov Ur pri de-žeU. Na vprašanje svetovalca odv. Sancina (PSU) je odbornik Lupie-ri odgovoril, da bodo z gradnjo pričeli po odobritvi regulacijskega načrta. Sedanje pokopališče, ki je vrhu vsega neprimerno, ovira razvoj v vasi. Za razširitev glavnega pokopališča so prav tako zaprosiU
državni	prispevek	150	miUjonov.
Obsežna	diskusija	se je	razvila	o-
koU novega cestnega podvoza v Ul. Aquileia ter postopnih fazah njegove	izgradnje.	Ob	koncu	so
se sporazumeU o	tipu	obrata	za
predelavo smeti, ki ga bodo postavili pri Sovodnjah in o katerem smo v našem listu pisali pred kratkim.
Prijave v Slovenski dijaški dom v Gorici
Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 82-84
je razpisalo pogoje za prijavo gojencev v šolskem letu 1967-68, ki so naslednji:
1.	Starši prizadetih dijakov, ki jih želijo vpisati kot redne notranje ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda.
2.	Prošnje bo vodstvo zavoda sprejemalo neprekinjeno, dokler bo v zavodu še kaj razpoložljivih mest.
3.	Vsa podrobnejša pojasnila in navodila lahko prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Gorici vsak delavnik od 10. do 12. ure.
VESTI IZ DOBERDOBA
Na današnji proslavi domačinov nastopa šest godb na pihala
Asfaltiranje ceste do Bonetov zaključeno . Načrt za vaško kanalizacijo in asfaltiranje vaških cest • Razpis službe čistilke za šolo
Godba na pihala «Kras» iz Doberdoba nadaljuje danes s proslavo 20. obletnice svoje obnove; proslava se je začela sinoči z otvoritvijo stojnic in plesom na prostem.
Glavni del programa proslave pa se bo odvijal danes ter bo pri njem sodelovalo kar šest godb na pihala in sicer godbe: iz Trebč, Št. Petra ob Soči, Nabrežine, Tržiča, Proseka ter seveda domače godbe iz Doberdoba.
Program za danes predvideva ob 10. uri dopoldne otvoritev prodajnih stojnic, ki so založene z dobro domačo jedačo in pijačo. Ob 15.30 bo povorka sodelujočih godb po dober-dobskih ulicah. Godbe se bodo po-
nillllllllltlllllllllllllllllKlllllllllllllllllIlllliiilliiiiiiiiiillllIllliiitfiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiliilliliMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
POSKUS V VINOGRADU KARLA DRUFOVKE NA OSLAVJU
la obrambo vinogradov pred točo se poslužuje plastičnih mrež
Dežela je prispevala 80 odstotkov stroškov ■ Rakete proti toči in tudi zavarovanje pridelka niso prinesle zaželenega uspeha
Človek je že marsikdaj ukrotil naravne sile ter jih napravil za koristne, veliko pa jih je še, lahko bi rekli večidel, pred katerimi je nemočen. Vendar pa zavoljo tega ne
Takoj po vojni so na Goriškem ustanovili konzorcij za obrambo pred točo, ki je zajel občini Krmin, Števerjan in nekaj sosednih občin. Na tem območju so postavili več
meče puške v koruzo ter se od- raketnih izstrelišč, s katerih so spu-
poveduje boju. Človek se s sovražno naravo neprestano spoprijema ter ji skuša priti do živega. Pri tem mu pomagata razum in v zadnjem času vedno solidnejša materialna osnova ter znanstveni dosežki.
Elementarnim nesrečam je najbolj podvrženo kmetijstvo, ker je izpostavljeno vsem vremenskim prilikam in neprilikam, ki jih ni mogoče uravnavati. Eno izmed takšnih nesreč prinaša v naših vinorodnih krajih toča, ki se zaradi posebnih geografskih razmer razmeroma rada usuje.
V povojni dobi smo bili pri nas, na Goriškem, priče najrazličnejšim poskusom obrambe pred točo. Pravzaprav smo poskušali, če se obnesejo poskusi, s katerimi so se u-kvarjali v vinorodnih krajih severne Italije, Francije, da omenimo dva največja proizvajalca vin na svetu. Kako je s tem v Sovjetski zvezi, ki je tretji največji proizvajalec vin na svetu in kjer je znanstveno delo izredno dobro organizirano, nimamo podatkov.
•lltllllllllllllllllllltllllllllltlltllimitItllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIimtIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
V kratkem bodo asfaltirali cesto Devetaki - Martinščina iKS Sre^a^llus1^^^
ščali v oblake, ki so prinašali točo, posebne rakete, ki so se v atmosferi razstrelile ter s svojimi kemičnimi sestavinami preprečile nastanek toče. Poskusi se praktično niso posrečili, ker rakete niso bile dovolj učinkovite, ker niso »zadele cilja* ali pa so odložile nastajanje toče, ki se je potem usula kje drugje. Kmetje so kmalu spoznali, da prispevki, ki so jih plačevali za konzorcij, ne odtehtajo povzročene škode ter so polagoma izstopali.
Onkraj meje, v jugoslovanskih Brdih, so kmetje zavarovali svoj pridelek pri DOZ, se pravi, da se jim ni bilo treba ničesar bati, zakaj zavarovalnica jim je škodo povrnila, če jim je toča uničila pridelek. Kako je sedaj z zavarovanjem pridelka ne vemo, eno pa je gotovo, namreč da je zavarovalna oblika pasivna obramba, ki povzroča škodo gospodarstvu.
V zadnjem času so kmetijski strokovnjaki v Italiji začeli preizkušati nov način obrambe pred nevarnostjo toče. Nad vinogradi so razpeli strehe iz plastičnih mrež. Mreže imajo to lastnost, da so lahke j in tenke, prepuščajo sonce in dež,
| preprečujejo pa padanje toče na j trte.
Na Goriškem so doslej razpeli takšne mreže na dveh krajih: v
nile razne ustanove nekaj denarja, ni izključeno, da bi se marsikdo ogrel za nov sistem, zlasti še, ker je montaža mreže razmeroma lahka ter ne ovira dela pri trtah.
Priprave za ptičji sejem v Gorici
Goriško turistično društvo Pro Loco bo tudi letos organiziralo tradicionalni Jernejev ptičji sejem v Gorici. Kot druga leta bodo tudi letos uredili razstavo in sejem v senčnatem občinskem parku za županstvom in sicer v nedeljo 3. septembra.
Razstava bo trajala ves dan in se bo vršila po naslednjem programu: odprli Jo bodo v zgodnjih jutranjih urah in bo ostala odprta za občinstvo do 18. ure. Ob 11.30 bo tekmovanje s piščalkami za katero so določene lepe nagrade; ob 18.30 pa nastopi občinska godba na pihala s pestrim koncertom.
Na razstavi bodo prikazali razne vrste kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev, dalje orodje in druge priprave ter potrebščine za ptiče. Prikazali bodo tudi ptiče za vabo, kot so drozg, kos, ščinka-vec itd..
tem ustavile na veseličnem prostoru, kjer bo zborovanje z govori. Sledil bo koncert sodelujočih godb do 19. ure. Ob 20.30 je na programu ples in prosta zabava; med odmorom po 22. uri se bo vršila tombola, za katero je določen prvi dobitek 30 tisoč lir in činkvina 15 tisoč lir.
Jutri, v ponedeljek, ob 17. uri o-tvoritev bifeja, po 20.30 ples in prosta zabava z izvolitvijo zvezdice praznika.
Včeraj so zaključili z asfaltiranjem občinske ceste, ki pelje iz Doberdoba nad jezerom proti Bone-tom. Delo je opravil civilni tehnični urad z državnim prispevkom in so zanj potrošili 5 milijonov lir. V torek se bodo sestali nekateri občinski svetovalci na županstvu, da hi se pogovorili o nadaljnjem asfaltiranju notranjih občinskih cest za katere ima občina na razpolago 15 milijonov lir z državnim prispevkom po 5 odst. letno za dobo 35 let.
Občina pripravlja tudi načrt za ureditev kanalizacije v Doberdobu, ki naj bi predvidoma stala 9 milijonov lir; občinski odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da bo poveril občinskemu tehniku izdelavo zadevnega načrta.
Doberdobski župan je razpisal natečaj za službo čistilke za novo o-snovno šolo ter za zdravniški am-bulatorij, knjižnico in čipkarsko šolo, ki so nameščeni v bivšem otroškem vrtcu. Prošnje na navadnem papirju morajo prosilke nasloviti na občinsko upravo in jih vložiti v tajništvu županstva najkasneje do 4. septembra opoldne. Tam dobijo tudi vsa podrobnejša pojasnila.
PISMO UREDNIŠTVU
Prometni problemi v Sovodnjah
Dragi tov. urednik!
Želim Te opozoriti na nerešen problem, ki je nastal zaradi naraščajočega prometa v Sovodnjah in ki se bo po dokončni ureditvi pokrajinske ceste prav gotovo še povečal.
Pred nekaj meseci sem bil sam zapleten v prometno nesrečo na trgu pri cerkvi v Sovodnjah, in potem so sledile še druge prometne nesreče drugod. Zato mislim, da bi bilo treba urediti na tem trgu obhodni promet z ustrezno signale-tiko. Ulica Brenner ki se pri izteku na glavno vaško cesto razširi skoraj v trg, služi prometu med Sovodnjami in Rupo, Pečjo ter dalje preko meje do vasi mirenskega področja. Na tej cesti je samo en
Od tega dela bodo imeli korist tudi Vrhovci
Najvažnejša odločitev na prvi popočitniški seji pokrajinskega odbora, ki se je sestal v četrtek zvečer, je bila ta, da se asfaltira cesta, ki pelje od nanovo asfaltirane ceste Doberdob-Devetaki do Martinščine. Ta teden so namreč zaključili z asfaltiranjem pokrajinske ceste Doberdob-Devetaki; pri tem so asfaltirali tudi kakih sto metrov ceste, ki se odceplja proti Martinščini. Ker je pokrajinska u-prava pri dražbi za oddajo del prve ceste prihranila skoro šest milijonov lir, so pokrajinski odborniki sklenili čimprej izkoristiti ta denar zato, da se asfaltira še drug odsek ceste na tem področju. Dodali so še milijon lir (asfaltiranje naj bi stalo 7,050.000 lir) -in sklenili dati na dražbo dela na cesti Devetaki - Martinščina ter majhen del iste ceste pri Zagraju, saj se ta od Martinščine nadaljuje proti Zagraju. Za sedaj ne nameravajo asfaltirati ceste od Martinščine do Zagraja, ker je Martinščina itak z asfaltom povezana z Zdravščino.
Ta cesta teče danes, po odobritvi doberdobskega in sovodenjskega občinskega sveta o spremembi meje med dvema občinama, največ na področju sovodenjske občine. Ker nameravajo prihodnje leto u-rediti tudi občinsko cesto, ki veže Vrh s cesto Devetakl-Martinščina, bodo Vrhovci tudi s te strani povezani z lepim asfaltnim trakom. Istočasno bo nova cesta povečala turistični promet, tako v Martinščini kot na Vrhu. Vest o asfaltiranju te ceste sta pokrajinski odbornik za javna dela Dissette in odbornik Waltritsch sporočila pismeno tako sovodenjskemu županu Ceščutu kot doberdobskemu županu Jarcu.
Na seji pokrajinskega odbora so nato odobrili celo vrsto sklepov upravnega značaja. Zavzeli so tudi stališče do obnovitve pogajanj o raznih zahtevah osebja umobolnice. S predstavniki sindikatov se bodo sestali prihodnji teden.
Nesreča na cesti in pri delu
Včeraj nekaj po klicali rešilni voz v Villesse, kjer
14. uri so poželenega križa se je ponesrečil
na cesti 27-letni Remo Tomasin iz VUlesse. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali za 12 dni na zdravljenju zaradi številnih poškodb na glavi in pretresa možgan. Ponesrečenec ni mogel govoriti, zdi se pa, da je padel z vespo.
Ob 16.30 pa so sprejeli v civilno bolnišnico za 8 dni na zdravljenje 35-letnega Pina Ortoiana iz Farre, ki se je malo prej ranil ob kos stekla v nekem vodnem kanalu.
Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da se bo razdeljevanje bencinskih bonov za nakup pogonskega goriva proste cone zaključilo 5. septembra; zato poziva vse tiste, ki se jih to tiče, naj na dvig bonov ne čakajo zanji dan.
] ki zanjo prispeva dežela tudi do 80 odstotkov celotnega stroška, ostalih 20 odst. pa krije lastnik sam. Za 2000 kv. metrov vinograda na Oslavju stane nakup in napeljava mreže, kolov in vrvi okoli 450.000 lir. Mreža je garantirana za sedem let. Pri Drufovki so jo razpeli pred dvema mesecema. Videti jo je že od daleč kot streho iz pločevine. Šele ko se je prav blizu, se opazi, da gre za mrežo. Kako se je obnesla, o tem ne vemo ničesar povedati, ker, kakor se zdi, letos še ni bila preizkušena. Na Oslavju letos namreč niso imeli toče ter bi bilo dobro, da bi je ne imeli tudi v bodoče; tako si želijo pri Drufovki kakor tudi pri ostalih.
Nikakega dvoma ni, da je zaščita vinograda z mrežo precej draga stvar in da si je pri sedanjih stroških kmetje ne morejo privoščiti. Če pa se bodo znizali in bi primak-
prometni znak za »stop* pa še ta se slabo vidi. Na trgu je nakopiče-| nega tudi precej drobnega grušča,
9„ 10. IN 11. SEPTEMBRA V ŠTEVERJANU
Prosvetno društvo «Briški grič» priredi «Praznik grozdja»
Nastop kotalkarjev, briškola, izvolitev lepotice
Vinograd Karla Drufovke na Oslavju, ki so ga pred točo zaščitili z mrežo iz tenkih plastičnih niti. 80 odstotkov stroška je krila dežela, ostalo pa je plačal lastnik sam. Gre za poskus brambe pred točo z novim, doslej še ne docela preizkušenim sredstvom
Prosvetno društvo «Briški grič» iz števerjana priredi pramik grozdja, za katerega so odborniki pripravili obsežen program. Prireditev bo v soboto, nedeljo in ponedeljek 9., 10. in 11. septembra v gostilni Dvor.
Osrednja prireditev bo v nedeljo ob 18. uri, ko bo na cementni plošči nastopilo 18 kotalkarjev iz Tržiča. Poprej, ob 16. uri, bo tekmovanje v briškoli za bogate nagrade. Prvoplasirana bosta prejela vsak svoj hladilnik, druga dva vsak svoj kuhan pršut, za tretjo in četrto dvojico pa bodo na voljo salame.
Vse tri večere, v soboto, nedeljo in ponedeljek bo ples, ki se bo zaključil ob 2. uri po polnoči. Zadnji večer bodo izvolili lepotico »Briškega griča«, ob zaključku plesa pa bodo udeleženci lahko brezplačno sodelovali pri trgatvi grozdja, ki bo viselo nad plesiščem. Za udeležence bo na voljo dovolj dobrega prigrizka, pijače in, seve, grozdja iz domačih brajd.
Včerai-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V občini Gorica je bilo med 20. in 26. avgustom letos 31 rojstev, 14 smrti, tri poroke in 22 oklicev.
ROJSTVA: Antonia Micheli, Se-rena Pieroni, Massimiliano Pirone, Lorenzo Peteani, Alessandro Coni-ghi, Fabrizio Grusovin, Stefano Da-vini, Davide Benardelli, Emanuele Oppieri, Claudio Naccari, Lara Co-lautti, Marisa Calligaris, Roberto Maccapani, Gianpaolo Voltolina, Barbara Toson, Marko Zavadlav, Paolo Milini, Flavia Collenz, Daniela Cargnel, Massimo Sponton, Massimiliano Cadč, Carmelo Cac-ciato, Liliana Matelli, Daniela Mat-tiussi, Giorgio Mattiussi, Luciano de Castro, Daniela Angela Mele, Massimo Cettul, Giacomo Timpano, Antonella Salin, Mario Pazienza.
SMRTI: 86-letna Ermenegilda Fu-mo vd. Bocin, 82-letni Antonio Furlan, 67-letnl Armando Guercini, 75-letna Maria Novak vd. Cividino, en mesec star Giorgio Colja, 56-letni Giovanni Galdiolo, 65-letna
Giulia Quargnal, vd. Tommasin, 42-letni delavec Leo Bon, 79-letna Maria Caselli, 58-letna Zora Bravec, por. Brezigar, 84-letni Lodovico Santolini, 86-letna Antonia Bres-san, vd. Ličimo, delavec 57-letni Andrea Petelin, 75-letni Matteo Silvi.
POROKE: trgovec Giorgio Bon-nesi in uradnica Adriana Cucchini, uradnik Mario Capello in Miranda Maria Jančič, zidar Aurelio Sfiligoi in posrežnica Marisa Di Terlizzi.
OKLICI: trgovec Lucio Gallas in gospodinja Elisa Narduzzi, zastopnik Antonio Masala in postrežnica Maria Aliče Olivo, mehanik Franco Bregant in uradnica Claudia Spessot, uradnik Giovanni Tren in gospodinja Giovanna Medon, Giuseppe Codermaz in Rosamila Jure-tic, kirurg Giorgio Grion in učiteljica Udegarda Zuleger, električar Giorgio Gregorutti in delavka Irma Pesarino, telefonski tehrik Vito Conighi in Sonia Picciulin, tehnik Gaetano Vasca in uradnica Lucia Pilolli, oficir vojaške mornarice Guido Franzot in profesorica Giuliana Zali, uradnik Amos dr. Pazzagli in profesorica Caterina dr. Faganel, pek Mario Giusto in tekstilna delavka Paola Forcisi, kapetan karabinjerjev Bruto Filipuc-ci in uradnica Tommasina Sava, uradnik Giordano Ussai in tekstilna delavka Emilia Sostersic, mehanik Giuseppe Cumar in tekstilna delavka Elena Filippi, uradnik Li-berato Devescovi in uradnica Danila Klanjšček, delavec pri telefonu Attilio Devetak in tekstilna delavka Liliana Gabrielli, zavarovalec Lucio Gazzoni in Laura Bor-ghese, prodajalec Vittorio leresin in tekstilna delavka Elisabetta Ma-rassi, hidravlik Mario Gaeta in tekstilna delavka Maria Leon, zidar Faustino Marini in delavka Maria Pistrin, električar Dino Guiz-zo in frizerka Anna Barletta.
ki moti zlasti kolesarje in mopediste ter predstavlja zanje tudi nevarnost. Zato bi bilo nujno potrebno trg blizu cerkve preurediti in ob strani bi na njem lahko uredili primeren parkirni prostor za motorna vozila, ki bi bil zelo potreben zlasti ob nedeljah.
Tudi na pokrajinski cesti, ki pelje skozi vas proti Gorici odnosno proti Zagraju, še niso postavili u-streznih prometnih znakov, čeprav je cesta že nekaj časa urejena in izročena rednemu prometu. Pred gostilnami na tej cesti so često vrste avtomobilov ustavljenih na obeh straneh, da je nemogoče srečanje avtomobilov, ki vozijo po njej.
Vaščan
Občinski upravi in drugim pristojnim organom priporočamo, naj bi upoštevali predloge, ki jih navaja gornje pismo. Kar se ustavljanja avtomobilov pred gostilnami tiče, je _ občinska uprava že začela s proučevanjem možnosti, da bi dovolili parkiranje samo na eni strani pokrajinske ceste skozi vas. Če bodo to izvedli, bo tudi ta zadeva rešena.
Popravni izpiti na osnovnih šolah
Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol sporoča, da se bodo popravni izpiti čez 2. in 5. razred osnovnih šol na Goriškem začeli 1. septembra.
V Sentmavru sta se poročila Renata Marušič in David Trpin iz števerjana. Novoporočence-ma Zeli vso srečo odbor p.d. «Briški griču.
Kmečka zveza priredi v nedeljo, 3. septembra enodnevni izlet z o-gledom kombinata «Fructal» v Ajdovščini, zadružne kleti v Vipavi in kobilarne v Lipici.
Vpisovanje je na sedežu Zveze, Ul. Ascoli 1 ter pri odbornikih Kmečke zveze po vaseh.
Za vpis sta potrebna veljaven potni list ali propustnica.
Cena vožnje in kosila je za člane 2.000 lir, za nečlane 2.500 Ur.
Odhod ob 8. uri s Travnika v Gorici, predvideni povratek pa ob 21. uri.
Gorica
VERDI — 15.15: «La grande sfida a facotland Yard». S. Granger in S. Hampshire. Angleški barvni film. Prepovedano mladini pod 14. leti.
CORSO — 15.15: «La tromba di Pecchino«. C. Brook in G. Moll. Barvni film.
MODERNISSIMO - 15 22: «Assicu-rasl vergine«. Romina Power In Vittorio Caprioli. Italijanski kine-maskopski film v barvah.
CENTRALE — 15.30: «Desperado trailo. L. Baker in P. Bridge. Ki-nemaskopski amer. barvni film.
VITTORIA — 15.30: «Bill il tacitur-no». G. Eastman in Liana Orfei. Kinemaskopski ital. film. Mladini izpod 14. let prepovedan.
'Iršič
MARCELLIANA. 15.30, zadnja 21.30: «La dove scende il sole«. S. Granger in E. Sommer. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 15.00-22.00: «Alle donne piace il ladro«. J. Coburn, G. Pa-riv in A. Ray. Barvni film.
SAN MICHELE. 13.30-22.30: «L’a-gente 007, spionaggio internazio-nale«. R. Mitchum. Barvni film.
EXCELSIOR. 15.00-22.00: «MatrimO-nio alla francese«. J. Gabin in M. Mercier. Kinemaskopski film.
R Olike
EXCELSIOR. 16-22: «L’ultima cac-cia«. R. Taylor in S. Granger. Kinemaskopski barvni film.
RIO. 16-22: «Yankee», J. Le Roy in A. Celi. Kinemskopskl barvni film.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. Giusto, Korzo Ita-lia 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore« dr. Enneri in De Nordio, Ul-F.lli Rosselli 21, tel. 72-340.
RONKE
Ves dan ‘n ponoči je dežurna lekarna «Alla stazione« dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 27. avgusta je v Gorici odprta cvetličarna Jožef Bandelj na Travniku, tel. 54-42.
KMEČKA BANKA
GORICA UL. MORELLI 14 — TEL. 2206 Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd.)
LJUDSKA IZROČILA IZ DAVNINE NA ŠVEDSKEM
Pravljice o zlih duhovih «trol!s» in o zmagi junaka Peera Cynta nad njimi
Zanimiv obred ob rojstvu otrok, ki jim cesto čarovnice «kra-dejo duše» - Številne balade o Valkiri in o poganskih nebesih
Vsi narodi na tem svetu so bolj ali manj praznoverni. Ne samo na jugu in v Afriki ali v Aziji temveč tudi v Evropi in celo na severu Evrope, kot na Primer v Angliji, na Škotskem ali v skandinavskih državah so še ljudje, ki verujejo v dobre ali hudobne duhove. Se dandanes kot še pišejo razni časopisi, so stari gradovi in palače na Angleškem polni raznih duhov, ki strašijo ter se neopazno in svobodno sprehajajo po sobah in dvoranah, na podstrešjih ali v Podzemeljskih prostorih in se baje slišijo razni glasovi in ropotanje. Na škotskem pa v temno-zelenih vodah Lock Nes-sa, kot mu pravijo domačini, živi in se je tudi že večkrat Pokazala, samo ponoči seveda, ko jo je zelo težko razločiti, Pošast, dolga več metrov. Kot vsi vedo, saj so o tem poročali že mnogi časopisi in med njimi tudi naš dnevnik, so na obrežju jezera postavili veliko leseno ploščad, na kateri so vedno pripravljene fotokame-re, in fotoreporterji čakajo noč in dan (do kdaj bodo čakali, se ne ve), da bi to ogromno žival ovekovečili na filmskem traku ali na fotopapirju. Na žalost pa do danes še niso imeli sreče in mislimo, da je tudi ne bodo imeli, da bi jo filmali.
Kdo bi si mislil, da tako visoko civilizirani narodi še verujejo v take, pravzaprav bedaste stvari, če ne gledamo nanje zgolj s folklornega vidika. Nihče od nas ne bi verjel, da celo Švedi, ki spadajo med najbolj civilizirane narode in ki so na socialnem, gospodarskem, političnem, umetniškem in na kulturnem tori-šču zelo napredni ter je njihova življenjska raven ena izmed najbolj visokih v Evropi, še verujejo, seveda le nekateri, v praznoverstvo, v dobre in slabe duhove in v vrage.
V mnogih krajih na severu te države rastejo v bližini kmetij ali pa na pokopališču drevesa, kot na primer: hrasti, breze ali topoli, ki jih smatrajo domačini za zaščitnike živečih vaščanov. Mnogo je na Švedskem, posebno na severu Pravljičnih zgodb, ki govore o raznih zakladih, skritih v grobnicah ali celo v krstah pokojnikov, posebno pa o velikih možeh, ki so se borili in dali življenje za svoj narod. Te zgodbe govore še, da se pojavijo duhovi v obliki oboroženih mož, ki grozijo s smrtjo, vsakomur, ki bi se dotaknil ali oskrunil grobnice z namenom, da bi ukradel ta zaklad. Poleg dobrih duhov pokojnih Prednikov so tudi hudobni duhovi, ki živijo v gozdovih. Kdor jih sreča, se mora ta-
koj vreči na tla, da se izogne ugrabitvi.
V severnih krajih je mitologija zelo bogata z raznimi pošastmi in se ujema s prelepo, v nekaterih krajih še divjo in nedotaknjeno naravo, posebno v pragozdovih, ter s čudovito folkloro Norrlanda. Med temi spakami spadajo v prvo vrsto razni velikani in «trolls». Ve-
likani bolj ali manj pripadajo k folklori vseh narodov. Vedno in povsod so ljudje domnevali, da so v začetku na zemlji živeli velikanski možje. Ko so nekje na Norrlandu v srednjem veku slučajno pri izkopavanju odkrili neke živalske okamenele kosti, so jih domačini pripisovali velikanom in ne neki vrsti živali, ki je v teh
IllliiiiiiiiitiiilillitMiliilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiilllimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilMlllliilliiiiinniiiiiiiiiii
r	□	□	4	5	6	ir	J	7	r*	9	10	11	12
iT“	!					u	14						
						16					B	iT~	
i(T				1	TšT					P	20		
21~			IB	22						23			
ir		B	28					B	26				
rn		28					p	29				1	
"1		30										32	33]
34,	38				B	36	t	_]			m	37~"	
38 '					39					m	40	♦	
41			m	42~						43			
44		m	45					E	46				
47		48			n		n	49				<	
				■ ..		r	M	□					□
VODORAVNO:	1. po latnikih
razpeljane trte, 7. tovorjak, 13. robat človek, 14. vojašnica, 15. napad, naskok, 16. opažna ploščica, 17. tuj dvoglasnik, 18. majhna gozdna zver, 19. kemikalija, ki se uporablja v fotografiji, 20. lijak, 21. češka pritrdilnica, 22. gorovje v Sahari, imenovano tudi Air, 23. izumitelj cepiva proti otroški paralizi, 24. kratica za «delniško družbo», 25. mesto v severozahodni Švici ob reki Aare, 26. čistilna potrebščina, .27. pristanišče na danskem Limfjordu, 29. moško ime, 30. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 31. neomejena vladarica. 34. začetek tekme, 36. krilo poslopja, 37. ozek konec polotoka, 38. velika morska riba, 39. del rimskega amfiteatra, 40. ves, nepoškodovan, 41. daljša doba, 42. orodje za ravnanje zorane zemlje, 43. vrsta radioaktivnih žarkov, 44. avtomobilska oznaka Krapine, 45. strela, 46. ozemlje, zemljišče, 47. služabniška noša, 49. slovenski glasbenik in folklorist (France), 50. gorska vila, 51. listje, ki ga po-kladamo živini.
NAVPIČNO: 1. vrsta lovskega pogona, 2. okrogla stavba dvorana s kupolo, 3. svetovno znane terme pri Padovi, 4. moško ime, 5. glavni števnik, 6. igralna karta, 7. gora v Julijskih Alpah, 8. praoče starega bolgarskega kraljevskega rodu, 9. slovenski zgodovinar (Josip), 10. kemični znak za iridij, 11. vodilni sodob-
ni ameriški dramatik (Eugene), 12. pretirano zaupljiva ženska, prostodušnica, 14. globa, 16. strahopeten umik, 19. spojine alkoholov s kislinami, 20. predrimska železna doba, 22. industrijsko mesto v belgijski pokrajini Flandriji, 23. sodni zbor, 25. tekoča mesna jed, 26. nemška denarna enota, 28. tropska ovijalka, 29. ime angleške filmske igralke Dors, 31. naslovni junak albinijeve operete («Baron...»), 32, , sedež sovjetske vlade v Moskvi, Š3, glavno in največje rpejto ameriške zvezne države Georgije, 34. prozorna snov za okna, 35. šahovsko tekmovanje, 36. zakoličena proga za gradno ceste ali železnice, 39. operni spev, 40. odlična francoska filmska igralka (Martine), 42. letovišče na Gorenjskem, 43. odlična jugoslovanska športnica, rekorderka v skoku v višino (Olga), 45. mesto v Piemontu južno od Torina, 46. zmikavt, 48. osebni zaimek, 50. avtomobilska oznaka Murske Sobote.
R”^ITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. smokva, 7. motor, 12. kariera, 14. oleati, 15. Ozark, 16. risar, 18. Rn, 19. Lado, 20. medij, 21. tok, 22. kna, 23. Naser, 24. grba, 25. ej, 26. kanta, 27. Aoni, 28. efekt, 30. Linne, 32. atlas, 34. zajka, 36. avto, 37. Toole, 39. P,S., 41. srne, 42. jasli, 43. dok, 44. ata, 45. Parma, 46. lata, 47. mi, 48. karta, 49. detel, 50. Osterc. 52. noetika, 54. stisk, 55. slovar.
krajih bivala pred tisoči in tisoči let ter izumrla.
«Trolls» pa so pošasti narave ki jih poznajo samo in edino skandinavska mitologija, folklora in izročila. Nihče še ni v zgodbah ali v pravljicah natančno opisal, kakšni so ti «trolls». še nihče ni orisal njihovega obraza in potez, in to bi bilo nemogoče, saj «trolls» prevzamejo vsakikrat različno lice. Včasih se spremenijo in pojavijo v živalski, včasih pa v človeški podobi. Švedske pravljične zgodbe pripovedujejo, da «trolls» delujejo samo v zelo temnih nočeh. Če jih obsije žarek sonca zgubijo takoj vso čarovno moč. Švedi na severu imajo pravljične zgodbe za vse primere. Lovci na primer pripovedujejo, da so se ljudje, posebno Laponci, spermenili po božji volji v živali in še posebej v medvede. Ko lovec ubije medveda, mora takoj natančno pregledati žival, če ima žival okoli trebuha pas, je ta pas čaroben in lovec bo lahko opravljal z njim vseh vrst čarovnij. Če lovec sreča zjutraj najprej zajca, mu to prinaša nesrečo; če sreča pa najprej volka ali medveda, se mu obeta bogat lov. Seveda, če je toliko spreten da ga volk ali medved prej ne požre.
Ko se otrok rodi, ga morajo žene nesti trikrat okoli ognjišča, pri čemer ga še vrtijo. Nato morajo natančno ugotoviti, ali je njegovo telo ovito z neke vrste kožice. Temu pravijo pri nas, da se o-trok rodi v «srajčki». Če ima otrok takšno «srajčko», bo zelo srečen saj mu bo vedno stala od strani «fylgia», to je angel varuh, ki je kot nekakšna svetla senca, ki ga bo spremljala povsod do smrti. Tisti otroci pa, ki niso pod zaščito «fylgie», so vse življenje nesrečni in jih lahko čarovnice ugrabijo* ali zamenjajo. Tem otrokom pravijo «bor-tlyngar», kar pomeni da so brez duše, in matere se ne zavejo, ko jih čarovnice zamenjajo, ker jim ugrabijo samo dušo, telo pa pustijo v zibelki.
Druga pravljična zgodba pravi, da so okraski na vencih, ki jih nosijo neveste na dan poroke, dediščina nekega ženina, ki ga je ubil ljubosumen tekmec.
Peer Gynt, to je junak mnogih švedskih zgodb. O njem pripovedujejo, da je na samotni planini srečal in ubil »troll-sa» v obliki velike kače ter da je s tem premagal usodo. S tem je premagal tudi smrt, saj se po njegovi zmagi duše pokojnih mornarjev selijo na neko fantastično zemljo, ki se imenuje Udrost in kjer se spreletavajo morske vrane, ži-
A
R
G
0 N A V T
1
vi koza z zlatimi vimeni, kjer se ribe kar same od sebe mečejo v zlato mrežo in kjer požene žito silno klasje. Gre torej za nekaka nebesa, ki pa jih je ljudska domišljija prikazala v otipljivi obliki.
Ostale so tudi balade o Si-gurdu, Fritjofu o Valkirah, o Walhalli itd. Te balade so tudi uglasbene in jih švedski kmetje iz severnih krajev vedno prepevajo v zborih, ko se zberejo v naravi ali na glavnem trgu kakšne vasice, oblečeni v prekrasne narodne noše v živih barvah. Skoraj vedno se ti sestanki končajo z množičnim pitjem piva, kajti vina v teh krajih ne poznajo. Tako pozabijo na vse pošasti in čarovnije.
Mario Magajna
Pogled na severno
švedsko pokrajino, poraslo jano z jezeri
z gozdovi in pose-
iiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiia
IZOTOPI NAJ ODLOČIJO...
Grobovi padlih Rimljanov ali srednjeveških kristjanov?
Različna mnenja o odkritem grobišču pri bivših Ka-na h, sedaj Fontanelli, kjer je Hanibalova vojska porazila Rimljane in pobila 45.000 rimljanskih vojakov
Slavni kartaginski vojskovodja Hanibal je 2. avgusta leta 215 pred našim štetjem z veliko zmago pri Kanah potolkel rimljansko vojsko, pri čemer računajo, da je padlo 45.000 rimljanskih vojakov. Leta 1937 je prof. Gervasio odkril na kraju, kjer so bile Kane, številne grobove s človeškimi ostanki ter jih pripisal padlim rimljanskim vojakom. Toda leta 1953 je profesorica Bertocchi zanikala to tezo, češ da gre za okostja kristjanov iz leta 872 po našem štetju. Da bi razčistili zadevo ter s tem zaključili polemi ko, so sklenili, da bodo poslali koščke kosti v ZDA, kjer bo po seben števec «Geiger» določil nji hovo starost. Te koščice bocio po slali v posebnem zaboju iz cinka Proučili jih bodo z radioaktivnim izotopom ogljika 14, da bodo s ko likor tolikšno točnostjo določili, ali gre za omenjene ostanke rimljan .skih vojakov, ki jih je pobil pun ski vojskovodja, ali pa za ostanke prebivalcev krščanske škofije v Canosi, ki so jih skupno z ostanki njihovega škofa prenesli v Kane leta 872 po našem štetju. Tako bo «atomski koledar* izrekel do končno besedo v polemiki, ki traja že 30 let.
Grobišče v Kanah je namreč prof. Michele Gervasio, ravnatelj arheološkega muzeja v Bariju, odkril leta 1937 na nekem posestvu v zaselku Fontanella med Barletto in Spinazzolo. Človeški ostanki so bili pokopani pod tanko plastjo zemlje. Gervasio je menil, da je odkril pokopališče kanske bitke ter da je s tem zaključil polstoletno polemiko glede točnega kraja spopada med Rimljani in Punci 2. avgusta 216 pred našim štetjem.
Kot je znano iz zgodovine, je bil kraj Kane na desni strani reke Ofanto. Zgodovinski teksti namreč ne določajo natančno, ali je bila bitka tesno ob mestecu, ki je ležalo na nekem holmu, kateri ne doseže niti 50 m višine, ali pa na drugem bregu reke. V nekem zgodovinskem delu o naj bolj važnih bitkah v starem veku je zgodovinar Johannes Kromeyer navedel 42 spisov svojih kolegov v zvezi z bitko pri Kanah. 22 zgodovinskih spisov trdi, da je bila bitka na desni strani Ofanta, med tem ko 20 spisov trdi ravno nasprotno.
Kraj Fontanella, kjer je prof. Gervasio menil, da je odkril grobišče padlih Rimljanov, je na desni strani reke, manj kakor en km od Kan. Takrat so poslali 84 lobanj najdenih trupel inštitutu za antropologijo na rimski univerzi. Pregledal jih je prof. Sergio Ser-gi, ki je leta 1940 napisal, da je šlo v tem primeru res za ostanke bojevnikov v Kanah, da pa so se pomešali med te ostanke tudi ostanki drugih ljudi, ki so v različnih časih živeli v tem kraju. Tudi prof. Gervasio se je zavedal navzočnosti nekaterih okostnjakov, ki najbrž niso pripadali rimljanskim ali kartaginskim vojakom. Toda stvar se je takrat zdela nepomembna.
Mnenje ravnatelja arheološkega muzeja v Bariju ni naletelo na nasprotovanje najbrž tudi zato, ker so takrat silno častili vse, kar se je zdelo, ali je bilo rimljansko. saj je Mussolini mislil, da so vsi Italijani neposredni potomci Rimljanov ter pozabili na vse Grke, Arabce, Gote, Langobarde, Normance itd., ki so osvajali polotok in tudi ostali na njem. Zato je ustanova za zaščito spomenikov v Bariju dala' postaviti na višino, kjer je stalo mesto Kane, steber iz granita, ki so ga našli med izkopavanjem. Na podstavek pa so vklesali besede Tita Livia: «Noben drug narod ne bi bil vzdržal takšnega poraza*, ter na drugi strani besede zgodovinarja Polibija: «Bili so junaki, vredni Rima*.
Toda te vojake so pobili Hanibalovi vojaki, čeprav je bilo Rimljanov 86.000, Kartagincev pa samo 39.000. Hanibal je takrat namreč uporabil taktiko, ki so jo v prvi svetovni vojn- posnemali tudi pruski generali pri Mazur skih jezerih, kjer so obkolili in uničili ogromno rusko armado. Hlinil je namreč umik v sredini razvrstitve svojih čet ter s tem privabil Rimljane v neko dolinico. Ob obeh straneh pa je Hanibalova konjenica najprej čelno potolkla nasprotnike, nato pa je obkolila rimljanske vojake, ki so prodrli v dolinico ter jim popolnoma onemogočila umik. Pri tem je prišlo do strahovitega klanja in 45.000 Rimljanov je bilo ubitih, medtem ko je izgubil Hanibal samo 6.000 mož.
Leta 1953 je prišel v Bari poveljevat tamkajšnjemu IV. letal skemu okrožju general Domenico Ludovico iz Abrucov, ki je bil silno navdušen za zgodovino in arheologijo. Večkrat s; je ogledal položaje pri Kanah in je tudi objavil knjigo, v kateri je nakazal nekakšno obnovo bitke. Ustanovil je tudi odbor, h kateremu sta poleg prof Gervasia pristopila rektor univerze v Bariju ter nadzornik starin za Apulijo in pokrajino Matera prof Nevio De-grassi. Ustanovili so tudi mali muzej.
Kmalu zatem je nadzorništvo za starine obnovilo izkopavanje in ga poverilo dr. Bertocchijevi, znani arheologinji iz Padove. Skupno z nekaj skupinami specializiranih delavcev se je leta 1959 lotila dela ter ugotovila, da so bili vsi grobovi tega grobišča razvrščeni okrog dveh pokopaliških kapel, kot je bila krščanska navada. Delo se je še dve leti nadaljevalo in
je potrdilo njeno domnevo. Dr. Bertocchijeva je poslala leta 1961 akademiji dei Lincei uradno poročilo, da so grobovi, ki jih je odkril Gervasio, pravzaprav sestavljali srednjeveško pokopališče.
Nekaj dni kasneje so pritrdili v muzeju v Kanah na zid ploščo, na katero so napisali, da pripadajo grobovi v Fontanelli, ki so jih prej pripisali padlim v bitki pri Kanah, dvema pokopališčema, osredotočenima okrog pokopaliških kapel. Iz rezultatov zadnjih del se lahko sklepa, da gre za grobove po letu 872, ko se je škof iz Canose premestil v Kane, ki so postale važno škofijsko središče. S tem nista hotela dr. Bertocchijeva in prof. Degrassi zanikati dejstva, da je bila kanska bitka na tem kraju. Hotela sta le reči, da tu ni bilo trupel padlih v tej bitki, kar je sicer tudi razumljivo, saj je znano, da so pred našim štetjem padle vojake sežigali na kraju samem in jih niso pokopavali Medtem je prof. Gervasio umrl Njegovo stališče pa je branil general Ludovico, ki je zahteval, naj se ustanovi komisija, ki bi končno ugotovila zgodovinski pomen pokopališč pri Kanah. Ministrstvo za kulturo je ta predlog sprejelo. Devet učenjakov si je ogledalo kraj. Njihovi sklepi so bili nasprotni generalovim tezam, vendar pa je general dobil pooblastilo, da sme poskrbeti, da pregledajo ostanke z omenjenim ogljikom 14, ki omogoči precej točno določitev starosti raznih ostankov. Še pred nekaj leti bi si niti ne mogli predstavljati te možnosti. Toda znanost je napredovala in tako bomo zvedeli, ali so ostanki, ki so jih našli v grobovih pri Kanah, stari 2133 let, ali pa precej stoletij manj. O njih pa vsekakor lahko rečemo, «da ne počivajo v miru».
KRATKE ZANIMIVOSTI
WASHINGTON 24. - Fotografski posnetki Marsove površine, ki jih je posnela ameriška sonda «Mariner IV» pred dvema letoma, so omogočili strokovnjakom, da so na Marsu ugotovili nenavadne črte ali formacije, ki so dolge od 160 do 320 km in ki so podobne znanim «prekopom», katerih znanost še ni potrdila.
Prva analiza fotografij ni ugotovila obstoja teh «prekopov» od nosno nenavadnih formacij. Čudne črte so prišle na dan šele pozneje, ko so fotografije temeljiteje pregledali in jih analizirali s pomočjo elektronskih računskih strojev. Nekatere teh formacij dajejo videz grebenov, druge pa vdolbin.
SKOP
Veljaven od 27. avgusta do 2. septembra 1967
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V čustvenih zadevah bodo dejstva potrdila sanje in predslutnje. Ljubosumnost Je sploh neupravičena, ker imate preveč domišljije. Na delu boste napredovali in več zaslužili. Uživajte poživila, da okrepite zdravje. Ne zahtevajte nemogočega.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) V čustvenih zadevah prikrivajte svoje težnje in želje. Uresničite svoje teoretsko znanje o ljubezenskih zadevah. Na delu boste uživali ves teden neke ugodnosti. Pazite se pred nevoščljivostjo. Uživajte dletetno hrano. Iskrenost se vedno poplača.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) Prijateljstva in simpatije pospešujejo neki vaš čustveni načrt. Seveda se morate nekoliko potruditi, ker pečene race nikomur ne padejo same od sebe v usta. Na delu boste imeli neko sijajno idejo, katere uresničenje prinese zaslužek. Zdravje izvrstno.
RAK (od 21. 6. do
7.) Preživeli boste zelo srečne dni. Zmagali boste tudi v nekem ljubezenskem tekmovanju. Oseba, ki vam je pri srcu, vas bo poslušala in uslišala. Na delu se približuje toliko zaželeni cilj. Privoščite si več oddiha. Bodite vedno previdni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) v ljubezni sl ne delajte nepotrebnih skrbi: vse se bo dobro končalo in kar sijali boste od sreče. Na delu boste nagonsko izbrali pravilno pot ter razčistili mnoge dvome. Zdravje bo na splošno precej dobro. Varujte se prepiha. Tudi avtomobilisti naj bodo previdni.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Potovali boste in vam bodo dajali neke ženitovanj-ske predloge, če ste pa prišli z dopusta, vas čaka prijetno presenečenje. Na delu boste imeli možnost izboljšati svoj položaj. Glede vas bodo sprejeli dva važna sklepa. Zdravje bo normalno.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V čustvenih zadevah bo vse nekam zapleteno. Toda znali boste lepo govoriti in tudi
delovati ter boste osebo drugega spola prepričali, da vam ugodi. Načrt, ki ga imate v zvezi z delom, se bo popolnoma uresničil. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) Neka oseba bo ugodno govorila o vas, kar bo pripomoglo k temu, da boste silno napredovali v srcu neke druge osebe. Na delu vam bodo ponudili neko napredovanje in prav bi bilo, da ga sprejmete. Svetujemo vam več počitka. Berite lepe knjige.
STRELEC (od 22. II do 20. 12.) V ljubezni boste uresničili vse, kar si želite, pri čemer vam bo pomagala neka občutljiva, a hkrati odločna prijateljica. Na delu se boste sprli s sodelavci zaradi nasprotnih idej. Z zdravjem boste zelo zadovoljni Pazite se pred ledenimi pijačami,
KOZOROG (od 21.
12. do 20. 1.) Srečali boste neko osebo, ki vam bo končno pojasnila neko srčno tajnost iz davnih časov. Na delu boste dosegli svoje načrte, toda to vas bo stalo mnogo truda. Zdravje ne bo najboljše, ker vas bo bolelo grlo. Izpirajte prijateljstva.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni sledite svoji intuiciji in odkrili boste prav to. kar si najbolj želite. Pazite se pred zunanjim videzom. Na delu vam bo učinkovito sodelovanje omogočilo zelo velik uspeh. Zdravje bo spremenljivo; mučil vas bo glavobol.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Prejeli boste neka pisma in tudi telefonirali vam bodo v obrekovalne namene. Ne verjemite tem zlobnim ljudem. Na delu boste končno dosegli uspehe in zaslužek, ki ga krvavo potrebujete. Trpeli boste za bronhitisom. Bodite čimbolj velikodušni.

d
r
o
b

OPTIKA • FOTO • KINO
Očala • sončni naočniki Filmi in papir ■ Fotokolor Foto-kino aparati • potrebščine Postregli Vam bomo c Vašem jeziku ■ POPUSTI
0?
TRST . K0RZ0 ITAUA 28 • TELEFON 94-030, 94-095
Na
d
e
b
e
I
«
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Junij - september tudi ob 12.30
ŠKOCJANSKE
odprte vsak. dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
d dUOftfHt
lentami
itad \xali
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
NUDIJO VSE HOTELSKE USLUGE Priznana domača in inozemska kuhinja Telefon št. 21 in 51
Priporočamo tudi obisk hotela 'PLANINSKI OREL* v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
GOSTINSKO PODJETJE POSTOJNA . Telefun 15

V svojih obratih nudi vse gostinske usluge
KAVARNA RESTAVRACIJA JADRAN
in gostišča
LOVEC - Sovič, SNEŽNIK, RIBNIK, NANOS
HOTEL TRIGLAV
KOPER - Tel. 21-650
HOTEL, sodobno urejene sobe in terasa za sončenje. Moderno urejena restavracija z vrtom na morski obali, slaščičarna, kavama.
NOČNI BAR z mednarodnim artističnim programom, dnevno koncert in ples.
ST ER K
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEL. 21-114
VSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
Q
Hotel
LEV
LEV Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavarna • Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne In konferenčne dvorane čitalnica • Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte uslug, ki vam jih nudijo poslovalnice
KOMPAS
KOPER — IZOLA — PORTOROŽ - POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE in LAZARET pri Ankaranu
V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret ln alkoholnih pijač tuje proizvodnje.
KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAs Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT *>rotlaia 1,a veliko ln drobno
Velika izhira zlatnine po tovarniških cenah! E,XrUK I Izreden popust — Garancija —
“CENTRAL-RiVIERA
POPTOROŽ
MODERNE SOBE, MEDNARODNA KUHINJA, »GRIL BAR*
Z MEDNARODNIM PROGRAMOM ODPRT VSAKO NOC
nama
LJUBLJANA „
OBIŠČITE NAJVECJO VELEBLAGOVNICO V SLOVENIJI
TRGOVSKA HIŠA — iNAMAi V LJUBLJANI
NASPROTI HOTELA «SLON»-VAM NUDI:
V	pritličju: usnjene kovčke, potovalke, aktovke, torbe, neceserje, usnjene damske torbice, usnjene moške in ženske rokavice, usnjene denarnice, etuije, pasove.
V	II. nadstropju: moško usnjeno konfekcijo (Jopiči, suknjiči, plar šči, telovniki) — žensko usnjeno konfekcijo (kostimi, plašči, Jopice, krila). — Specializirana poslovalnica za prodajo konfekcije 'KONFEKCIJA ELITA* V ČOPOVI ULICI ŠTEV. 7 LETOŠNJI MODELI — MODNI VZORCI, LEPE BARVE. IZBIRA ZA VSAK OKUS — SAMOIZBIRA — V PRITLIČJU LASTNA MENJALNICA.
/• popust pri nakupu za tuja plačilna sredstva!
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna Pri hrastu gostilna Zvezda
telefon 21-239
HOTEL Sl,(IM UIIRI.JAIVA
TITOVA UL 10 TEL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
TURISTI • IZLETNIKI
S3 MARKET
OPATIJA
pri hotelu
PARIŠ
MARKET:
_•
PREHRAMBENA ROBA, MESNICA DELIKATESA VOČE-POVRČE PREDMETI ŠIROKE POTROŠNJE SOUVENIRJI MENJALNICA
PRI NAKUPU NEPREHRAMBENIH ARTIKLOV ZA DEVIZE 10°/e POPUSTA
PRODAJA KONSIGNACIJSKEGA BLAGA ZA DEVIZE
ODPRT: 6,00 - 20,00, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 6,00 - 12,00
BIFE:
•	TOPLA JEDILA, PIJAČE, KAVA P-ESPRESSO
•	ODPRT: VSAK DAN VKLJUČNO NEDELJO IN PRAZNIK OD 6,00 DO 22,00
REHRANA
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA
V TA
c a r d u c c r
VLJUDNO VAS VABIMO V
PARK HOTEL
na Bledu
NA NOVO REKONSTRUIRAN
Udobne sobe s kopalnicami, tuSi in VVC z. razgledom na jezero. Daleč znana kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi spe-cialitetami — Prijetna restavracija s kmečko sobo — Kavama s teraso ob jezeru — Nočni lokali, aperitiv bar — PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA WEEK-END V NAS HOTELI
FHANKO
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRSI
UL. IMBRIANI, 9 DREV MTRAMARE. '
HOTEL	d Otocecv
Ob Kriti - Telefoni:. 068 — 21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, 'renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
NOVO GOSTIŠČE
«PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
1. ■
2. -
3.
Dobav* za pleskarje, barve, lake, čopiče, vosek Itd. pri tvrdki D ANGELI MARIO SIJCC., Ul. Torrehian-ca 28
Zlate verižice, prstane, zapestne ure najboljših švi-carskih znamk v urarni in zlatarni FANO dr LEONE, Passo S. Giovanni I
Vse za vaš dom, železnine in darila v veliki izbiri v trgovini HISTRIA v lil Carducci 7
Ploščice za pode in oblaga o nje notranjih in zunanjih sten, sanitarno opremo na splošno pri IMPRESA CO-STRUZIONI KDIM di l)i no Cappelletti, Ul. Milano 33	„
Otroške vozičke, posteljice in stojnice v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri MADALOSSO Ul. Torre bianca 26
Otroške igrače v največji in izbiri v Trstu na drobno in na debelo po najugod nejših cenah pri ORVISI.
Ul Ponrhielli 3
I orbice, kovčke ter žen ske, moške in zložljive dežnike v trgovini ROSSI » Ul. Ponrhielli 3
Pralne stroje, hladilnike stroje za pranje posode in štedilnike — vse po izvoz nih cenah pri TECNOVI DEO. Ul. Valdirlvo 26
Moška, zenska in športna o-blačila zavese, rjuhe, bla zine. pogrinjala za postelje itd pri VFTUINA Ul San Lazzaro 15
JAMČIMO VAM SOLIDNO BLAGO. LMERNE CENE LN HITRO POSTREŽBO
ILJA EHRENBVRG
ii:::il»i::::i:n:U:::::::::i::::::::::i::i:::::::::::o	z;::;;::::::;::::::::::.:::::.::::::.::::::::::
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjigo {Ljudje, leta, šivljenje»)
ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ
Aleksej Nikolajevič je prav tako pisal, da se je pri iška-nju ljudskega duha učil jezika pri A. M. Remizovu, Vjačeslavu	Kasneje je razgovor stekel o Bloku. V romanu «Sest
Ivanovu in Maksimilijanu Vološinu. še pred tem — v rani	najdemo junaka, pesnika dekadenta Besonova. številni so
mladosti — se je bil znašel v znamenitem «stolpu» Vjačeslava	niem videli kariirnHirr. aievco*,*i*o	---
Ivanova. Vološin mi je povedal smešno anekdoto iz tistih dni, ko si je bil Tolstoj skušal posvojiti ideje in besednjak piscev-simbolistov. V Berlinu je Tolstoj srečal Andreja Bje-lega, ki mu je bil povedal vrsto stvari o antropozofiji. Na splošno vzeto, Bjelega je bilo težko razumeti, še posebej pa takrat, kadar je pojasnjeval svojo zapleteno vero. Kmalu zatem je v «stolpu» stekel razgovor o Blavacki in Steineru.
Tolstoj je hotel pokazati, da ni nepoučen človek in je nenadoma izustil: «Meni so v Berlinu pripovedovali, da se Egipčani zdaj znova utelešujejo » Vsi so prasnili v smeh Tolstoj pa je od groze oledenel. Po mnogih letih sem nekoč vprašal Alekseja Nikolajeviča, če se ni morda Vološin izmislil anekdote o Egipčanih. Tolstoj se je zasmejal in rekel: »Veš, zares sem bleknil tisto neumnost...»
Pogovori o ponovni utelesitvi, mistični anarhizem, bogoiska-teljstve in odživelost — vse to sploh ni ustrezalo Tolstojevi naravi. Ko si je pridobil mojstrstvo do določene meje in našel svoje teme, se je poslovil od simbolistov ,(z Vološinom se je družil še naprej). Dekadentom se je posmehoval v svojih zgodbah, potem pa v romanu — trilogiji »Trnova pbt». Toda, vračal sem se z njim decembra 1910. leta iz Harkova v Moskvo. Vlaki
so takrat vozili zelo počasi. Jaz in Aleksej Nikolajevič Tolstoj sva zavzela kupe, v drugih kupejih pa so bili Konstantin Simonov in tuji novinarji. Tolstoj se je skoraj vso pot spominjal preteklosti. Zdi se mi, da je v tistih dveh dneh hotel storiti tisto, kar poskušam storiti zdaj jaz: zamisliti se nad svojo preteklostjo. Zame nepričakovano je govoril z ljubeznijo in spoštovanjem o pesnikih simbolistih, priznaval, da se je marsikaj naučil od njih, spominjal se je tudi «stolpa». Potem se je nenadoma razjezil, ker ni pri sodobnih mladih pesnikih niti spoštovanja niti razumevanja do preteklosti in do vseh tegob umetnosti Dejal je, naj pokličejo v kupe Konstantina Simonova in mu dolgo prigovarjal, da je treba vstopati v hišo umetnosti s strahospoštovanjem, kot se je bil sam nekoč vzpenjal «stolp»
romanu ((Sestrin
.  ------, x----——	—v..,* x#wuw.,v,8, Številni so v
njem videli karikaturo Aleksandra Bloke. Tolstoj nam je pojasnil, da se je hotel ponorčevati iz posnemalcev, ki so ((kopirali)) Bloka. Toda, o tem ni dvoma, nezavedno je dal Besonovu nekatere poteze pesnika Bloka. Tolstoj tega ni priznal. In prepričan sem, da je bil to storil brez zlega namena. Psihologija ustvarjanja, otožne zgodbe, ki so se dogajale različnim pisateljem (dovolj je, če se spomnimo prepirov slikarja Levitana s Čehovom po njegovi »Vetropirki«), kažejo, da posamezne lastnosti, poteze, besede živega človeka lahko neopazno zaidejo v tisto zlitino, ki ji kasneje pravimo ((osebnost romana«. In umetnik se vedno ne zaveda, kje se končajo njegovi spomini in kje se začenja ustvarjanje. Misel, da so v Besonovu nekateri videli poteze Aleksandra Bloka, je Alekseja Nikolajeviča hudo prizadela Pripovedoval mi je o svojem srečanju z Blokom med vojno, pravil, da je bil Blok izredno človeški, potem pa je umolknil, na predvečer pa je začel ponavljati nekatere verze iz njegovih pesmi.
(Poglejmo še eno pričevanje — «Spomine» Ivana Bunina. V dvainosemdesetem letu življenja se je Buninu zahotelo očrniti vse pisatelje, tako leve kot desne, sovjetske in emigrante Gorkega in Alekseja Tolštoja, Bloka in Majakovskega, Leonida Andrejeva ln Sologuba, Baljmonta in Brjusova, Hlebnikova in
Pasternaka, Andreja Bjelega in Marijo Cvetajevo, Jesenina in Babelja, Vološina in Kuzmina. Bunin se spominja: ((Moskovski pisatelji so organizirali sestanek, na katerem so brali in ana-lizirali poemo ((Dvanajst«. Tudi jaz sem odšel na ta sestanek. Nekdo je bral, ne spominjam se več kdo, toda vem, da je sedel poleg lije Ehrenburga in Alekseja Tolstoja. In ker je slava tega dela, ki so ga, sam ne vem zakaj, označili za poemo zelo kmalu nesporna, je po branju nastala smrtna tišina, potem pa je bilo slišati bojazljive vzklike ((Izredno!« ((Čudovito!«. Bunin nato razlaga tisto, kar je bil sam rekel, napadal je in omalovaževal ((Dvanajst«, označil poemo za «cenen in plitev trik»- «In glejte, takrat mi je Tolstoj priredil škandal. Samo slišati bi ga morali, kako je zatulil potem name, ko sem končal...« Sam se spominjam tistega večera. Aleksej Nikolajevič je takrat v marsikaj dvomil, toda Buninove besede o poeziji Aleksandra Bloka je označil za oskrumbo.)
Tolstoj se je pogosto spominjal verzov in skoraj vedno nepričakovano — zdaj, ko se je sprehajal po ulici, zdaj spet na diplomatskem sprejemu ali med zelo poslovnim razgovorom ter tako zmedel svojega sobesednika. Pozimi 1917. leta smo se pogosto mudili pri S.G Kara - Murziju, zvestem in nesebičnem prijatelju številnih pisateljev. Tam smo večerjali, brali pesmi in se pogovarjali o usodi umetnikov. Vračali smo se pozno ponoči in vsi skupaj. Kara-Murza je stanoval na Čistih Pru-dovih, mi pa vsepovsod — nekdo v Povarski ulici, drugi na Prečistenki, tretji pa v uličicah na Arbatu. Aleksej Nikolajevič nas je zabaval z neumnimi šalami, nenadoma pa se je zaustavil sredi snežnih kupov ter se spomnil verzov Sergeja Jeseniina ali Vere Inber ali N.V. Krandijevske.
Poleti 1940. leta sem se vrnil iz Pariza v Moskvo. Tolstoj me je poklical po telefonu: «Ilja, pridi k meni v mojo vilo«, njegova vila je bila v Barvihi. (Pred tem sva bila dolgo časa sprta in celo govorila nisva drug z drugim.) Nekoč v Lenin-
crraHn v trafiki mo io Tnlnf«;	__j „1_____ •	__• v
o vzroku najinega prepira. Ljudmila Iljinična mi je odgovorila, da ni prepričana, če se Tolstoj spominja, kaj se je bilo zgodilo-Mislim, da to čisto dovolj dobro priča o značaju najinih odnosov.) v _ svoji vili me je Tolstoj počastil z burgudeem: «M> veš, kaj piješ? To je uvoženo.« Zanimal se je za Francijo. P*1" b!!a seveda nevesela. Potem sem bral pesmi, ki sem jih bil napisal v Parizu po prihodu Nemcev. Neki verz je pritegnil njegovo pozornost in nekajkrat ga je ponovil • ((Umetnost, mračna kakor človek...«
Tolstoj je bil sijajen kozer. Tisoče ljudi se tudi zdaj spominja različnih anekdot, ki jih jc pripovedoval vse življenje: kako mu je v detinstvu kuharica prinesla juho v noši ali o diakonu, ki si je v usta tlačil biljardno kroglo Ko je človek poslušal Tolstoja, je utegnil pomisliti, da piše z lahkoto; nasprotno pa je pisal z veliko težavo, včasih je celo vrsto dm delal brez oddiha, popravljal, znova pisal in prečrtaval: «^e gre mi od rok, vem. Nič ni vredno!«
V mladosti ga je zelo zanimala intriga, potek, ki se razvija za bralca nepričakovano. Tolstoj je včasih zapisoval včasih P8 si je preprosto zapomnil anekdote, ki mu jih je kdo povedal — in takšne anekdote so postajale temelj njegovih zgodb. P* glejmo, kako je nastala novela ((Misijonar« (v prvi redakcij* »Tudi starke se lahko prevari«), V Parizu je bilo precej slučajnih emigrantov. Takšen je bil tudi neki čevljar, ki se je let» 1905 udeležil vojaškega upora. Pisal se je Osipov. Oženil se )e s Francozinjo, še nekako živel, toda bil je tudi tisti Afonjuška, ki mu je bilo dolgčas v tuji zemljici. In možakar se je .zapij-Bilo mu je nekako neprijetno: zakaj je bil njegov sin katoličan? Odšel je v rusko cerkev v Ulici Daru, se pokesal in prosj* duhovnika, naj otroka krsti po pravoslavnem obredu. Duhovnik se je navdušil in ni samo opravil obreda, temveč je dal Osipov« dvajset frankov. Osipov ni verjel v boga, niti v katoliškega« niti v pravoslavnega, dvajset frankov pa je zapil. Cez rftesec
r	Aiviiuu v uciiia-	.	v.iv«,jo^u naimov pa J c žiapu, UCZi ***
gradu, v tratiki, me je Tolstoj zagledal pri okencu in prišepnil	?ni« ko ga je znova prevzela žalost, denarja za žganje pa }
moji ženi: ((Povejte mu, da ta tobak ni nič prida. Vidite, kakšen	imel, je sklenil oditi h katoliškemu duhovniku, povedal mu j*
tobak J6 treba kupovati...)) In kolikor na.i si ŠP nri7QrioiiQw da SO ffft TVrnvnslavni nnni nroTiorili roH no K4 «tmioara
tobak je treba kupovati...« In kolikor naj si še prizadevam nikakor se ne morem spomniti, zakaj sva se sprla. Vprašal sem ženo Alekseja Nikolajeviča, če je morda njej pripovedoval
”	------- ------------- —- ------ • ■ - . , UV/ V	— 
da so ga pravoslavni popi prevarili, rad pa bi svojega »znova vrnil nazaj v naročje katoliške cerkve«.
(Nadaljevanje sledi)
URF.DN1SI V<>: TRST UL MONTECCH1 6, II., 1ELEFON 93-808 ln 94-638 Poštni preda’ 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Macglo 1/1. Telefon 33-82 — UPRAVA* TR<gT m qtf am/nt-sv a ...	_	. -..	—	——'
četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mp<=očno jo dln (jgoo starih dinartev) letno ion nm~nnnnn	reler°D 87’338« 95'823 “ NAROČNINA: mesečna 800 ur - vnapr J
SFRJ: ADiT, >~S, Ljub.jana, Stan trg 3/1., tel,-on 22-207, tekoči račun pri Narodu, dank, v Ljubl.anl - 501 3-270/1 OGI.ASI clna oglasov Za vsak mm v šMnl eneirL ne«	r “ dinarlev) ~ PoStnl	rafun:	tržaškega tiska Trst 11 5374 - *
_________________________________________« ...o«.)., P«, uprav, - „	arual,	rSTrS-	-"U** “ “	“