i ms Časopis za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo »Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu. Izhaja vsako soboto popoldne, ali, če je ta dan praznik, dan preje. — Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, ulica S. Francesco d’ Assisi štev. 2 — Člani društva dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12 — na leto. Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov in vesti je dovoljen le z navedbo vira V Trstu, dne 2 Stev. 4. mue«. •MUDCfO marca 1914. Letnik II. Konkurenčni boj. Pri nas vladajo kaj nejasni pojmi o škodljivosti ali koristnosti ter o moralnosti konkurence. Človek, nepoučen v narodnem gospodarstvu, gleda z nekim studom na konkurenčni boj med obrtniki in med trgovci, ter ga kratkomalo obsoja kot nemoralno početje. Nekateri podjetniki pa so mnenja, da mora vladati v trgovskem in obrtnem življenju pravica močnejšega, da ni nič slabega uničiti svojega vrstnika, da to spada takorekoč k trgovskemu poslovanju, in da je dovoljeno v to svrho vsako sredstvo: Drugi zopet, po- sebno taki, ki čutijo posledice konkurenčnega boja na lastni koži, pa vidijo v njem največjo oviro za razvoj obrti in trgovine, ter obupno kličejo vlado na pomoč I>roti neznosnim konkurentom, posebno inozemskim. Ne bo škodilo, če na tem mestu malo razbistrimo nejasne pojme o konkurenčnem boju. Predvsem treba dobro razlikovati med pošteno in nepošteno, 'ali umazano konkurenco. Vsak trgovec in obrtnik ima1 neoporekano pravico, posluževati se v prospeli svojega podjetja-vsakovrstnih sredstev, ne glede na to, ali so ista »drugim všeč ali ne; med ta sredstva spada tudi znižanje prodajnih cen v svrho pridobitve večjega števila klientov. Če kak drugi podjetnik ne more znižati svojih cen v istem razmerju, mu pač ni pomoči; in če njegovo podjetje propade, se to ne zgodi vsled krivde konkurenta, marveč vsled pomanjkljivosti podjetja samega. Drugače pa je, če kako močno podjetje znižuje cene svojim izdelkom z edinim namenom, svojega slabejšega konkurenta uničiti. Takih umazanih bojev vidimo vsak dan, posebno med karteliranimi in nekarteliranimi podjetji iste stroke. Karteli dostikrat znižajo cene tako nizko, da imajo sami pri tem izgubo. Ker pa so karteli močne podjetniške zveze, lažje utrpijo tisto zgubo kot posamezni podjetnik, ki mora vsled konkurence propasti. Ko se to zgodi, ima kartel monopol v svoji stroki in lahko poljubno določa prodajne cene. To je umazana konkurenca. S stališča narodnega gospodarstva poštena konkurenca nikakor ni škodljiva. Nar. gospodarstvo se namreč ne peča samo s trgovsko in obrtno stroko, temveč zasleduje cilj, preskrbeti višek blago- stanja vsem pripadnikom kakega naroda, torej tudi kmetu, delavcu in uradniku. Vsled konkurence so podjetniki primorani znižati cene svojim izdelkom, kajti drugače ne morejo razpečati svojega blaga. Njim to sicer škoduje, zato pa pridobe pri tem konsumenti, in sicer ravno toliko, kolikor izgube podjetniki. »Dobiček« je torej prešel iz rok podjetnikov v roke konsumentov. Ker pa tudi slednji spadajo k narodu, ni slednji vsled konkurence izgubil ničesar; še pridobil je, ker se je dobiček bolj enakomerno porazdelil med mnogoštevilne narodove pripadnike. Še neko drugo važno posledico ima konkurenčni boj, ki more biti za nar. gospodarstvo le koristna. Podjetja z visokimi produkcijskimi stroški propadajo drugo za drugim, tako, da ostane naposled v dežel’ samo majta-so-Število podjetij, toda resnično dobrih podjetij. Slabotna podjetja, t. j. podjetja z visokimi proizvajalnimi stroški, ki se pri najmanjši konkurenci ne morejo vzdržati, faktično nimajo pravice do obstoja. Niso koristna narodu, ker mora on plačevati potrebno blago z vsokmi cenami, nima pa od' njih dosti dobička niti podjetnik sam, ker taka podjetja komaj životarijo. Oni dobiček, ki bi ga znal doseči kak drugi, spreten mož, je torej izgubljen, i za narod i za podjetnika. Tudi v interesu napredka trgovine in obrti je dobro, da taka podjetja izginejo; kajti industrija in trgovina kakega naroda se bo mogla le tedaj pov-speti do višine, če bo v resnici dobra in krepka, če bo bila v stanu boriti se z uspehom s tujimi producenti in trgovci. Da je propad podjetij z visokimi proizvajalnimi stroški res v interesu napredka trgovine in obrti, in da je podpiranje takih podjetij slabo sredstvo za povzdigo teh dveh gospodarskih strok, to nam priča sedanje stanje obrti in trgovine v Avstriji in na Angleškem. V naši državi še vedno prevladuje kmetijsko gospodarstvo; industrija je razmeroma še malo razvita. Ker pa sta močno razvita obrt in trgovina vir bogatstva kakega naroda, je hotela naša vlada razvoj teh dveh gospodarskih panog kolikor mogoče pov-spešiti. V to svrho je postavila na tuje industrijalne izdelke visoko carino, nekaterim važnejšim podjetjem (na^ pr. paro-plovni družbi Lloyd) pa je začela dajati redne močne podpore. Toda navzlic ca- rini in podporam sta naša trgovina in obrt le malo napredovala; in če bi se sedaj odpravilo carino ter odtegnilo podpore, bi moralo marsikatero podjetje ustaviti svoje obratovanje. Na Angleškem pa, kjer že od nekdaj ni carine, in se tudi ne daje podpor, sta industrija in trgovina krepkejša nego kedaj prej. Iz tega je razvidno, da je konkurenca s stališča narodnega gospodarstva ne samo koristna, ampak celo potrebna. Konkurenca je boj. In kakor je boj potreben v narodnem življenju, ravno tako je tudi potreben v trgovskem in obrtnem življenju. Edino boj daje moč in krepost. Rekli smo prej, da je prva posledica konkurenčnega boja znižanje prodajnih cen, da narodna masa sicer pri tem pridobi, a da se dobiček podjetnika .vedno pomanjšuje. Torej je konkurenca trgovskemu in obrtnemu stanu vendarle škodljiva, nam poreče kdo; saj podjetnik ne more več realizirati takih dobičkov kot nekdaj, ko še ni bilo močne konkurence, trgovanje in obrtovanje torej ne bo dona-šalo več takih dohodkov kot nekdaj! To je krivo mnenje. Trgovanje in obrtovanje ostane slej ko prej dobičkonosno, samo če bodo podjetniki znali uravnati obratovanje v duhu časa. Vsekakor bo moral naš obrtnik in trgovec posvečati več paž-nje in skrbnosti svojemu podjetju. Vrhovno načelo podjetnika mora biti sledeče: Ne izdeluj in prodajaj malo za veliko ceno, ampak izdeluj in prodajaj veliko za malo ceno. In posebno slovenskim trgovcem in obrtnikom ne moremo dovolj priporočati tega pravila. Naša obrt in trgovina sta še v povoju, a konkurenca nemških, bogato financiranih podjetij je tako močna, da ne bodeta mogla nikolr priti do večjega razvoja, če bo naš podjetnik obratoval po svoji dosedanji navadi. Preostaja nam govoriti še nekoliko o umazani konkurenci. Rekli smo že uvodoma, da nekateri podjetniki smatrajo u-mazano konkurenco kot upravičljivo, češ, trgovec ne sme biti občutljiv in sentimentalen, ampak trd in brezobziren, vsakokrat ko to zahteva korist lastnega podjetja. To je vse res. Toda v svoji brezobzirnosti ne sme podjetnik nikoli namenoma storiti čina, ki bi bil v stanu upropastiti njegovega vrstnika. Podel čin ostane podlost tudi v trgovini in je nemoralen. Nemoralnost v trgovini in obrti pa lahko I I Ime Hed2et & Koritnik, Mo bodi vsakemu rodoljubu znano. Došlo lepo modno in sukneno blago za ženske in moške obleke od navadnega do najfinejšega. Izbera velika blago zanesljivo dobro cene najnižje in stalne. Vzorci na razpolago. E3. prinese narodnemu gospodarstvu usode-polnih posledic. Zgledov za to imamo polno v zgodovini, kakor tudi v sedanjosti. Pomislimo samo na konkurenčne železniške proge v Ameriki, na borzno špekulacijo z žitom in bedo prebivalstva. Nevarnost, ki preti narodovemu gospodarstvu od nemoralne trgovine in obrti, so spoznale najbolj razvite države, na pr. Angleška, Japonska, in jo skušajo odvrniti s tem, da ustanavljajo na svojih trgovskih vseučiliščih posebne stolice za pouk morale. Pri nas pa jo skušaj odvrniti narodno in strokovno časopisje. Inventura. V vsakem podjetju se premoženje vedno obrača, vrednost posameznih delov premoženja se neprenehoma izpreminja. Zapisnik pa, ki vse dele premoženja zbira in zdužuje, tehta, šteje, ceni, imenujemo inventuro ali zapis, inventarizirano premoženje pa inventar. Inventura nam poda natančni pregled čez vse premoženje. Namen vsakega gospodarskega podjetja je, da se vsled truda in dela vrednost premoženja ne le izpreminja, ampak tudi raste, se množi. Kakšen uspeh je imel podjetnik v svojem podjetju, pa pokaže šele inventura. Kar je mornarju kompas, to je trgovcu inventura. Ona poda ne le pregledno sliko vsega premoženja, ona nam pokaže tudi uspeh dela. Inventura je tedaj v določenih rokih neobhodno potrebna. Trgovec brez inventure je podoben slepcu, ki tava v temi, ter ne zna, kje se nahaja in kako je okoli njega. Zategadelj pa zahteva vsakoletno inventuro tudi zakon. Zakonske določbe glede Inventure. Čl. 29. trg. zak.: Vsak trgovec mora napraviti v pričetku svoje obrti natančni zapis svojih posestev, terjatev in dolgov, gotovine in drugih premoženjskih predmetov, navesti vrednost t,eh in napraviti premoženjem in dolgovi. Istotako mora napraviti vsako leto tako inventuro in bilanco svojega premoženja. Ako ima trgovec blagovno zalogo, katere vsakoletna inventura ni prilična, zadostuje, ako se napravi inventura vsako drugo leto. Bilanca pa se mora napraviti zaključek, ki predstavlja razmerje med vsako leto, ter se vrednost blaga za to približno ceni. Za trgovske družbe veljajo glede družbenega premoženja iste določbe. Čl. 30.: Inventuro in bilanco mora trgo- PODLISTEK. Žalosten upnik, pn vesel dolžnik. Morda je čital eden ali drugi naših bralcev, da je amerikanski milijonar Rockefeller bil dolžan nekaj miljonov dolarjev davka, a ni hotel na noben način plačati. Davčni izterjalec ga ni mogel najti in dobiti v roke. Pomagal si je s zvijačo. Prišel je na neko plesno zabavo milijonarjev in tam je konečno pred vsem občinstvom smejoč se prezentiral in izročil Rockefellerju plačilno povelje. Seveda se je vse smejalo in dolžniki bi se smejali tudi pri nas, ako bi bil pri nas v navadi amerikanski običaj. V deželi dolarjev se ne more nikogar pozvati v civilnih zadevah pred sodnijo, ako se mu ne dostavi vabilo osebno, to je, ne po pošti, ne z izročitvijo ženi ali gospodinji, ampak vabilo mora dostaviti in izročiti zaprisežen sodnijski sluga naravnost v roke pozvanca. Za vsako tako pot pa dobi sluga plačilo naprej in navadno napravi tudi v najugodnejših slučajih pot po deset do dvajsetkrat predno dostavi vabilo. Zato pa se tam za take službe kar trgajo. vec podpisati. Ako je več osebno obvezanih družabnikov, morajo jo podpisati vsi. Inventura in bilanca se vknjižujeta v določeno knjigo, ali pa se sestavita vsakokrat posamezno. Čl. 31.: Pri sestavljenju inventure in bilance je zabeležiti vse premoženjske predmete in terjatve s tisto vrednostjo, ki jo imajo za časa inventure. Dvomljive terjatve je zabeležiti z brž-časno vrednostjo, neizterljive je izbrisat. Kako je razvidno iz čl. 29., imenuje zakon inventuro zapisnik aktiv in pasiv. Kot bilanca se glasom zakona smatra zaključek, ki nam predočuje razmerje med aktivi in pasivi. Navedeni členi dajejo trgovcu in obrtniku jasne predpise, zategadelj jih je treba natančno poznati in uvaževati. Zapis premoženja se tedaj mora napraviti v začetku podjetja in potem po preteku vsakega poslovnega leta. Inventura se naredi navadno 31./12. vsakega leta. Ali trgovec ni vezan na ta čas, ampak si izbere čas za inventuro, ki je zanj najbolj pripraven. N. pr. trgovec s žitom bo napravil inventuro pred žetvijo ker ima takrat najmanj blaga v zalogi. Vsak pa lahko naredi inventuro tudi večkrat v letu. Inventura se vknjiži ali v to določeno knjigo, ali pa na posamezne liste, pole, ki se potem vrejeno shranjujejo. Kakor je iz navedenega razvidno, je treba napraviti inventuro: 1. V začetku podjetja, 2, ob sklepu vsakega poslovnega leta, v konkurzu pri vstopu ali izstopu družabnika, ob smrti lastnika i. t. d. Zategadelj ločimo inventuro: 1. v ustanovno inventuro, 2. obratno inventuro, 3. likvidacijsko inventuro. Vsebina inventure. Inventura se naredi^v pripovedni ali pa v poštevni obliki.. Pripovedna oblika je običajnejša ter ima nastopne dele: 1. aktiva, t. je vse, kar imenuje trgovec svoje premoženje, kar poseduje, s čim on lahko zasluži in razpolaga. 2. pasiva, t. j. v$e, kar trgovec dolguje; 3.bilanco, t. j. primerjanje aktiv in pasiv med seboj. Bilanca obsega končno vsoto vseh aktiv in pasiv, ter čisjo premoženje te inventure, prejšnje inventure, razliko med prejšnjim in sedanjim čistim premoženjem. Razlika med tema nam podaja či- Takozvane bagatelne tožbe so onkraj velike luže skoraj popolnoma neznane in tudi nemogoče, ker nihče ne bo šel tožit, za 200 ali 300 kron, ker tak znesek izda prej, predno je vabilo k razpravi dostavljeno. Pa če tudi je vabilo dostavljeno in dolg iztožen, še ima upnik vedno malo upanja, da bo kaj dobil. Dohodki pod K 125 tedensko se ne morejo zarubiti. Pohištvo in obleka se ne sme nikoli zarubiti, istotako ne ura in druge dragocenosti, katere so tako priljubljene našim izterjevalcem, če bi je rabil upn,i le radi svojega ugleda. Bila bi tedaj le še gotovina, ali te pač nihče ne moli izterjalcu pod nos, ampak jo ima dobro spravljeno. Prestrašen bode sedaj mislil trgovec, kateri grozno rad upa, ali krojač ali črev-ljar, kateri navadno »nima pri sebi računa« če prinese narejeno obleko, ali obuvalo, da tam ni nobene varnosti ali kako pride on do tega, da bi upal svoje blago ali delo in bi se mu potem zloben dolžnik povrh še smejal? Odgovor je kratek in jasen. Tam skorej ne poznajo privatnega kredita. Kredit vživa le tisti, kateri je jako dobro znan kot reden plačnik. — Krojač ne da ničesar brez plačila, čevljar zahteva denar naprej, zdravnik značilno sti dobiček ali izgubo. Ako je vsota čistega premoženja te inventure večja od vsote v prejšnji inventuri, se je dosegel dobiček, nasprotno izguba. 4. podpis podjetnika ali družabnikov. Iz trgovine na drobno. Odgovor na razna vprašanja.) Trgovine na drobno se z ozirom na njih obseg in predmet jako različne in zato^ se za ta podjetja ne da določiti splošno veljavna oblika knjigovodstva. Navadno se rabijo v takih trgovinah inventurna knjiga, blagajnica, glavna knjiga in štraca. Zadnji dve knjigi sta večkrat združeni v eno knjigo. Dnevnik se navadno ne vodi, ampak se vknjižuje naposred-no v glavno knjigo. Ne da se tajiti, da ta stopinja knjigovodstva odgovarja elementarnim zahtevam računskega predstavljanja majhnega podjetja. Nudi nam pregled kroženja gotovine, računskega razmerja z dobavitelji in odjemalci. Redno se ponavljajoča inventura pa nam podaje položaj premoženja. Glavni namen trgovine na drobno je posredovati med producentom in konzumen-tom, t. j. blago nabavljati pri tovarnarju in grosistu in prodajati potem tudi v najmanjših množinah konzumentom. Zategadelj moramo v knjigovodstvu detajlne trgovine uvaževati: a) nakup blaga in stem spojeno razmerje med dobaviteljem in trgovcem na drobno; b) kalkuliranje in pripravljanje blaga za prodajo; c) občevanje z odjemalcem (konzumentom). Trgovec dobiva blago navadno na upanje. Za vsako pošiljatev pošlje dobavitelj račun, kateri se mora pregledati in dobavitelju takoj zapisati v dobro, ne še-Ie ob dospetku blaga, ker je blago že last prejemnika, kakor hitro pošiljatelj izroči blago transportnemu podjetju. Dospelo blago treba pregledati glede kakovosti in količine, primerjati z računom in ako se najde morebiti kaka napaka ali pomanjkljivost, se mora to takoj sporočiti pošiljatelju s priporočnim pismom. Ko je dospelo blago, se napravi kalkulacija. Razsodbe obrtnih sodiš?. 1. Ako gospodar pri sprejemu delavca omeni, da bo moral nastopiti delo pozneje in delavec brez ugovora da delodajalcu delavsko knjižico za medčas v shrambo, pomoli roko po viziti, zobozdravnik bi izdrl ravnokar plombiran zob, kakor pa pustil iti dolžnika prej predno je plačal. Seveda velja to le za take dolžnike, katerih premoženjske razmere in plačilne navade niso dobro znane kot v redu. Tam tedaj ni tal za slabe plačnike in za velepostopače. Nek tak postopač je pisal v svojih spominih, da edino v dolarski deželi mu ni pomagala elegantna obleka in kavalirske manire, zlat prstan z velikanskim diamantom in livriran sluga za petami, ampak povsod, kjer je hotel kaj na upanje, so zahtevali od. njega referenc. Tudi za lahkožive kavalirje in druge take tiče tam ni polja. Noben posojevalec ne da ficka takemu, pa naj obljublja tudi tisočkratne obresti, ker posojevalec ve, da ni sredstva izterjati taki dolg. Kdor živi čez svoje razmere in prvi dan vse izda, mora druge dni stradati. Kdor je danes v ugodnih razmerah, je jutri že lahko postrežček, a pojutršnem zopet kavalir. Kdor se ponesreči, ne more cele mesece še živeti razkošno na tro-ške druzih, ampak se mora takoj stegniti po odeji, zapustiti vrste višjih in stopiti v one proletarijata. Ako se mu sreča smehlja in se prebije do imetja, zopet lahko TRGOVSKI LIST -------■i.......- nima pozneje pravice zahtevati odškodnine za čas čakanja. 2. Ako delodajalec delojemalcu, kateri izstopi predčasno iz službenega razmerja ali dela, brezpogojno izroči knjižico ali izpričevalo in izplača za čas odpovedi zaslužek, jzgubi pravico glasom S 85 O. R. zahtevati od delavca povrnitev škode in da se povrne za čas odpovedi k delu. 3. Delojemalec ne more zahtevati odškodnine, če mu delodajalec odpove v krajšem kot pogojenem ali postavnem roku, se delavec s krajšim rokom molče zadovolji a mu delodajalec po preteku krajšega odpovednega roka na zahtevo odškodnine odgovori, da lahko za odpo-dni čas, kateri mu gre po pogodbi ali za-konu.ostane v delu. 4. Ako delojemalec išče dela pri konkurenčnem podjetju, še to ni vzrok za odpust. Kupčija s kavo. f) Evropejska tržišča za kavo. Evropejska tržišča za kavo so: London, Hamburg, Bremen, Antverbben, Amsterdam, Rotterdam, Havre, Trst, Marseille in Bordeaux. Med temi tržišči zevzema prvo mesto London. Tu se vsaki torek, sredo, četrtek in petek prodaja kava na javni dražbi (Kaffeeauktionen) in sicer jo dražijo brokerji za račun ,im-porterjev. Kava, katera pride na javno dražbo, se po kakovosti in proizhodu razvrsti v serije in serije v srečke (Lose), katere natančno opiše broker, da se kupec lahko pred nakupom orientira. Cdna se razume v šilingalj in pencih za cwt'.(50 % kg), da se 1 do \YA% eskon-ta (Djšcount). Tara po proveniepci in embalaži. Proda se takoj, t. j. vrednost zapade v 30. dneh računši od prve sobote po dražbi. Broker dohi \% provizij^apt.sicefr polovico od prodajalca, polovico od kupca. Broker tudi obračuna kupnino z kupcem. Angleški trgovci ponujajo kavo v Avstrijo »of«. , Francoska tržišča . Havre, Marseille, Bordeaux notirajo kavo v frankih za 50 kg. Pogoji so: plačljivo takoj, eskont 1% do.2$,tJarp...B0 provienci in -embala- iztopi iz vrste revežev in preseli v one bogatašev.’ Tudi pri nas bi se moralo zopet vpeljati načelo: »tu denar, tu blago«. Vsi. slabi plačniki pa jo naj pobrišejo čez lužo v deželo dolarjev. * * * < c Kdor ima malo dela, se v kratkem utrudi. * * t.. • * Potnik je navadno najboljši trgovčev prijatelj in kot taki zasluži da se ga tudi smatra za takega. 1. t * * * Kakor izgledajo tvoji uslužbenci tako izgleda tvoja trgovina, — tako mislijo in pravijo ljudje. * * * Mladega trgovca največja glavnica je uljudnost. * * * Kadar pride trgovec na glas, da ne prodaja slabega blaga za dobro, tedaj je na pot k uspehu. * * * Potrpežljivost je prvi pogoj za uspeh. * * * Kdor rad upa, je v kratkem znan — slabim plačnikom. * Ako hočeš imeti narejeno, naredi sam. ži. Havre je najstarejše tržišče za kavo. Sem pridejo navadno: Santos, Rio, Salvador, Portocabello grages in trillados, Portoriko, Malbar, Bahia, Cayes et Jere-mie, Kap, Jacmel, Port-au-Prince. Hamburg notira kavo v pfenigih za pol kg. Teža vreče mora znašati povprečno najmanj 57V2 kg in kvečjemu 65 kg bruto. Le vreče z domingokavo smejo tehtati bruto do 67V2 kg.Pri kavi v vrečah se dovoli 2 do 21/2% tare. Pri drugi vrsti embalaže se vdobri reelna tara. Ako je kakovost blaga slabša kakor pogojeno (abfal-lende Qualitat(, mora kubec prevzeti s popustom, katerega določi razsodišče. Če pa je kakovost za 10% slabša se sme blago zavrniti. Antwerpen notira kavo v frankih za 50 kg. Amsterdam in Rotterdam notirata kavo kavo v holandskih cents za V2 kg. O Trstu kot tržišče za kavo bomo govorili spodaj. Vsa ta tržišča so ob enem tudi terminska tržišča ža kavo. Kot tako notira: London v šilingih in pencih za cwt. Standard je rio fair chan-nel.Kupiti se mora najmanj 500 vreč in mora kupljena množina biti deljiva z 500. Hamburg: V pfenigih za V2 kg 1% de-kord. Standard je santo.s goog average. Kupiti se mora najmanj 500 vreč. Kurtaža V2/0, komisija 1%, kolek za pogodbo 10 mark. Havre: notira vfrankih za 50 kg. Standard je good average Santos. Kurtaža V2%, komisija 1%; Kupiti se mora najmanj 500 vreč. Marseille notira v frankih za. 50 kg. Plača se takoj po dobavi/z2% eskonta. Sandard je rio bon ordinaire. Kurtaža V4 %, komisija 10 centov “od'vreče.. Kupiti se mora najmanj 250 vrče z 15.000 kg bruto ali 14850 kg neto. 1 , . Amsterdam in Rotterdant v bol. cents. za V2 kg. Antwerpen notira kakbEt Tfe vre. -i-j GJavno in prvo besedovima pa New-York. To je največje inMnajvažnejše terminsko tržišče, po tem se. ravnajo več ali manj vsa druga. New-York notira kavo ';v'cents in stotinkah cents za angl. funt; 'ena stotinka cents se imenuje point (pUnkt) in zatega-punktov višje ali nižje. — d" (Dalje.) Iz trgovske prakse. .. - . • • • i i ■ ■■ Katera velja? Nek trgovec je .pa silno,.,.prigovarjanje nekega potnika kupil od mlina 50 vreč moke. Podpisal je sklep na tako množino in potnik je-odšel. Čez nekaj dni dobi trgovec od mlina potrdilo za 100 vreč moke. Trgovec je pisal takoj, da je kupil le 50 vreč in ne sto ali mlin je zopet trdil, da je dobil v redu podpisan in izpolnjen sklep na 100 vreč. Trgovec je grozil in rotil mlin, da je le 50 vreč, a mlin zopet odgovori, da ne more priznati ugovora. — Stvar je zaspala sem do marca in jo je sedaj zopet izbudil trgovec. Pisal je mlinu, da mu mora tekom meseca marca poslati 100 vreč s sklepom kupljene moke. Mlin pa je odgovoril, da ima trgovec le 50 vreč dobiti in me 100 vreč. Najbrže boste sedaj vpraševali dragi bralci, odkod to pride, da sta ta dva po-godnika sedaj zamenjala svoje vloge. Prej ni hotel vzeti toliko blaga kupec a mlinar ni hotel priznati preklica, sedaj pa hoče imeti trgovec 100 vreč a mlinar mu jih noče dati. Da Vam bode jasna ta čudežna iz-prememba, pa vam povemo. Kupec je kupil moko po K 35.— a danes pa stane K 40.— tedaj je razlika v ceni za 5 kron in to je že nekaj. Sedaj je kupcu žal, da nima kupljene dosti več moke. Sedaj o svojem preklicanju noče ničesar vedeti, a mli- nar pa pravi, preklicali ste in tedaj nimate sedaj pravice zahtevati 100 vreč. Najbrže bo obveljala kupčeva, ker na njegov preklic je mlin odgovoril, da preklica ne pripozna. Sedaj bi mlin rad ta dopis vtajil pa ne bo šlo, ampak smo svetovali kupcu, naj se trdno drži in če mu treba kake pomoči, mu bomo pomagali. Če bi bil pa dosleden, bi moral tudi sedaj strogo držati se tega, da je kupil ali hotel kupiti le 50 vreč in je mešetar svojevaljno popravil podpisan sklep. Česa nas uči ta zgodbica? Da se mora vsaka zadeva dognati do konca in ne pustiti zspati, ker pozneje take nejasnosti vedno povzročajo sitnosti in prepir. (Dalje.) Dohodninski davek po novem zakonu z dne 23. januarja 1914. (Nadaljevanje) izpremenile so se nekoliko določbe glede odbitkov. Odslej se smejo odbiti od dohodkov zavarovalne premije za življenje do zneska K 300.—, če je zavarovan davčni obvezanec sam, sicer pa v znesku do K 600.—, če so zavarovani tudi žena in otroci. Doslej se je smelo odbiti 200 oziroma 400 kron. Istotako se smejo odbiti odslej v vsa-kemslučaju prispevki, katere je plačeval davčni obvezanec za Sebe, za svoje rodbinske člane ali za nameščence in delavce, bodisi prostovoljno ali primoran po zakonu ali pogodbi, za bolniške blagajne, zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdov-ške, sirotinske in pokojninske blagajnice. Odbiti se tudi smejo prispevki za zavarovanje podpor v slučaju brezposelnosti, bolezni itd. Nova Je tudi določba, da sme davčni obvezanec, kateri'nima nad 3600 tyron let-' nih dohodkov, odbiti od dohodkov tisti znesek, katerega plačuje na leto na račun na zemljišču ali hiši vknjiženega dolga, ako to letno odplačilo ne presega enega odstotka prvotno dolžne glavnice in skutino letno odplačilo znaša manj kot 1000 kron. Izgube na osnovni glavnici se že dp sedaj niso smele odbijati, a v novih predpisih pa so še podrobneje naveene izgube, katere se ne smejo odbijati. N. pr. trgovec ne sme odbitiizgube, katera ga je doletela, ker je za kaki premoženjski del plačal več kot je vresnici vreden. Če kupi kdo hišo, ki je vredna le 40.000 kron za 50.000, ne sme odbiti razlike. Posebne določbe glede posameznih panog dohodkov. Pri zemljiškem posestvu, katero obdeluje lastnik spm je šteti za dohodek čisti gospodarski donos, ki se v resnici doseže iz vsega kmetijskega in gozdraskega 0-brata in pa iz drugih s zemljiško posestjo spojenih, pridobnini ne podvrženih panog produkcije in pravic (pravica ribarenja, lova i. t. d.). Katastralni čisti donos se more porabiti le kot pomoček pri cenitvi dohodkov. Pri v zakup danih zemljiških posestvih vicah kaže dohodke v resnici dosežene pri s zemljiško posestjo spojenih pravicah kaže dohodke v resnici dosežena zakupnina s prišteto denarno vrednostjo kakih naturalnih ali drugačnih postranskih dajatev zakupnika in pa zakupodavcu pridržanih užitkov, toda odštevši: 1. zakupodavcu ostajoča bremena, ki se smejo odbiti, 2. po elementarnih škodah, slabih letnih i. t. d. utemeljene popuste na zakupnini, 3. nadomestek obrabe zakupnega predmeta ali cenilni in prizivni komisiji je pridržana popolnoma svobodna presoja. (Dalje prihodnjič.) Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu. V torek dne 24. marca se vrši ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih = odborova seja. Prosim gospode odbornike, naj se gotovo vdeležijo te seje. Predsednik. Tržaški tržni običaji kupčiji z južnim sadjem 1. Agrume ali limone. Z izrazi agrume ali limone označujemo citrone, oranže in mandarine, katere se tržijo v zabojih ali zabojčkih proti takojšnjemu plačilu z 2x/z°/o škonta. Pri sklepih na dobavo se smatra vsebina in kosmata teža zabojev kakor sledi: 'o3 Provenienca (izvor) 1 rO OS N C« p tfi 0 ! 1 Catama 1 VI S OT* Mesina Palermo Apulija Grška in Levanta kosov teža v kilogramih Citrone 300 40 40 41 41 4t 35 360 38 38 40 40 40 35 160 ?8 38 39 39 39 35 Oranže 200 36 36 37 37 36 35 300 4' 40 41 41 41 — 360 38 38 39 39 39 — Zabojčki z mandarinami laške, grške ali levantinske provenijence imajo približno 10 kg ter vsebujejo 80 do 100 komadov. Agrume prodajajo navadno na prostovoljnih javnih dražbah zapriseženi posredovalci. 2. Fige, rozine, mandeljni, lešniki, orehi, dateljni in rožiči. Cena za posušeno inozemsko sadje, kakor rozine, fige, Orehe, lešnike, slive, mandeljne, dateljne in rožiče, se označuje v kronah za 100 kg kosmate teže za čisto, ako je blago v vrečah, sicer pa čiste teže, ako je blago v zabojih, sodih, škatljah ali jerbasih. Ako so Puglia-fige v jerbasih, se odbije 4% tare, in če so v sodih, pa 10% tare. Smirna fige v lepenastih škatljicah vsake velikosti ali v lesenih zabojčkih z ne več kot 5 kg teže, se prodajajo bruto za neto (kosmata teža za čisto). Če pa pride blago iztreseno (alla rinfu-sa) in se mora prevzeti od boka ladje ali z obrežja, mora preskrbeti vreče prejemnik ter dati napolniti na svoje stroške. — Mornarji pa morajo postaviti blago ob bok ali pa na obrežje. Tako dobavno blago se mora v 24. urah pregledati, izvzemši nedelje in praznike. Ako kupec v tem roku blaga ne pregleda, se smatra kot pregledano in sprejeto. Pri sklepih na dobavo teče pregledni rok od trenutka, v katerem dobi kupec od prodajalci tozadevno poročilo. Če se proda blago »po vzorcu«, mora odgovarjati vzorcu; če še pa proda kakovost »vzorcu podobna«, tedaj mora blago 'triti vzorcu podobno, vendar je razlika do 1% dovoljena. Če se proda »po tipi«, tedarj mora biti blago tistega izvora, katerega ’|e tipa, in je dovoljeno do 2% razlike v vrednosti. Ako se je blago samo imenovalo, tedaj se razume to dobre tržljive kakovosti tistega letnika. Slive iz Bosne, Srbije in Macedonije se razume to dobre tržljive kakovosti tistega letnika. Ako se je pri sklepu lešnikov in orehov določila dobra tržljiva kakovost tistega letnika, tedaj se mora prevzeti z nekim odstotkom pogrešenega in pokvarjenega sadu. Ta odstotek se ravna po letini doti-čnega leta. Ako se je pri sklepu lešnikov in orehov določila dobra tržljiva kakovost tistega letnika, tedaj se mora prevzeti z nekim odstotkom pogrešenega in pokvarjenega sadu. Ta odstotek se ravna po letini do-tičnega leta. Slive iz Bosne, Srbije in Macedonije se prodajajo z označbo števila kosov v vsakem V2 kg blaga in sicer ima V2 kg blaga ali 70/75, 80/85, 95/100, 110/120, 115/120, 125/130 kosov. Ako se proda »tržljiv« sad brez obveznosti za število komadov, tedaj se sme dobaviti tudi manjši sad, kakor so zgoraj navedene veličine. Slive iz Kranjske in Hrvatske se prodajajo take, kakoršne so, brez navedbe števila kosov. Na cene za fige, rozine, orehe, lešnike, pinjole in mandeljne iz Levante in Dalmacije, rožiče in dateljne se dovoljuje 21/>% škonta, za mandeljne iz Italije in Španske po 1% škonta. Vreča namiznih fig iz Smirne, Tatsa in Budruma tehta približno 15—25—30 kg. Vreča sultan-rozin, rozin iz Cesme, Focce, Scalanova, Ericara, zantskih vinskih jagod, pa tudi namiznih fig iz Tatsa, Budrum, tehta ^0 kg. Namizne fige iz Calamata prihajajo v vrečah po 50 do 52 kg. Vreča rozin iz Samosa, španske rdeče rozine, tovarniške fige, italijanski mandeljni, italijansjjfr rožiči, lešniki, prihajajo v vrečah po 100 kg* ' - Črne rozine,'iz Samosa, Capra in Thvra prihajajo v vrečah po 50 ali 100 kg. Vreča sirskih in italijanskih tovarniških fig tehta 110 do 130 kg. Ako pride blago v drugačni kot običajni ovojnini, je prodajalec obvezan povrniti troške, katere ima kupec z izpremem-bo tovorov v običajno ovojnino. Prazne vreče za orehe, levantinske lešnike in lešnikova jedrca ne smejo tehtati več kot 2% kosmate teže, in za mandeljne, lešnike in lešnikova jedrca italijanskega izvora ne več kot 2V2%. Če tehtaje vreče več, ima kupec pravico zahtevati primerno odškodnino. Ako pridejo mandeljni v dvojnih vrečah, se vrhnja vreča pred tehtanjem vrne prodajalcu. 3. Čebula. Cena za čebulo iz Aleksandrije se označuje v zlatih frankih za 100 kg, bruto za neto, gotovina brez škonta, in za čebulo iz Chioggie ali drugega izvora v kronah za 100 rešt ali 100 kg iztresenega blaga. Če se je napravil zaključek z klavzulo »pregled pridržan«, se mora blago pregledati na sklepni dan, če se je napravil sklep med borznim časom, sicer pa naslednji predpoldan, ako se je napravil sklep popoldne. Na poznejšo dobavo kupljeno blago mora kupec pregledati v 24 urah, računjeno od trenutka, Od katerega leži blago na njegovo razpolago. Če se vrši razkladanje s presledki, je kupec upravičen pregledati blago v partijah. Kadar kupec blaga ne pregleda v določenem, zgoraj navedenem roku, se smatra blago kot pregledano in prevzeto. Aleksandrijska čebula prihaja navadno v vrečah od 50 do 55 kg, bruto za neto. Če pride blago v drugačni teži, se sme zavrniti, če prodajalec ni tega omeni pri prodaji. Čebula iz Chioggie prihaja iztresena. Društvene vesti. 17. t. m. se je vršil občni zbor našega Trgovsko - izobraževalnega društva. O tern živahnem in precej dobro obiskanem občnem zboru prinesemo prihodnjič obširno poročilo. narodno gospodarski in tržni pregled. Žitni trg. Na tem trgu vlada jako živahno življe-n e, špekulantje se trudijo na vse načine držati kolikor mogoče visoke cene, da ostane toliko več v žepih velikih kmetov. Seveda tvorijo ti precejšno število budimpeštanskih hosistov in se danes nikakor ne pritožujejo čez terminsko kupčijo, ker danes jim t i nese. Tudi avstrijski kmetski dobrotnik baro < Hohenblum se ne cglasi sedaj proti ogrski terminski kupčiji in budimpeštanski špekulaciji, akoravno je avstrijski konzum najhujše prizadet po tem divjanju budimpeštarjev. Ali smo res tako potrebni importa, t\i smo res v manj ko pol letu snedli 62 mi-Ijonov met. stotov pšenice, kakor se je c<-nila letina cele monarhije, ali pridržuje blago le špekulacija, kar ji je tembolj mogoče, ker je denar jako pocenil, bomo videli v kratkem. Izven naših državnih mej stoje razmere popolnoma normalno. Konzum se preskrbuje po primernih cenahvpa naj tudi tu pa tani zarogovili borza v Čikago. Povdarjamo še, da se avstrijsko blago primeroma cenejše dobi kakor pa ogrsko. To velja posebno za rž, kajti to zrno im i skoraj iste cene v Budimpešti, m Dunaju in v Pragi. Zopet lahko doživimo, da bo na zadnje prilezlo na Ogrkem blago na dan, saj takih dogodkov smo že vajeni kot berač malhe. V Budimpešti ne poznajo mej ampak pretiravajo vedno bodisi navzgor bodis navzdo'. Bančna obrestna mera. Kakor smo že zadnjič poročali, je av-stro-ogrska banka znižala svojo obrestno mero na 4%. Pravijo, da so obrestno mero znižali, ker je na političnem polju nastopil mir, in se v doglednem času hi bati nobenega motenja tega miru. Ruski strah je potem takem izginil in je ostal le še v kosteh rajhovcev. Vlada je poslala naš ljudski parlament domov in si hoče pomagati z § 14. Najela bode nova posojila, dovolila si večje število vojaških novincev in druge take fio-trebe. Našega »ljudskega« parlamenta se res drži smola. Toliko smo od njega pričakovali, a dobili smo presneto malo. — Mesto boljše se godi vedno slabše kakor trgovini tako obrti. Tekstilna industrija. Precejšna rana v avstrijskem r^arod-nem gospodarstvu je tekstilna veleobrt. Tekom zadnjih petih let se godi tej industriji kaj slabo, kakor v dobrih tako v Slabih časih. Zadnja, za vse naše gospodarstvo tako krasna doba ni prinesla tekstilni industriji nobene koristi in tudi današnje poživljenje našega gospodarstva se ne pozna v ti industriji. Vzrok temu je ta, da se je svojčas zelo veliko investiralo, obra-tovališča so se jako povečala, a vse to je povzročilo nadprodukcijo. Sedaj so Znatno skrčili obratovanje kakor predilci tako tkalci. Prvi so nekoliko na boljšem, ker so organizirani in vsled tega dosegajo za svoje izdelke boljše cene. Tkalci pa morajo prejo plačevati drago, a tkanino pa dajati za vsako ceno. Konzum pa je vedno nezadosten, nikakor ni rastel s rastočim številom prebivalstva. Balkan je našemu eksportu zaprt, kakor so zaprte srbskim voldfri avstrijske meje. Sploh pa je naš Bercihfdld rogovilil tako, da nas povsod sovražijo iti od sovražnika se ne kupuje. Domač konzum je pa jako padel iti v času krize je propadlo mnogo manufak-turnih trgovin. Med ljudstvom še vedno ni dovolj denarja in trgovec na deželi še vedno ga težko dobi v roke. Zategadelj pa kupuje sproti po kosih in se ne zalaga naprej, kot v dobrih časih. Petrolej. Do kartela nikakor ne more priti vkljub velikanskemu trudu raznih mešetarjev med rafinerijami. Sedaj razpravljajo o predlogu, sestaviti in določiti notranji kontingent’ in ustanoviti centralno proda-jališče. Eksport jajec. Naš eksport jajec v Nemčijo je znašal 1. 1913 671.960 m. st. a leto prej pa 725.819. Letina hmelja. Lansko leto je pridelala Avstrija hmelja 173.300 stotov ali 8.5 stotov na ha. stoti po 50 kg. Na Štajerskem se je pridelalo hmelja 20.938 stotov. Leta 1912 je znašala letina 402.920 stotov po 50 kg. Lanska letina na Ogrskem. V pretečenem'letu se je na Ogrskem pridelalo: Pšenici 45,545 384 m. st ali po v pr. 7 59 na oralu Rži 14,222.487 „ „ „ „ 7.— „ „ Ovsa 5.44'1'0*1 (5 90 „ „ Koruze 53,6015 • 84 „ „ „ „ 10.68 „ „ Krtjiževnost, Prejeli smo te knjige: Slovenci, čuvajmo svoje posojilnice! Poljudna razprava o važnosti posojilnic, napisal Miloš Stibler, tajnik Zadružne zveze v Celju. Cena 20 vinarjev. Ta 2, zve zek Gospodarske knjižice, ki se naroča pri Zadružni zvezi v Celju, prinaša agitacijski spis, v katerem bi se na prav lahek način razložila priprostemu ljudstvu v< lika važnost posojilništva. Slovenska narodna mladina. Spisal jartez Ev. Štuhec, Murščak-Kapela. Založil in izdal pisatelj. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani. Cena K'340 Naroča se pri pisatelju. Knjiga, ki je posvečena organizaciji Slovenske narodne mladine, preveva velika ljubezen do našega milega slovenskega naroda in do rodne grude, zategadelj priporočamo naši trgovski mladini, naj čih to knjigo, da postane bolj navdušena za žitje in bitje slovenskega naroda, in se ne bo izgublja a v vrste narodnih odpadnikov, kakor se to ssebne škode setvam. Spomladanska dela napredujejo dobro. Budimpeštanska borza pa je vedno jako živahna, vladajo kot neomejeni gospodarji hosisti. Blaga ni na trg in zategadelj pa si je začel pomagati posebno avstrijski konzum s tujim blagom. I' š e n i c a. Ponudbe so skromne, pa tudi konzum ne povprašuje živahno po blagu. Seveda mlini imajo, kakor se glase poročila, že ma hne zaloge in skušajo dobiti blago v roke. V primerjanje navedemo tržne cene svetovnih tržišč, kakoršne so bile 14. t. m. : Budimpešta: tiška 77-79 kg K 25.48, banatska 76-79 kg K 25.23. D maj : tiska 76-78 kg K 27.10, banatska 76-78 kg K 26.60. Breslava; K 21.16, Mannheim : Ulka K 18.93, rumunska K 19.04. Monakovo: bavavska K 21.98. Pariš : 25 30. Antwerpen : amerikan ka (Plata) K 19.05. L ndon : rdeča angleška K 17.48, Kalkuta K 20.30 Liverpool : avstralska K 20.15. Te cene so povprečne, se razumejo v naši veljavi za 100 kg, dobava takoj. Za pozne šo dcbavo pa so bile dne 14. t. m. nastopne cene: Budimpešta: K 24.75, Berolin K 23.40, Pariš K 25.50, Antverpen K 18.75, Liverpool K 19.10, Ukago K 6.93. Cene so povprečne za uzančno blago in poznejšo dobavo obavo. V Budimpešti se je doseglo za pšenico 77 kg K 12.65, 78 kg K 12.57, 78.5 kg K 12 85, 79 kg K 12162 do 12.9U, kakoršna je k kovost in izvor. R ž. Ta vrsta zrnja se nikakor ne more ponašati S živahno kupčijo, ker se kupujejo le majhne množine. Oves ima istotako majhen promet ter se ga lahko cenejše dobi. Ogrskega je izpodrinil češki oves, kateri je tie sartio cenejši ampak tudi lepši. Moka. Nestanovitnost žitnega trga vpliva jako neugodno na kupčijo z moko. Konzum, kateri se je nekoliko privadil visokim cenam, si ne upa kupovati, ker vidi vsaki dan to vrvenje na žitnem trgu. Razni prodajalci seveda letajo kot znoreli okoli kupcev, trobijo, da moramo importi-raii itd. Ali našim konsument-m priporočamo mirno kri in prevdarnost. Pomislite trezno predno se daste zapeljati po takih priganjačih, katerim se gre le za provizijo, nikakor pa ne za vaše koristi. Cene so danes visoke, vendar je cena pšenice primeroma še vedno višja. Za jesen cene nikakor nis<» pretirane kakor tudi je kurz pšenice za jesen precej primeren in katerega opravičuje kolikor toliko naša visoka carina. O tem hočemo pisati prihodnjič v posebnem članku in že danes opozarjamo svoje bralce na tisti članek Druga roka je že prazna in ker bodo sklepi kupcev v kratkem popolnoma izčrpani, lahko pričakujemo v prihodnjem času večjo promptno kupčijo. Otrobi pa nikakor ne gredo iz rok, zato pa so tudi v ceni nekoliko popustili. .Manjši konzum otrobov pač ne govori o dobrem položaju našega kmeta. Kava. Cene so precej nestanovitne za santos in rio. Dobre, t. j. boljše vrste kave pa se drže v ceni, ker ni take obilice v teh vrstah. Riž. Trgovcem toplo priporočamo naj si nakupijo po današnjih cenah za poznejšo dobavo, ker čsiilnice so cene že zvišale za eno krono. To ni borzna kupčija in zategadelj se v tem predmetu ni bati velikih iz-prememb Olje. Iz Indije poročajo o slabi letii i sezamovega semena. Fižol. Konzum je jako neznaten. Zopet vidimo, da drže naši prodajalci blago dolgo časa nazaj in pridejo na dan z njim na sporni d. Ako je v .?>6 9.76 Rž za oktober 8.62 8.6 > 8 52 8.63 8.64 S.72 Oves za april 7-62 7.6 > 7.58 7.54 7.55 7.‘6 Oves za oktober 7.67 7.63 7.70 7.74 7.74 7 7J Koruza za maj 672 6-71 6.64 6.68 6.70 6.74 Koruza za julij 6.85 6.83 6.78 6 81 6.82 6 8) Terminski kurzi santos-kave na tržaški borzi td 7. do 13. marca 1913: 14. 16. 17. 18. 19. 20. Marec —- - 54 25 —■' - 53-50 —•— 53 50 Maj" 54-— 54-75 5175 56— — •— 54-50 Julij 55 50 55-75 55-75 56-25 —55 50 September 56-60 56-75 56-50 57‘50 - •— 56 25 Oktober —-----------—— •— — — —— November — •— — •— —— •— —— December 57 - 57-25 57-25 58-- - —- - 56-75 Novo državno posojilo Dne 5. t. m., ko se je državni zbor sešel na novo zasedanje, je vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona za najetje posojila v znesku 497.8 miljonov kron. Kre d ti, ki jih zahteva vlada, šo Sestavljeni iz sledečih postavk: Iz kvote t& potrebe armade in mornarice, dovoljene v delegacijah leta 1912 v znesku 52 miljonov kron, troški vojaških izdatkov za mobilizacijo med balkansko vdjno 2^7.1 miljonov kron, potrebščina za odkup dolarskih zakladhic 126 mi-Ijohov kron, pokritje primanjkljaja za prvo polletje 1913 v znesku 89.9 miljona kron ter prvega dela za bosanske in lokalne železnice 4 fniljone kfdft. Visokošt posojila se bo ravnala po izberi obrestne mere nove rente. Vlada se namreč dosedaj še ni odlu- čila, ali naj bo bodoča renta 4 ali 4-5°/0. Ako se izbere 4% obrestovanje, bo treba seveda večje svote, ker bo kurz manjši, nego pri 4-5°/0- Razlika bi utegnila znašati kakih 50 miljonov kron. Ako se izbere 4% renta, bo znašal burz morda 83. V tem slučaju bo treba najeti okoii 600 miljonov posojila, pri 4'5% pa bo znašal kurz 90°/0; v tem slučaju bo treba najeti okoli 550 miljonov kron. Veselimo se davkoplačevalci! Vprašanja in odgovori. Pod to rubriko odgovarjamo svojim naročnikom brezplačno na vsa trgovine in obrti se tičoča vprašanja. V nujnili slučajih odgovarjamo tudi pismeno, ako se priloži znamka za odgovor. Štev. f9. A. L. Lj, Jako se motite, če mislite, da lahko zahtevate svojo pošiljatev nazaj, ker se bori naslovljenec s plačilnimi težavami. Blago, izrečeno prevoznemu podjetju, se smatra za last naslovljenca. Kadar zapade račun, lahko zahtevate plačilo, in če se Vam ne plača tisti čas, lahko nastopite pot tožbe. Štev, 60. V. M. O. Bog zna! Istotako ne moremo kratkomalo reči da je prejemnik dolžan odgovoriti, ker ste priložili znamko za odgovor. Treba znati za vzrok, iz katerega povprašanee ne da odgovora. Mislimo pa, da ni 11 hče primoran izkazovati uslugo popolnoma neznanemu človeku, Štev- 61, Mira. Jako žal nam je, da ne poznamo Vašega glaska, nam ni znano ali pojete kot slavček ali žvrgolite kot škrjanček. Zategadelj Vam tudi ne moremo reči, če bi se lahko iz vež -hala za pevko. Sicer pa ovažujte, da je naš list trgovski. Kaj bi Vam rekel učitelj glasbe, če bi gv vprašala o uzancah v kupčiji z jajci ali o vknjižbah v participacijskih kupčijah ? Vse kar je prav 1 Št e v. 62, Upaik. Kolikor nam je znano, sodni sluga Vašega dolžnika ne bode prej pritiral v „kehno“ dokler nima tozadevnega povelja od sodnije in mu niste dali primernega zneska za troška in tudi niste plačali hrane in preskrbe za dolžnika naprej. Pa če tudi odrinete denarce z4 slugo in za preh ainitev ilolžnika v zaporu, je vprašanje, če bo fodni sluga sploh zumehuril Vašega dolžnika, ker ni gotovo da ga sploh najde, S takimi prisegami je velik križ in zategadelj je boljše, če še večjega naredite čez svojo terjatev. Drugikrat bodite bolj previden. Štev. 63. M. A. H, ' Po našem mnenju pač ni potrebno pisati v knjigah znaka za krone, če imate opraviti vedno in samo s to veljavo, Ako bi imeli opraviti tudj!" z inozemskimi veljavami, tedaj bi pač morali povsod pisati znake za veljavo. Le ne! biti malenkosten v malenkostih, ko trgovci tako radi grešimo v važnih stvareh. Štev. 64. .Previdnost", če Vam niso dovolj varne ne banke, ne hranilnice, ne dižavni papirji in tudi ne hipoteke, potem pa ne vemo, kaj bi M*m nasvetovuli. Po našem mnenjti ne preostaja ničesar drugega kot to, da zavijete svoje groše v staro mamino ali ženino nogavico in tako zevitek zakopate ali zazidate. Pa tudi v tem slučaju lahko kedo najde zaklad, pa ga odnese. Morda bi bilo tudi dobro, če razdelite premoženje, katero Vam dela take skrbi, med reveže, pa boste rešeni teh pregrešnih skrbij. Štev, 65, B. O. Lj Svojih akceptov ne smete vknjiževati na menični poštev, ker akcepti vendar pomenijo Vaš dolg. Ako hočete vknjižiti akceptirane dolge, ali akcepte, morate lo vknjižiti na po-števu (računu) „akcepti“ ali „trate". Kakor hitro daste svoj akcept, morate akceptni ali tratni poštev spoznati, ob plačilu pa obremeniti. Ostanek tega poštena Vam vedno kaže švoto krožečih akceptov ali trat. Štev. 66. H. G, K. Ne dajte si kaj tacega obesiti, saj imate vendar svojo glavo. Knjigovodstvo brez inventure je sploh nemogoče. Inventar ali inventurna knjiga je edina, katero navaja trg. zak. imenoma. Š t e v, 67, F. L, Poljčane, Ne. Tudi v slučaju, da šte pogodili „franko in zacarinjeno“, potuje blago na Vašo nevarnost. Ona klavzula se nanaša le ta prevozne in carinske troške. Štev. 68. Gr. K. L, Najmanj, kar mi zahtevamo od vpraševalcev, ie to, da so naročniki „Trgovokega lisia. Res radi postrežemo vsakomur ali . sachsenfreundlich“ pa le nismo. Tedaj naročit« si list, pa smo Vam na razpolago. Popolnoma z 7ia Beive- milUII IlUfflll Jere 57j se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — S^oji k svojim ! Andrej Hojic uljudneje priporoči p. brivec in damski frizer Acquedotto štev. 20, se naj-n sla/n emu občinstvu. z vso up-avo in krasnim stanovanjem v vili se oddajo,rpo primerni ceni v najem za več let. Promet nad 120 tisoč kron Vpraša se: Jtfarodni dom — Ručigaj Grebinj-Griffen, Jforoško. EFEKTNA BORZA. Trst, ine 20. Vsa potrebna pojasnila o borznih kupčijah daje rade volje podružnica Ljubljanske, kreditne banke v Trstu. Vrsta i- • %■% >• . -------7' yi i.i i ' ' ■■■■■■ ...... ......... -JV? Renta. Avstrijsk^ 4P/4-Žflr/o’ papirnata renta . ..... 4-2°/o srebrna renta ................ „ zlata re _,ta _....................... iovest? renta ",„. L r, v Ogrska zlita renta.......................... „ renta......................... ,.i Delnice. Jadranska.' banVa............................... Ljubljanska kreditna banka .................... i Avstfijski kreditni zavod....................... Landerbaaka'. . 'i'...........« . . . . . Tržaški tnamvaj..................... Ju*.na žeYezn\ca....................... ljloy d , ^ r1. . •• ... . * ... . . . . Alpjre-MctPtan . .n ...... .................... Ustfedna banka ................................ Ži' nostSufeEd banka............................ Paroplovn^ družba rDalmatiaJ ...... Posoj 1». Goriško mestno iz leta 1879 6%.................. . 1886 40/0 .......... Tržaško jnegtno iz leta 1879 6%............. „ n * n 1899 4°/o ... • . Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1888 4% . . . . . . ................... Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1903 4°/o ............................ . Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 4% . . » » 19U 4V20/0 Zastavna pisma. Zastavnine goriško-gradiščanskega deželnega hipotečnega zavoda 4°/o . . , , . Iste 4V^/o............... Bodenkredit 40/0 ............. Istrskega deželnega hipotečnega zavoda 5% Bančne obveznice Živnostfenke banke 4Va°/0 „ Ustfedne banke 4°/o . . . ■ r -* iv Srežke. Bodenkredit emisija iz leta 1880 ............... ' Bodenkredit emisija iz leta 1889 . . . . . Ljubljanske ... ■ - • *t. Turške železniške............................... Avstrijskega kreditnega zavoda ................ Valute. Cekini (Dukati) ............................... „ po 20 frankov ... V....................... „ „ 20 mirfe . . .. . •* ... • • . „ ruski po 5 rubljev.......................... Souvereini ..................................... Žlate lire turške............................... Tolarji Marije Terezije.................. Bankovci po 100 dolarjev................... . . Rublji po sto rubljev................ Tržaška boraa 13. marca deiario Uagovno 82 80 85-15 86-103-90 12 40 89— 82-50 421 — 637— 519- 255- 621— 276 — 199— 107— 85— 103-85-— 90— 89— 85— 100-50 99-50 95— 282— 243- 227-— 475— 11-40 19-05 23 54 JB25-- 83-70 86*15' 86-J0 10^30! 72:80, 99v40' 82-90 424-- 640 — 522-257- 278- 203- 108-86-104-85-75 91 — 90- 86-- 101-50 100-50 96-— 292-- 253- 230- 485-- 1145 19-10 23-58 23-98 2403 21-65 21-72 2-35 2-45 491-— 496--253-— 253-75 20. marca denarno blagovno 82-95 86-85 87-26 10 -85 73 55 98 90 82-20 421-- 635-- 519-- 254”- 102-- 624-- 272-- 199’- 107-- 85-- 103-- J*85-- 90-- 89-- 85' 89-50 87-99-50 95-- 282 — 241-75 226 -475-— 11-40 11-37 19-03 23-54 23-98 21-65 Daaajika boraa 13 marca 20 marca 83 3=. 87 ‘ib 87-80 104-25 73 65 99-30 82 55 424 ■ - r-.' 638’-522-256--105--628- 274--203 — 108--86--104-— 85-75 91 — 90 — 86-— 90-50 88-— 100-50 96- 292-- 251-75 229- 485-- 11-45 11-41 19-10 23-58 2403 2172 8290 86-65 87-104 10 ' 72-90 99-05 82-45 426 — 406-— 637-75 519.50 104-30 6}6-— 842- 277-— 105-- 85-- 90-- 89-- 95-- 85-- 84-50 99-30 95-87-50 282— 241-50 60 — 227— 475-— 11-38 1907 24-04 83-10 86-85' 87-20 V'4'30 73-10 99-25' 82 65' 428 — 407-— 638-75 520 ,105 M 630— 845-— 2785Q 106-— 91-- 90-—| 89 96--] 86-- 85-50 100-30 96— 88-50 292 251-50 65--230-485-- 11-42 1911 2408 253 - 253-76 83-1& 8605; 86 95 103 95 75-36 M i 425 ■402-— «36-25 83 35 8715 87 15 l(Sl 15 73-55 99-20, 82-65 427-. 4’) 4—1 637-25 19-50' 52-3-šO 838-50 839-50 27250 105 — 85.50 90.- 89-, 95-— 25— 89 90 86-25 100-— 95--86-50 282 — 241*75 57— 226-75 475— 11-38 11-37 19-06 23-53 24-04 252-62 Ž7Š60 -H-t+— 106— 86-50 91-—| 90-— 891-- 96— 86--90 90 87-25 100-50 96--87-50 292-251-75 63-22975 485- 11-42 11-42 1910 23-57 24-08 353*62 Traouci 1 Ppkil ?r,žex^'a!!-iz, ofllifcoyane slraske tovarne M, so dos.gle dosedaj mmM najboliži slay. Narodnjalci, naročajte uri » u* 1 ^l' doniLči Mi, ki Vam postreže po konlcureiičDili cenah. Priponočaoi sevamndaiii J- J.SUBAN, M, Vasari 10. Tel. N. 2260. A. SBOGAR Zdravnik dr. KORSflNO ^ Specialist za kožne in sifilitične bolezni ima svoj ara- V LJUBLJANI autorizirani kovač, mehanik in bulatorlj v Trstu ul. S. Lazzaro št. 17/1. (Palača Diana) Dunaiska cesta 33 _ laim« elektrotehnik za cerkvi)0 Sv- Antona nov|ga- - Sprejema od 12 Dunajska cesta 33 Javno skladisce. _ do 1 in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 pop. Telefon interurb. 88. TRST, Via Gaetano Donizetti št. 5. ________________________ Ima vsake vrste s;ra, kakor: emendol- Telefon 126 R. iv. & Telefon 126 R. iv. • - - , ,w * * IS sk|, polemendolski, trapistski, Z lastno mehanikro delavnico za ponlklanje, ZOuOl&llilffCllI DlSlJC □□□ t i I 3 i t s k i, edamski, roquefort in posrebreni«, pobakranje itd. * go uda. I. vrste zajamčeno, naravno čajno p o r ua V. med ar. BARB.7, Hermann maslo, pristno kuhano maslo, pla- . ropravij * : SchultZB 1 tehnik Tr8t, Dl- CaSeNM 17. ... r Priprave za točenje piva, motorje na gas m ninskl med, skuto. bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle, Ordinlra od 9—12 in od 3—6. Umetni lobje. Najfi- Pošlliatve mleka v vsaki množini priprave za električno razsvetljavo, električne mo- nejia uredba, smerne cene. ===== Telefon 27-42. rusi j miena V VsaKl množini. torje in dvigala, električne zvonce, telefone in vs-ko elektrotehniško delo. ~ M demo, higienično opremljena Zaloga žarnic, stekel za plin, elektriko in Gradbena kllltumOtehniČna ter a. t ti x a. drugih predmetov za razsvetljavo ter vsa dela ki * Centralna mlekarna v Irstu spadajo v stroko mehanikov. zemljemerska pisarna Via del la Gepoa 6 ~ Ir*/* I CITARCPKIP ▼ Telefon št. 12-86. Trgovina žganja <*• i^ivUDLrvriL^ Ot Ivan Perhauc Ing. D. GUSTINČIČ ^ < Trst, ul. Stadion št. 29 JRST ulica nova stev. 32. ^ Našim cenjenim trgovcem Priporoča svo|o dobro znano trgovino ter___________________________ 5 ,opl°priporočamo izvrstno l cene tllreiba Fotografifni atelje domačo Kolinsko \ .)« j M . ..* „Daquerre“ l kavno primes! VlHRO/najdlC fssSSt^ iomat» 2K j 5 . .... . JZ . platin od 3 K naprej < < valjietll mlin V Kranju 6 istih, kabinet........................od 5 K naprej % Kolinska tovarna kavnih ^ izdeluje Povečanje . . ... . . , od 3 K naprej S primesi,trgovskailelnijko |vnajboljšo pšenično moko in Umetna jalanterljska knjigoveznica 5 podjetje v I-mbljani. i pšenaSne krmne izdelke. BABKA & Co. (S. Tkalec) $ 5 Zastopniki m vedno dobro asortlrana skladba: Trsti Via Nuova'24 L nad. ■^.V/W/.VWIWV Tr®tU * 3' lJmbert° De ^al°- Glavna tvrdka A. Babka v Ljubljani. Kato--------------------------------------- v Podgradu: g, S. Jenko & br. nažna dela passepart0uti. - Okvirji, rekla- ——- v 5* Bl8tn« ? 9 S- Jenko^ br‘ mne table. Etuiji. TAiMMHilliH mhIaAm v Sv> ^ueiji: 9 IgnaeiJ Fratnik. ____________________________ T/ ........... TOUOrnlSlill ZOlOSO l SžSSf go8p.%£don A. Barucca - Mizar V Wni! W ^ ^ ^ ulica 8. Fraacaaeo <’AaittIB. 2 , J # r Izvršuje po araernm cenah v njegovo stroko spa- potrebščine — Pečati. — Napisi. — ^ q ■ ■ § dajoča dela. Blagajne varne proti vlomu in požaru >]lUSCppC l5rdZZ(lttl ‘■»-■4-* Specljallteta okenske rolete. (Wiese-Dunaj). — Električne varnostne gostilničar In trgovec |#| f " 7T” ročne železne blagajne .,Viper“, popolna Tr^t, S. M. Mad. Sp. Št 401 — Žaule. VCllKŽl ZBlOgfl pg*' “7“. - r 1 O. uerse, I PSI. Priporoča se cenj. okoličanom za obl-_________________________________________________________ Razstava in pisarna Via Nuova št. 15. ,en obl8k- X7'_» i_ „ 1\/l _ • Ji* X Mezanin! Interurban telefon št. 23-77. _ _ _ V 111 KO IVI 8] Cll C Skladišče; Via Gioachlno Rosini št. 30. F • rCČdlkO, TfSt = valjčni mUn v Kranju = Scala Belvedere (prihodlz ul. M ramar). proizvaja n^jfinejše ]faiQ1f^i^raii5iraii&irDioi PriP°roča sv°i° žganjarno cenj. občinstvu, fltf* pšenične moke TB| Prodaja tudi polne steklenice vseh vrst pijač. r in krmne izdelke. I > > m iti-it itlr ” , '■ ■ Zastopstvo in zaloga ža Trst, Kras, Istro IVall UcrlTIcK gostilna r * (prej Ribarič) Pfl DETELJICI« Trsti Via LaztareHu vecchio štev 17 “i.rrPragv°&ra «. *****«. ?. razpošilja po stanovanjih. Domača kuhinja, izborno češko pivo in kar H|0|»Qrno ilciižira Tret OentraU • Tr.t, ul Sqnero nuovo .5 an.e. poJte. „ najvažnejše: vzorna Sistola in strogi S™*"??''?5S!S?W sSo leleton ll 16. re(j p0m0gja je temu podjetju do glasa, ki ga Piazza Barriera 12, Largo Santono 4 m Rojan- v b ‘ ** ** Ško-klja Sv. Peter St 1. — Vedno sveže mleko, uživajo samo prva podjetja v velikih mestih.- maslo in med. - Špecijaliteti: Kefir in Joghurt. fcdC.tSJlad vrednostne zastavna t Vam priporočamo iz c. kr, priv. Ebenfurih-paromlina na Dunaju Glavna zaloga za Trst in okolico, Primorsko, Istro, Reko in Kranjsko v Trstu, ul, S. Francesco G. Kalope r, zastopnik splošna delniSka družba :: :a zavarovanje : je v Pragi, Vrhovno zastopstvo za [agoslovanske dežele v Trstu, ulica Geppa. NAZNANILO. Čnst mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. II, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruli vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pi ače, kakor tudi vino in likerji'. Uljudno se pripttročn *(.■ jZ‘J' G K J, (prej na trgu Caserma). kidajp Jugoslovanom vse one koriti, kakor bi jim jih sicer dajal le njiljoy lastni zavod te stroke, ako bi ga irrieli'!^^' ; Poslužujte se zavedni Jugoslovani v svojo lastno korist le tega zavoda za svoja, življenjska zavarovanja. Pojasnila in navodila vedno na jtazpolaganje brez stroškov 9 . - • * * ■ kt . nimaio ztidosti 'iinlek^,: da bi lijhko redi!.e lastnfe otrpke. naj rabijo najboljšo moko,. d< pomnožijo in ojačijo-lastno njlako :r Fllrvl Z*'0«a v lekarni „GAlE C1' L,IIUl Trst, ul. S. Cilino. Ce a posamezni škatlji K 2 50.- □ d»b m ei □ □ m ta o d m d o □ z BRIONSKIH OTOKO J. iiiiill!! Glavna zaloga: == TRST == ulica Garlo Cthega Številka 11. Specij ali teta: Konjak Brioni inUermat Telefon 15-67 □io»f»«««^««<3oc)aaD u,k,:... . Telefon 2(J-56. Priporoča: Goveje kuhane vampe, suha in slana čreva tef sorodne pridelke. Velika zaloga pohištva lastnih mizarskih in strugarskih izdelkov. Anton Pahor pekovski mojster Trst, v. Sette Fontane Št. 1 priporoča svojo pekarno slaščice, moko, likerje i. t. d. posebno se priporoča gg, jestvi-ničarjem z velikimi popusti. Postrežba točo a. IVAN KRŽE, TRST Piaz a S. Giovantii št* 1. • 7alnrra kuhinjskih in kletarskih potrebščin iz Z^alUga iesa jn pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnoge drugih v to stroko spadajočih Df-irfv°i° trgovino predmetov. — r ripul. ULCI s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamenterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. mrnrn v v Solkan - Gorica Prešernova c«sta Številka 13. Bogita in lepa izbera finega in navadnega pohištva, tapetarij in vsakovrstnih stolic. Sprejme vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. Rndrej Cej, Trst trgovec — ul. Bosco št. 8. Priporoča okoličanom moko, pšenico in sploh vsake, vrste žita in druge razne*1 stvari po jako ugodnih cenah in brez vsake konkurence. — Svoji k svojim ! „8alkan“ trgovsko-spedicijska in komisijska delniška družba v Trstu Podružnica v £jubljani. Jftednarodni transporti. - Vskladiščenja. - Zacarinjanje. - Velika skladišča v mestu in prosti luki, - Pos režba točna. - Cene nizke. 81! JADRANSKA BANKA TRST, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopje). Kupuje In prodaja: papirje, rente, obligacije, pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. Valute In devlre. Predujmi na vrednostne papiije in blago ležeče v javnih skladiščih. Safe - Deposits. Promeae. Brzojavi: jadranska Menjalnica. Vloge oa knjlžioe 4°|o od dneva vloge do dneva divga} Rentni davek pla-' čaje banka iz svojega. ObrestovaDje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Filijalke: Dubrovnik Kotor Ljubljana Metkovič Opatija v Split Šibenik Zadar Akreditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko Prtmbourekl krediti Prodaja srečk razredne loterije. Uradne ure; 9r-l2V», 27*-^S Fskomp'uje : srečke, devize in papirj® Zavarovanj e vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbe! k editl, rembours-kredltl. Krediti proti dokumentom ukrcanja. Borzna naročil*. lakaee. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Eskompt menic.