Šentjurske
Šentjur
do 0
ŠENTJURSKE
1995
352(497.4 šent jur)

COBISS o
v h3 z . h h. j ui )
| iiijmiiiM
štev-: 26
f" gg, ^ J995___________________________
fro&ttUna, fitačcuM, flU poiti Še*ttfcci
eetut:
J 00 sr?
IZ VSEBINE:
-	pomiritev v občinskem svetu
-	Šentjurčan na Himalaji
-	ob 50. letnici zmage
-	kakšna vina je dala lanska letina
-	spomini Vinka Jagodiča: Takšen je bil naš čas
-	lovske prigode Ernesta Rečnika
-	nagradna križanka, šport
eveTEaeHRim
ITT S i" Cl (NASPROTI ZDRAVSTVENEGA DOMA)
CVETJE, VENCI, AHANŽIRANJE...
tiDiNsmi:
	Šentjurske NOVICE	POSLOVNA STRAN	■
I			ž																			
KEMO ^PLAST
d.o.o.
Razstavno prodajni salon
talne obloge •
več kot 500 vrst talnih oblog, preproge...
• hišni tekstil •
zavese: izdelava po meri, dekorativno blago, posteljnina...
63230 ŠENTJUR PRI CELJU, Drofenikova 7, tel.: 063/743-001
Valentuna Orožna 4, 63230 Šentjur A I A	RECEPCIJA Telefon: 063/743-905
063/743-705
1	Telefax: 063/743-619
eommerce <1.0.0.
'VžLCBl ‘P*
| 1	| '' ,
iV***
r m
AX VosVV^.
iH-ii
m
W
.

\tv'r ^Vvcc
Ac txX Organizacija poslovnih srečanj,
to9	-- -----
v	porok in drugih stačij.
'misBSl
Ijvuiso HIEBO
Organi-,
Sprostitev po napornem dnr.'lcihi delovnem dnevu.	y<l,)r>ih
^
Odprto: Pon. - Čet: 11 * 21h petek - nedelja: 10 - 22h
Za skupine je ob vnaprejšnjem dogovoru dom odprt tudi izven delovnega časa!
.St
EKSPRES
»El II fi
X
wsS€E#iCB
C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR ' Telefon: 063/741-836
A
Trubarjeva Tel.: 063/741-119

Šentjurske
NOVICE
mmmrnm
UVODNA STRAN

	

Sprava
Ta, človekovemu egoizmu tako tuj pojem, ki že nekaj let "straši" Po naši domovini, sem poskušal razumeti tudi na domačem, v bistvu prav nič zapletenem šentjurskem dvorišču. Takole ga razumevam: sprava v srcu in glavi, med vsemi tistimi, ki so se med vojno gledali skozi puškine cevi, ali so sebi in drugim desetletja P° vojni vztrajno dopovedovali, da so bili zraven(predvsem na zmagoviti strani), je nemogoča. Ti možje in žene, ki zdaj nosijo osmi ali deveti življenjski križ, sprave ne zmorejo, je ne Potrebujejo in bi jo bilo nepošteno zahtevati od njih. Že naslednja kta bodo za večno prekrila njihov zanos in njihove frustracije.
Sprave so potrebne moja in nekoliko starejše povojne generacije, tiste, ki so jih povojna desetletja zavestno in čustveno razdelila med "one", komuniste, privilegirance in nosilce vsaj v prvih letih Po vojni izjemno totalitarne in brutalne oblasti, ki so, čeprav jih je bilo le borih 10 odstotkov, bili vse, in "nas", ki smo se naučili biti drugorazredni državljani, lojalno upogibati hrbtenico in biti hvaležni za vse, kar so nam bili pripravljeni milostno prepustiti. Te svoje globoke razžaljenosti in sramote smo se zavedli šele v demokraciji. Za spravo med nami, ki je še mogoča in ima svoj globok smisel, še ni napravljenega mnogo!
Sedanji nosilci oblasti na državni ravni, LDS in Združena lista, ve se, SKD je tu le "zraven" in je že dolgo le "dolomitski" prozoren figov list, se niso nikoli odrekli nasledstva Zveze Komunistov in skojevske ZSMS, te pa nikoli povojnega totalitarizma ter njegovih grdobij in zločinov. Čeprav so v njih mladi ljudje, večina rojeni Po vojni, od katerih mnogi mislijo z demokracijo resno, bi si vseeno upal trditi, da se premalo zavedajo, kakšno dediščino so Prevzeli, in jo s ponosom nosijo s seboj. Zato so za "nas" še vedno oni". Več kot imajo oblasti in bolj kot so ponosni na svoje Poreklo, kar je zlasti očitno v zadnjem času, bolj so "oni". "Mi" smo pa še bolj trmasto "mi", tudi zato, ker čutimo, da je nekaj Potrebno storiti še preden "našo" resnico že naslednja desetletja neusmiljeno pometejo iz življenja in zgodovine.
Ta delitev na "mi" in "oni" je v Šentjurju še kako prisotna. Mar bo tudi njej kos le zob časa?
Franc Kovač
"A si videl...,
tudi ona ni za spravo!
Krajevna organizacija SDSS Planina nam je podarila izvod najnovejše izdaje Planinske kronike.
Zahvaljujejmo se jim za njihovo pozornost.
Uredništvo
Naslednjo, številka. Šentjurskih novic izide v torek, 20. junija 1995
šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Fo mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno.
Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslov-čas je od 7. do 9. ure. telefon med poslovnim časom 7« 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277
NAROČILNICA
Naročam
Šentjurske
NOVICE
Priimek in ime (tiskane črke):_
Naslov, kraj, ulica, poštna številka:
Podpis:
POLITIKA
Obiinski svet je sejal
Ker o 5. redni seji občinskega sveta, ki se je zgodila že 24. marca, to je ravno v času, ko je bila prejšnja številka ŠN že v tisku, poročam s precejšnjo zamudo, bom dogajanja na njej podal bolj v telegrafskem slogu.
Sejo je vodil podpredsednik Sveta Cveto Erjavec (ZLSD).
Dokaj burni sta bili, tako kot po navadi, točki "Aktualno v občini" in "Pobude in vprašanja svetnikov". Predsedujoči je uveljavil drugačen način vodenja seje v okviru teh dveh točk, saj je pri obeh točkah dopustil razprave, celo glasovalo se je nekajkrat, zaradi česar sta ti dve točki trajali več kot dve uri. Nekaj napetosti se je pojavilo spet v zvezi s podvozom, saj so nekateri svetniki (Cvikl, Leskovšek..) ugotavljali, da Občinskemu svetu doslej še sploh niso bili predloženi argumenti za ali proti podvozu. Svetniki iz Slivnice so ponovno opozarjali na nerazčiščene probleme s kamnolomi, vodovodom iz Hrastja in načrtovanjem telefonije, g. Artnak ni bil zadovoljen z odgovori na svoja na prejšnjih sejah postavljena vprašanja ( npr. ali so res v prodajo pod
ugodnimi pogoji parcel ob Slivniškem jezeru vpleteni tudi občinski funkcionarji?), sprejeli so predlog za ustanovitev občinskega štipendijskega sklada, g. Frece ni bil zadovoljen z odgovorom na vprašanje, kakšna je kadrovska zasedba v občinski upravi (koeficienti za posamezna delovna mesta naj bi bili celo zaupne narave in jih on kot svetnik ni mogel dobiti), dosti besed je bilo namenjenih občinski sprejemni službi, ker se preko nje ne da dobiti telefonske povezave, pa tudi o "kronični" šentjurski problematiki vseh vrst odpadkov (Koleša, Oset). Župan in poslanec Malovrh je svet tudi obvestil, da so iz državnega proračuna izpadle ključne šentjurske investicije (obvoznica, dom starejših občanov), kar bo z amandmaji poskušal popraviti. Pozval je tudi šentjurske stranke, da mu zanje pri svojih poslancih pomagajo zagotoviti podporo.
Na predlog Krščanskih demokratov o predlogu predračuna svet ni razpravljal.
Pri sprejemanju statuta je sprva kazalo na določene težave, saj sta LDS in Združena lista z amandmaji poskušali uveljaviti
nekaj svojih idej (župan naj delo opravlja poklicno, podžupana ne rabimo, proračun naj se sprejema z dvotretjinsko večino itd.), ki pa jih je vladajoča koalicija s preglasovanjem gladko zavračala. Kazalo je na to, da opozicija, tako kot je na vseh prejšnjih sejah prikrito grozila, ne bo dala soglasja k statutu. Toda, ko je prišlo do odločilnega glasovanja, je LDS z glasovoma J. Artnaka in L. Mastnaka presenetljivo gladko zagotovila za statut potrebno dvotretjinsko večino.
Cena plina, aneks k pogodbi za plin, predlog odloka o organizaciji občinske uprave ter predlog odloka o gospodarskih javnih službah so bili sprejeti brez večjih pripomb in v največji slogi.
Pod točko razno sta se podžupan g-Pungartnik in svetnik SKD Maruša ojunačila, ter svetu priznala, da sta lastnika stavbišč ob Slivniškem jezeru, ki pa jih po lastnem zatrjevanju nista kupila "po zvezah", temveč na natečaju, pod enakimi pogoji kot vsi drugi državljani.
F. K.
Planina spet brez vodstva
Niti pol leta še ni minilo, odkar je nova ekipa pod vodstvom krščanskih demokratov prevzela vodstvo v krajevni skupnosti, ko je prišlo do odkritih trenj, katerih posledica je bil odstop predsednika začasnega sveta KS Planina g. Ivana Tovornika. Kot smo izvedeli, je njegov odstop zahteval predsednik nadzornega odbora g. Miha Romih.
G. Tovornik nam je dogajanja v vodstvu KS Planina obrazložil takole: "Do nesporazuma z g. Romihom je prišlo zaradi Montparisa. Potem ko sem podrobno preučil dokumentacijo, ki ureja odnose med KS Planino in lastnikom Montparisa, sem prišel do prepričanja, da so te zadeve v etičnem pogledu morda res sporne, v pravno - formalnem smislu pa korektne. Želel sem, da se ta spor zaključi in se Montparisu po možnosti tudi dovoli, da zaključi svoj projekt. G. Romih mi je očital, morda
tudi pod vplivom precej politikantskega in grobega nastopa direktorja KZ Šentjur g. Pušnika, da sem se prodal g. Kovaču, kar meje do te mere prizadelo, da sem pristal na njegovo vztrajanje, da odstopim. V kratkem bom sklical svet KS, mu predložil svoj odstop ter predlagal, da čimprej izvoli novega predsednika."
Zanimiv je bil tudi komentar g. Mirka Kovača: " Na omenjenem sestanku sem bil le kratek čas in ne vem, kako je prišlo do odstopa. Bilo pa mi je že dalj časa jasno, daje vodstvo KS, ki je čvrsto v rokah krščanskih demokratov, v krizi in da bo do razkola med njimi slej ko prej prišlo. Posamezniki si na Planini nezakonito lastijo preveč oblasti, kar pa ob pomanjkanju razvojne vizije in denarja, ne vodi res nikamor."
F. K.
Spet na volitve
Komaj smo si dobro oddahnili od jesenskih lokalnih volitev, nas že čakajo nove: volili bomo v organe krajevnih skupnosti.
V torek 10. maja je na pobudo župana predsednica občinskega sveta gospa Osetova sklicala sestanek predstavnikov vseh šentjurskih političnih strank ter poskušala izmeriti njihov volilni utrip. Kot smo zvedeli pri podžupanu Pungartniku, so strankarski veljaki ugotovili, da županova obljuba, da bo volitve v krajevnih skupnostih razpisal že v spomladanskem roku, ni uresničljiva. Zanjo ni niti pravih normativnih osnov niti politične volje. Soglasni so bili, da bo najbolje z volitvami nekoliko počakati ter si zanje vzeti dovolj časa v jesenskih mesecih.
F K.
Šentjurske NOVICE				AKTUALNO	
V:LL,				.	
Don zmage - 50 let kasneje!
Matija Anzeljc - Bogdan: karkoli rečem, ne bo prav!
9. maj - 50. obletnica zmage je za nami. Po svetu so ga praznovali, nekateri veličastno, drugi skromno. V Šentjurju smo komajda vedeli zanj. Mlajšim rodovom je vseeno, starejši so razdvojeni: smo zmagali ali nismo?
Kdo drug bi bil ob tem prazničnem dnevu boljši sogovornik kot Matija Anzeljc >Bog-dan iz Gorice?
Kot 18 letni mladenič, kmečki sin iz Loškega potoka, je 5. maja 1942 šel s komandantom Dakijem v hosto. Bežal je pred Italijani. Preživel je nešteto prask, bojev. Prestrelili so mu roko, pa nogo, eno svinčenko še sedaj nosi v svojih pljučih. Med Roško ofenzivo je tri dni ždel čvrsto privezan visoko v vrhu smreke, da bi med dremežem ne omahnil. Eno leto je bil zaupni kurir legendarnega Komandanta Staneta, s Šercer-Jevo brigado in 14. divizijo je kot komandir čete neštetokrat prehodil naše kraje, tuje tudi na Slivnici srečal svojo življenjsko družico Oračevo Milico, preživel Graško goro ter razpad 14. divizije in končno dočakal 9. maj 1945 pred Celovcem. Štiri odlikovanja krasijo njegove prsi.
"Bil je to dan nepopisnega veselja. Enostavno nismo mogli verjeti. Neštetokrat smo še in še vse spraševali, če je to res. Vriskali smo, peli in rajali. Okrog nas so sc še bili boji, toda vedeli smo, da je Ljubljana že naša in svobodna, ter bili Prepričani, da bo prav kmalu naš tudi Celovec. Ne morem najti pravih besed za radost, ki sem jo občutil."
In 9. maj 1995?
"Karkoli bom rekel, verjetno ne bo prav. Z ženo sva se te dni neštetokrat spomnila tistih dogodkov in se pogovar-
jala - in nič več. Nihče se ni spomnil na naju, nobene počastitve dneva zmage, nobene proslave. Tudi borčevska organizacija je, kot kaže na vse pozabila. Ne, to ni prav, in boli me, da je tako. Čeprav že dalj časa ne grem nikamor, na tako proslavo bi šel. Za 9. maj sem šel k svojim čebelam."
Lahko poveste, kako seje lahko zgodilo, da ste kot prvoborec (skorajda lahko rečem tako) in dolgoleten član ZKS zašli v tako
Pred 50. leti: M.Anzeljc - Bogdan, drugi z leve__________________
družbeno izolacijo?
I"V partizanih o komunizmu tak-orekoč ni bilo nič slišati. Takrat smo hodili še celo v cerkev.vOd 44. leta naprej sem bil tudi sam član partije, toda to takrat sploh ni bilo pomembno. S politiko so se ukvarjali komisarji, mi pa smo bili borci za narodno osvoboditev in za samostojno Slovenijo in nič več. No, kasneje se je vse to spremenilo in ko so kasneje v ZK povsem prevladali sami karieristi, sem pred 15. leti tudi sam izstopil iz partije. Osamosvojitve pred 5 leti sem bil zelo vesel, dobili smo tisto, za kar so nas okrog prinesli pred 50 leti. Toda tudi ta nova oblast ni prav nič boljša od prejšnje. Nikamor več ne grem in ne maram nobene
stranke! Le v miru bi rad preživel preostanek svojega življenja."
Doma ste iz Dolenjske, ki je bila med vojno in je menda še danes strahovito razdvojena, tudi sami ste se verjetno neštetokrat spopadli tudi z domobranci. Kako vi gledate na spravo? Ali bi lahko sprejeli, da bi se npr. vrnili domobranci iz Argentine, ali da bi bili skupaj z domobranci v eni veteranski bojevniški organizaciji?
"Ne, to slednje ne pride v upoštev, nikoli ne bomo spadali skupaj! Sam nimam nobenih zamer in sem se že večkrat pogovarjal s svojimi domobranskimi vrstniki, toda nikoli o vojni. Kako naj se spravim s tistim, ki je streljal name? Domobranski funkcionarji in oficirji pa so napravili toliko gorja, da sprave z njimi ni. Tisto, da so jih po vojni toliko pobili v Kočevskem Rogu, seveda ni bilo prav. Morali bi jim soditi. Odkar pa seje začelo to govorjenje o spravi, začel je Pučnik s tisto svojo komisijo, pa se mržnja samo veča. To ni dobro."
Ali mislite, da bi bilo treba vse zločince, domobrance in tudi tiste, ki so po vojni morili v Rogu, pripeljati pred sodišče in obsoditi, ali pa vse skupaj pozabiti?
"Na to vprašanje ne bom odgovoril."
Kaj bi sporočili Šentjurčanom za obletnico zmage? Kaj mislite, bi bilo potrebno storiti oziroma, kaj boste vi storili, da se v slovenski duši konča 2. svetovna vojna?
"Šentjurčanom nimam kaj sporočati, zame niso imeli nikoli razumevanja. Jaz sem svoje napravil in ne bom naredil ničesar več."
Rad bi objavil hkrati s tem zapisom vašo fotografijo. Vas lahko slikam?
" Ne, ne pride v upoštev."
F.K.
Sprejem za borce pri županu
V počastitev 50. obletnice zmage je Šentjurski župan v ponedeljek, 7. maja Priredil nenaden sprejem za predstavnike borcev, internirancev in izganacev.
Kaj je povabljenim povedal g. župan, ni znano, iz govora predsednika občinskega odbora Zveze borcev g. Staneta Kozjana pa Povzemamo vsebinsko značilnejše odstavke:
"Kljub temu se nam nenehno očita, da ne zmoremo zbrati toliko poguma, da kot parti-
zanska generacija opravimo javno in pošteno obžalovanje in opravičilo za po vojni likvidirane domobrance, in druge krivice.
Predlaga se, da to storimo ne zato, ker tako pritiskajo domobranci, ampak zaradi moralne dolžnosti do slovenskega ljudstva. To smo že storili in se sedaj ne nameravamo nikomur več opravičevati. Resnica je že dovolj dokazana.... Zato se bodo morali drugi javno opravičiti za zločine, ki so jih počeli najprej v sestavi italijanske MVAC in nato nemške SS policije nad zavednimi Slovenci, ujetimi partizani.... Šele takrat bi lahko prišlo
do nekakšnega odpuščanja, za kar pa zaradi poglabljanja sovraštva ni nikakršnih izgle-dov..."
Čeprav vse kaže, da sprava niti v Šentjurju, kjer nasprotne strani sploh nikjer več ni, ali je celo ni bilo, ni mogoča, so priložnostno svečanost vsi udeleženci sprejema dokaj složno zapili v vinoteki.
F.K.
Opozicijska stran
LDS: igra je končana, na vrsti je odločilna partija
Tako je označil zadnjo sejo občinskega sveta eden izmed svetnikov LDS. Seja je res bila v nekem smislu prelomna. Na seji je bil sprejet statut občine, kije bil lahko sprejet le z dvotretinsko večino vseh svetnikov, torej tudi tistih, ki ne pripadajo nekakšni predvolini koaliciji. Statut je dober in tudi LDS je, razen nekaj izjem, v njem uveljavila vse najpomembnejše predloge. Nadaljnje vztrajanje pri zavračanju statuta ne bi ničemur koristilo. Sicer bi slej ko prej sledile nove volitve, ki verjetno ne bi prinesle odločujočih sprememb, problemi pa bi ostajali in se kopičili. Zato je stvar vzela v roke LDS in začela odločilno partijo te igre.
Kljub mamljivim ponudbam se nismo ogreli za kadrovski način, ampak smo zadevo presekali tako, da smo se odločili za vsebinski pristop. Sprejeli smo izziv in prevzeli odgovornost za področje šolstva, kulture, športa, sociale in turizma, in to ne le v vlogi izvajalca dejanj velikih igralcev, temveč samostojno, strateško razvojno in operativno. Imamo svojega ministra z vsemi potrebnimi pooblastili župana. V občinski upiavi nismo zaposlovali novih ljudi. Kot smo že večkrat povedali, za naše najodgovornejše člane ne iščemo zaposlitve, ker večina živi od
svojega dela in znanja. Nekaterim, ki so navajeni drugače, je to, verjamemo, težko razumljivo.
LDS je tako prispevala največ k temu, da se v občini, ne glede na nekatere slabe kadrovske rešitve, čimprej vzpostavi ustvarjalno vzdušje. Želimo tekmovati, toda ne v obračanju besed, temveč pri konkretnem delu! Preprečili smo delitev občinske politike na dva nasprotna pola, ki bi se v medsebojni vojni izčrpavala na račun svojih volilcev. Nam to ni blizu, nu smo sredinska stranka, ki želi napredek. S tem smo si zagotovili vpliv na vsa druga dogajanja v občini. To velja tudi za občinski proračun. Občinski svet je sedaj v mnogo bolj delovni vlogi in lahko kreira in uresničuje zastavljeno politiko. Politiko pa v LDS razumemo v starogrškem pomenu skrbi za skupno (st). Zato je pomembno biti zraven ter uveljavljati koristne zamisli, ki jih je pri nas veliko.
S tem mislimo zelo resno.
Za LDS: Jožef Artnak
"Džamija" se podira
Bodo prostori bivših DPO končno občinski?
Tako hudo ravno ni, težave pa so. Komaj dve leti po otvoritvi te arhitekturno sporne zgradbe je na stropu južnega vhoda prišlo do občutnih poškodb, ki bi lahko ogrozile tudi varnost obiskovalcev tržnice. Razmajani strop, ni še jasno ali gre za resnejše nosilne poškodbe ali samo za obširnejše odpadanje ometa, so ustrezno zavarovali. Podžupan g. Pungartnik je zatrdil, da gre za napako, ki jo je zagrešil izvajalec gradbenih del ter pričakuje, da bo velenjski Vegrad poškodbe kmalu saniral.
Podžupan g. Pungartnik je povedal, da je občina končno le podala uradno zahtevo za vrnitev prostorov, ki sojih, ali naj bi jih, za svojimi predhodniki podedovale bivše DPO.
Prostore v bivši "rdeči hiši", to je v nadstropju nad banko in pošto, ki si jih lastita naslednici bivših DPO (Zveza komunistov, SZDL in ZSMS) Združena lista in LDS, je že prejšnja skupščina poskušala "podržaviti". Sprejela je že celo ustrezne sklepe, ki pa jih njena "rdečkasta" izvršna oblast ni imela pravega namena uresničiti. Združena lista in LDS sta vse prostore, gre za 6 pisarn, ki so zaradi svoje središčne lege v Šentjurju poslovno zelo zanimivi, pridno
oddajali v najem in z izkupičkom financirali svojo politično dejavnost, kar je zlasti šlo v nos kot cerkvena miš revnim Demosovim strankam.
Zdaj je bil končno na državni ravni sprejet zakon, ki je sicer poln lukenj in naklonjen sedanjim uporabnikom, kljub temu pa le naslednice bivših DPO obvezuje, da dokazujejo svoje lastništvo nad temi prostori.
Po besedah g. Pungartnika bo v zvezi s prostori Združene liste odločalo sodišče, z LDS pa se bodo poskušali sporazumeti brez sodnih arbitrov.
F. K.
Spojnica pri Jugu končno nared
Most v Vrbnem gotov
Potem, ko nas je Cestno podjetje vso zimo pustilo v prometnih zagatah (nekateri menijo, da je šlo za izsiljevanje), so se nas končno usmilili ter dokončali spojnico pri Jugu. S tem bo prišlo, če bo končno kompletirana tudi prometna signalizacija na obvoznici (rok je 20. maj), do razbremenitve križišča pri tržnici in do znosnejšega prometnega režima.
Betonski most pri Podplašeku, ki je nadomestil lani sesuti leseni most, je gotov. Preko njega vodita dva vozna pasova ter pločnik. Tako "razkošje" je namenjeno za morebitne obvoze v primerih zapor na magistralni cesti.
Na Policijski postaji opozarjajo voznike na semaforje na križišču v središču Šentjurja, ki bodo predvidoma od 20. maja dalje spet vključeni.
Šentjurske
NOVICE
Z VSEH VETROV

J. maj na Resevni
Lepo vreme in pravo praznično vzdušje sta letos privabila na Resevno veliko množico zborovalcev. Okrog 1000 jih je Prišlo z vseh strani Resevne, med njimi pa ni bilo nikogar izmed ^ntjurskih sindikalistov, politikov 'n Občinarjev. Po mnogih tujih °brazih sodeč bi morda celo lahko rekel, da so za 1. maj Resevno osvojili bolj okoličani kot Sentjurčani.
Tako kot večina šentjurskih Prazničnih prireditev, je tudi Prvomajski shod na Resevni minil v nekako apolitičnem vzdušju. Kratka nagovora predsednika Planinskega ^ruŠtva Šentjur g. Stražeta in celjskega
sindikalista Koklja, tri prav nič delavske pesmice, ki sojih sicer z ljubeznijo zapeli
,,	šentjurski pevci - prijatelji Resevne
J, J	ter "nažiganje" ansambla Stanka
Mikole’ Pač niso mogli pričarati prave prvomajske vznesenosti. Resevna bi si gotovo zaslužila veščega voditelja, ognjevitega govorca, tudi godbo na pihala, morda enega od naših številnih pevskih zborov, pa tudi rdeči nageljni bi skorajda ne smeli manjkati.
r No, pa je nekako šlo tudi brez tega scenarija. Tudi veselica v lepem okolju in med veselimi ljudmi, ki je brez dvoma uspela, je za mnoge lahko zadosti lep del praznika.
F.K.
Plazovi nas ogrožajo
Drugo leto razgledni stolp na Resevni
V šentjurski občini je registriranih kar preko 80 plazov, ki ogrožajo ceste ali hiše ter nič manj t i. kmetijskih plazov, ki pa spadajo v drugo, manj Perečo kategorijo.
Na povabilo občine je v sredo, 10. maja, obiskal Šentjur g. Ušeničnik, direktor Uprave za zaščito in reševanje iz obrambnega ministrstva. Skupaj s podžupanom Pungartnikom, referentom Pečkom ter g. Šrimfom iz Civilne zaščite so si ogledali plazove pri Ferležu, v Jelcah, Voducah, Škarnicah ter Doropolju. G. Ušeničnik je povedal, da se je njihova služba sistemsko drugače lotila problema plazov. Prej so iz t.i. elementarja razdeljevali denar glede na prijavljene škode, zdaj pa so napravili karto ogroženosti Slovenije, ki jim bo okvirna orientacijska osnova za pripravo sanacijskih ukrepov. Po tej karti je Kozjanski predel skupaj s Halozami in Cerkniško - idrijskim območjem med najbolj ogroženimi.
Ali to pomeni, da bo za sanacijo naših plazov več denarja?
Odgovora na to vprašanje ni bilo. G. Pungartnik je povedal, da bi nujno potrebovali okrog 100 milijonov tolarjev, da pa bi bili povsem zadovoljni, če bi iz državnega proračuna uspeli dobiti vsaj toliko kot lani, to je 26 milijonov. Občinski proračun za te namene nima posebnih sredstev.
Resevna je bila od nekdaj cenjena kot čudovita razgledna točka po daljni in bližnji okolici. Toda odkar je propadel leseni razgledni stolp in je njen vrh zaraščalo vse gostejše drevje, je izgubljala mik lepe razgledne točke.
Tega se je zlasti dobro zavedal neutrudni predsednik PD Šentjur g. Straže, ki že nekaj let tuhta, kako vrniti Resevni njen čar. Seveda, ni dvoma, Resevna potrebuje razgledni stolp!
Idejni projekt je napravil kar sam, z njim je začel "tečnariti" na občini, pa v Alposu in še kje. Beseda je "meso postala" in na letošnjem prvomajskem shodu smo izvedeli, da naj bi že v naslednjem letu zrasel na Resevni 20 m visok razgledni stolp.
G. Šet in g. Žveglar sta Planiškemu društvu podarila okrog 4 are veliko parcelo, lokacijsko dovoljenje je nared, celjski projektivni center pripravlja načrte, planinci pa že vneto razglabljajo, kje bodo izvrtali okrog 80 000 DEM, kolikor naj bi stolp stal. "Če smo zgradili dom, bomo tudi razgledni stolp", so odločeni. "Morda se boste nanj lahko povzpeli že za
1.	maja ’96, prav gotovo pa tega leta v jeseni, ko bomo planici praznovali 45 obletnico ustanovitve društva. Alpos in občina sta že obljubila pomoč, pa tudi mnogi zasebniki nam ne bodo odrekli, ko se bomo pojavili pri njih s prošnjo za pomoč," je dejal g. Straže.
Nekaj številk o prometu
Štetje prometa skozi Šentjur, opravljeno je bilo februarja letos, je pokazalo, daje križišče pri Zikošku dnevno obremenjeno s 16 400 vozili, kar je več kot enkrat več, kot je bilo leta 1990. Zanimivo je, da več vozil prihaja iz planinske oziroma slivniške smeri (8111) kot iz smeri Grobel-nega(7043). Leta 1990 je veljalo ravno nasprotno. Skozi središče Šentjur gre dnevno okrog 5600 vozil, kar pomeni, da je križišče pri tržnici obremenjeno z okrog 17000 vozili dnevno in ni prav nič čudno, če je skozi to križišče tako težko priti.
Z VSEH VETROV
Kakšnega so nam lani rodile naše trte?
Že nekaj let zapovrstjo se v Šentjurju opravlja ocenjevanje vin šentjurskih vinogradnikov. Letos je ocenjevala 6 članska komisja priznanih enologov iz Podravskega vinorodnega rajona pod vodstvom Franja Jagra iz Ptuja.
Komisiji je bilo predloženo 62 vinskih vzrocev, od teh sta bila le 2 izločena zaradi napak pri kletarjenju.
Ocenjevalo seje po Buxbaumovi metodi, ki je pri nas uradno veljavna in tudi naj pogostejša. Po tej metodi si vina ocenjena s 14 - 16 točkami prislužijo priznanje in so primerna za javni promet. S 16,1 do 18 točkami ocenjena vina so nagrajena z diplomo, vina z oceno 18,1 točk in več pa se uvrščajo med vrhunska vina. Na šentjurski degustaciji sije to laskavo priznaje prislužilo kar 5 vin. Naj višje je bil ocenjen kemer Acija Urbajsa.
Šentjurska vrhunska sortna vina:
L 18,4 točke - kerner(Rifnik) - Aci Ur-
bajs
2.	18,3 točke - chardonnay(D.Gora) -Janko Zdolšek
3.	18,3 točke - sauvignon(Bela gora) -Janez Čoki
4.	18,3 točke - m. othonel (Bučka gorca) - Rajko Pečnik
5.	18,1 točke - r. rizling (Dolga gora) -Janko Zdolšek
Bela mešana vina:
1.	18,0 točke (Pletovarje) - Anton Kolar
2.	17,8 točke (Straža na g.) - Jože Mastnak
3.17,7 točke (Pletovarje) - Stane Ivanuša
4. 17,5 točke: Franc Urbajs(Uršula), Stanislav Voga (Zalog), Radko Pušnik (Virštanj)
Rdeča vina:
1.	16,8 točke - rosse (Sladka Gora) -Simon Sitar
2.	16,6 točke - rosse (Rifnik) - Martin Hajnšek
Pitne vode bo dovolj
Raziskave vodnega vira v t.i. "Dimi-jevem pruhu" v Hrastju so pri koncu. Pokazalo se je, da je tam mogoče iz dveh vrtin pridobiti vsako sekundo kar 41 I odlične pitne vode, s čimer bi lahko pokrili vse šentjurske potrebe. Izključili so tudi možnost, kije v preteklih mesecih razburjala okoličane, da bi izkoriščanje tega vodnega vira lahko izsušilo višje ležeče vodnjake. Celo nasprotno, geološke karte in vizualne ocene kažejo, da bi na drugi strani Dobrinjskega potoka bilo možno najti še podobno bogat vodni vir. Kako zadeve tečejo oziroma kdaj si bomo lahko to izvrstno vodo šentjurski občani tudi privoščili na svojih pipah, smo povprašali direktorja Javnega komunalnega podjetja Šentjur g. Igorja Gorjupa.
"Težave s sedanjim lastnikom te zanimive parcele g. Francom Škobernetom smo v načelu rešili. G. Škoberne nam je pripravljen odstopiti v zameno za enako veliko sosednjo parcelo okrog 3000 m2, ki jih potrebujemo, ob pogoju, da on dobi kon-
cesijo za izkoriščanje kamnoloma. Ta sosednja parcela nas bo stala okrog 800 000 tolarjev in nam jo je lastnica pripravljena prodati. Nekaj težav j e okrog podeljevanja koncesije, saj se še ne ve, kdo je pravzaprav zanjo pristojen. To zadevo bodo morali rešiti na občini. V JKP smo se zadeve lotili resno, naročili že tudi projekt izgradnje vodovodne povezave s Šentjurjem. Projekta še nimamo, imamo pa okvirne ocene, kako naj bi zadeve tekle. Težave bodo z denarjem, toda po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da mora biti ta načrt v občini prednosten. Ocenjujemo, da bo investicija vredna okrog 250 milijonov tolarjev, realizirali pa naj bi jo v 4 fazah. V prvi fazi bi zgradili črpališče ter povezavo do obstoječega voda, ki pride z Vinskega vrha. Ta vod dovoljuje le pretok 10 sekundnih litrov. S prilkjučitvijo vode iz Hrastja bi se znebili nakupov vode v Šmarski občini. Skupaj z občinskim proračunom bi lahko letos zagotovili okrog 40 milijonov SIT, enako vsoto pa bi pokrili s krediti.
Naslednje leto bi 300 milimetrski cevovod pripeljali do Nove vasi in s svojo vodo že oskrbeli t.i. cono 5 ter industrijski del
3.	16,2 točke - m. frankinja (Bela gora) -Janez Čoki
4.	16,2 točke - mešano rdeče (Pilštanj) -Edi Kolar
5.	16,0 točke - m. rdeče - Milan Čretnik in Erika Vrbek
Po končani pokušnji je strokovna komisija bila presenečena in navdušena nad kvaliteto tukajšnjih vin, ki se lahko merijo z vini iz dosti eminentnejših vinorodnih območij. Primerjave povprečnih ocen tudi v resnici kažejo, da nam niso samo laskali. Tudi statistični podatki z naših pokušin v zadnjih treh letih kažejo na porast kvalitete naših vin.
1992: bela sortna vina 17,14 točke; mešana bela 15,83
1993: bela sortna vina 17,72 točke ; mešana bela 16,19
1994: bela sortna vina 17,40 točke; mešana bela 16,37
V kategoriji sortnih vin zaradi malega števila ocenjenih vin v prejšnjih letih rezultati niso reprezentančni, pri kategoriji mešanih vin pa je opazen dvig kvalitete, ki je plod vedno večjega znanja kletaijev.
KSS se zahvaljuje g. Andreju Jerneju za prostor, ki gaje pripravil za ocenjevanje vin in g. Hajnšku za pomoč pri organizaciji.
KSS Šentjur
Šentjurja. Kako priti do potrebnih 110 miljonov SIT, še ne vemo. Načrtujemo, da bomo 30 % investicije pridobili na ministrstvu za okolje in prostor.
Tretja faza zajema izgradnjo 1000 kubičnega vodohrama v Slivnici ali Novi vasi, ki je nujen za nemoteno oskrbo z vodo. Projekt naj bi bil končan leta 1998, ko bi se priključili na cevovod Kozarica, se s tem rešili neugodnih nakupov vode v Celju in pripeljali vodo iz Hrastja tudi v Dramlje in na Ponikvo."
Ali ni možno, da bi se ta urnik nekoliko skrajšal?
Teoretično je seveda možno, praktični izgledi pa so zelo slabi. JKP tega denarja nima, občina pa je v precejšnjih investicijah in dolgovih, pa takega zalogaja tudi ne bo zmogla. Če pa se bo šlo v izgradnjo podvoza pod železnico, potem se bo izgradnja gotovo še bolj zavlekla. Po mojem mnenju, kljub temu da JKP še kako potrebuje tudi podvoz, bi morali dati prednost vodi."
F.K.
SDSS o proračunu
Po nekajmesečnem zatišju seje v četrtek, 11. maja, spet sešlo vodstvo šentjurske SDSS. Osrednja točka sestanka je bila razprava o predlogu občinskega proračuna.
Kaj kmalu se je pokazalo, da je sprememba konkretnih številk zelo težka, ker skorajda ni •Mogoče nikomur nič vzeti ter dati drugemu. G. Oset je predlagal, da bi del športu namenjenih sredstev namenili za gasilce, g. Mestinšek in g. Krampi sta vztrajala, daje potrebno za šole namenjen znesek povečati z indeksom 115, g. Korže pa je predlagal, da se 1 milijon tolarjev nameni za obnovo Slomškove hiše.
Svojemu zastopniku v pogajalski skupini, ki bo pripravljala predlog proračuna, so končno dali le obvezne usmeritve, v okviru katerih se bo moral odločati sam. Vztrajali so predvsem na zahtevi, da se proračunska sredstva porabijo prvenstveno za zadeve skupnega javnega Pomena, da se preverijo dogovorjena merila za dodeljevanje sredstev za ceste ter se dosledno sPoštuje zahteva po enaki participaciji KS oziroma uporabnikov. Menili so, da bi bilo ntogoče z nabavo kombijev precej prištediti pri šolskih prevozih ter sklenili predlagati, da občinski svet iz sredstev, namenjenih delovanju občinskega sveta, nameni 1 milijon tolarjev Za ustanovni vložek v občinski sklad za pomoč najbolj nadarjenim učencem. Le ti naj bi namesto papirnatih občinskih priznaj za svoje učne uspehe dobili zagotovilo, da jim bo sklad pomagal pri šolanju. V načelu so podprli tak sistem porabe proračunskih sredstev, ki bo omogočal dokaj samostojno gospodarjenje KS.
Določili so tudi svoje člane v raznih delovnih telesih. V odboru za gospodarske dejavnosti bo Mirko Kovač, v odboru za okolje in ceste Srečko Veber, Franc Krampi je bil predviden Za odbor za družbene dejavnosti, Bojana Koželj za statutarno komisijo, g. Oset za Komisijo Za volitve in imenovanja, g. Šafran za Sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva, Željko Kosaber za Komisijo za vloge in pritožbe, g. Mestinšek za kulturo, A. Hrovat pa za nadzorni odbor.
F.K.
Planinska SDSS bo gradila barikade
Krajevni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Planina je izrazil podporo zahtevi vaščanov Planinske vasi in Planinskega vrha, ki sojih le - ti postavili ministru za promet in pravijo, da bodo pomagali pri fizični zapori ceste skozi ti dve vasi, če asfalta ne bo.
SDSS se tudi še ni odpovedala boju za lastno planinsko občino in v upanju, da so druge planinske stranke ob nadvse skromnem letošnjem proračunu že spregledale, da so z odstopom od bojkota volitev in s tem tudi od zahteve po lastni občini napravile svojemu kraju medvedjo uslugo, pozivajo svet KS oziroma predvsem krščanske demokrate, da pričnejo z aktivnostmi za ustanovitev planinske občine.
Dva dopisa s to vsebino nam je poslal predsednik KO SDSS Planina g. Milan Koželj.
"Kdor hoče videti, mora gledati s srcem”
V smislu te modrosti je potekala Celotna akcija šentjurskega Društva za Pomoč duševno prizadetim "Sožitje", ki Se je končala v petek, 12. maja, s Prodajno razstavo in kulturnim programom v šentjurskem Kulturnem domu. Kar 39 slikarjev, lahko rečem iz vse Slovenije, je Društvu podarilo S4 svojih del in večina jih je bila prav kmalu tudi prodanih.
^ izkupičkom bodo dogradili varstveno delovni center v Zg. trgu.
Večer v Kulturni dvorani je bil nekaj posebnega. Občutek velike solidarnosti in dobre volje je vel iz vsakega dejanja tega večera. Že aranžiranje do-vorane, izvedla sta ga g. Jančič in Cvetličarna Majda, je bilo presenetljivo. Po sredini dvorane razporejene blazine belih cvetic so ustvarile
vzdušje, ki se da le doživeti in skorajda topajoče ženske: recitatorka je recitirala ne opisati.	pesmi domačih pesnic Klepčeve,
Kulturni programje bil prijeten, pes- PadS=>M= "vaBet«. prav mikavno so
prepevale m igrale Loti Žlavs, Polona Podovac ter
l l| 'i ............—____ mala Maja Slatinšek.
Moški pa so ploskali - ter že prvi večer pokupili polovico razstavljenih slik. Najdražje so šle v Kemoplast in Alpos.
Po prireditvi je bil "žur" s Specter soundom iz H ruševca v Hotelu j Alpos. Polna dvorana ter bogata pogostitev darovalcev in povabljencev je še enkrat dokazala izjemno pod-
ter in izrazito domač ter ženski. Če iz-	. .P°ro’ -*°
, 1XI •	t a- ter organizacijske sposobnosti predsed-
vzamemo kompolski oktet, ki je tradi-	6 J 1
cionalen spremljevalec šentjurskega 111 a ersica'
"Sožitja" ter je tudi tokrat navdušil s	F.K.
svojim nastopom, so bile vse nas-
POSLOVNA STRAN


P
h


Termi*
I ^
TEHNIČNA TRGOVINA
:
Cesta Kozjanskega odreda 87a| Šentjur
Tel./fax: 741-329
Po ugodnih cenah vam nudimo bogato ponudbo gradbenega materiala, inštalacij - voda, elektrika, ogrevanje, barve, lake, akustiko, belo tehniko in gospodinjske potrebščine.
__ AKCIJA
oADOLIN vse barve -10% POROLIT 12 cm samo 49,90 SIT

salonitne plošče 8- valjne l.kl. salonitne plošče 6-valjne 2.ki. velika izbir? keramičnih ploščic že od
929.00	SIT
849.00	SIT
779.00	SIT
CSE~— -——55=
senzorska luč cement Italija
6j990:#OSlT 556,00 SIT 4.449,00 SIT
10.413,00 SO’
mreže za beton 9/6 okna termopan 60x60 S ok%termopan 100x120 |
balkanska vrata termopan	^28.814,00 S»T
^Zaposlimo trgovca, moškega, starega do 35 let.<^
18.590,00 SI|

TRGOVINA
STORITVE
d.o.o.
Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel,/fax: 063/743- 151. tel.: 741-151
VAM NVDI:
izvajanje plinskih napeljav izvajanje oljnih napeljav izvajanje elektroinstalacij
	
Stikala po.	od 199,00 SIT
Bojlerje	od 14.396,00 SIT
Enoročne baterije	od 7.299,00 SIT
Globinski sesalec	29.890,00 SIT
TV Voyager	50.999,00 SIT
Oljne gorilce	od 45.450,00 SIT
Regulator pritiska	od 2.757,00 SIT
Al. radiatorje (en člen)	od 1.488,00 SIT
Mehčalec vode	od 4.730,00 SIT
Vse cene so s prometnim davkom!	
	
lUNALNIŠKI INŽENIRING Križnik s.p., Šentjur, Mestni trg 1
O<53/ 741-709. e5S-<592
-	vodenje poslovnih knjig
-	računalniške storitve
-	prodaja pisarniškega materiala
-	prodaja in inštaliranje računalniške opreme
■ MCU4 ■ AKCIJA U AKCIJA ■
PC 486-0X2/66 4MB, HD 420 MB 119.900,00 SIT PC 486 VLB-DX2/66 4MB, HD 540 MB	133.900,00 SIT
PC 486 VLB-DX2/80 4MB, HD 540 MB	139.900,00 SIT
PC 486 VLB-DX2/100 4MB, HD 540 MB 145.900,00 SIT Doplačilo za tiskalnik DL 700	39.900,00 SIT
TRGOHlAD, d.o.o.
Leona Dobrotinška 21, Šentjur
1. predelave inštalacij ogrevanja na plin, od projekta do zagona
\2. izvedbe sistemov centralnega ogrevanja
\3. dobava in vgradnja več vrst plinskih peči\ (talnih litoželeznih in stenskih) in g o ril cevi
iVAILLANT, JUNKERS, 0CEANS, BERETTA-KALARD, B0NGI0ANNI, VVESHAUPT, FBR
NUDIMO VAM MOŽNOSTI KREDITNEGA ODPLAČEVANJA \PREKO SLOVENSKIH PLINOVODOV \ IN POPUSTE ZA GOTOVINSKA PLAČILA!
ZA VSE INFORMACIJE NAS POLKIČETE NA TELEFON 743-235; 743-615
KOMENTIRAMO

Sprava v občinskem svetu - ali po čem je LDS?
Kot kaže so se strateški strankarski boji za oblast v občini zaključili: stranke imajo, kar imajo - in kar je poglavitno, s tem, kar imajo, so očitno zadovoljne. Torej, kaj pravzaprav imajo?
Nobenega dvoma ni, da je zmagovita volilna koalicija (SKD, SLS in SDSS) dokončno utrdila svoje pozicije (drži mesta župana, podžupana, občinskega tajnika ter predsednika in sekretarja sveta), opozicija pa je, kar se funkcionarskih položajev tiče, ostala povsem praznih rok. In to zaradi enega samega glasu večine! Gotovo, tudi en glas večje dovolj za legitimno oblast in 0 tem ne velja izgubljati besed. Nekaj drugega je, kar preseneča. Opozicija je imela v rokah zelo močnega aduta - potrebno dvotretjinsko večino za sprejem statuta, ki ga vladajoča koalicija v nobenem primeru ne more sprejeti sama - zakaj ni igrala nanj? Z njim je sicer vztrajno in nesramno grozila, toda v ključnem trenutku sta LDS in ZLSD brez pravega očitnega razloga stisnili rep med noge. Nove volitve, ki bi jih lahko izsilili z vztrajanjem na svojih deklariranih načelih, so brez dvoma dvorezen meč, tako za opozicijo kot za vladajočo koalicijo in strah pred njimi menda ni bil odločujoč. Navsezadnje, manj kot nič jim skorajda tudi nove volitve ne bi mogle prinesti! Bolj verjetno je, da so se oboji lepo umirjeno prešteli, sklenili kakšno kupčijico, ki bo prišla na piano malo kasneje, ter ugotovili, da je za mirno dokončanje mandata boljši "slab mir kot dobra vojna".
Kaj je torej dobila opozicija?
Dobila ni prav dosti, je pa mnogo obdržala. Lahko bi rekli, daje operativno vodenje občinske politike ostalo v njenih rokah. Vsi vodje oddelkov so neposredno ali posredno iz opozicijskih vrst, kar nikakor ni zanemarljivo. Čvrsto držijo tudi načelništvo v upravni enoti, kar je v nekaterih primerih morda celo Pomembnejše od županstva. Poleg tega, kot kaže, so nadvse zadovoljni z zasedbo politične funkcije "stečajnega upravitelja" Eleganta. G. Gorečan bo v Elegantu sicer precej "tenko piskal", toda, če so govorice resnične, dobiva plačo za svoje delo na občini, kar pomeni, da seje opozicija uspela na nek način učvrstiti v občinskem proračunu, eden izmed njenih veljakov pa je dobil razmeroma ugodno streho nad glavo. Zgoditi se mu pravzaprav nima kaj, če pa slučajno uspe, bodo padale obilne pozitivne pike.
nadaljevala že lani zaznana agonija tega šentjurskega praznovanja.
Ne bi želel omalovaževati truda številnih akterjev, ki so resnično vložili v to prireditev veliko skrbi in dela, toda končni učinek, po mojem mnenju, ni bil primerljiv z vloženim trudom in denarjem. Sama Jurjeva povorka konj je bila sicer simpatična, toda takšna ali skromnejša kot prejšnja leta ter vse prej kot atraktivna. Živ konj vsaj v našem primeru še ni atrakcija, ki bi lahko zadovolijla televizijsko razvajene gledalce. Tudi stojnice v Zgornjem trgu niso bile nič kaj hudo opazne. Dogajanje na odru je obvladoval "Šaleški odmev", ki že dolgo ni več magnet, na katerega bi se lepile zabave željne množice. Morda bi se za ostale nastopajoče lahko našlo več spodbudnih ocen, npr. Vesele Štajerke so bile kar prijetna popestritev, toda kdo bo dva dni stal na trgu pred cerkvijo ter skoraj vkopan v asfalt veselo ploskal sicer zavzetim toda večinoma že neštetokrat videnim folklornim in drugim nastopom? Da bi se človek nekje v sprejemljivi bližini odra lahko usedel, si kulturno privoščil kozarček ali dva iz kleti najboljših šentjurskih vinogradnikov, zagriznil kaj takega, česar si doma ne zna (ali nima časa) pripraviti, zaplesal, ali se kako drugače zabaval, ne, kaj podobnega je bilo na Jurjevanju domala izključeno. Ali je potem čudno, da je bil npr. petkov čudovit pomladni večer v Zg. trgu razmeroma dolgočasen in prazen.
Tudi za Jurjev sejem pred "Džamijo" bi človek težko našel vzpodbudne besede pohvale. Prav, bilo je živahno, toda kaj dalje od povprečne kramarije, ki je je dovolj na vsaki "pasji procesiji" skorajda nismo prišli. Zelo zelo je manjkala domača ponudba.
Kljub vsemu je bil obisk, sicer občutno slabši od lanskega, še vedno presenetljivo dober. Morebiti je prireditev organizatorjem celo prinesla dobiček, kar pa jih nikakor ne sme uspavati, da v Jurjevanje v naslednjem letu ne bi pod nujno vnesli odločnih svežih idej. Jurjevanje, takšno kot je bilo letošnje, bo v nekaj letih nezadržno ugasnilo.
Prav tako nisem prepričan, da je revija pevskih zborov prava dopolnitev jurjevanju. Nič nimam proti morebitenmu nastopu ene ali dveh pevskih skupin, pač tistih, ki imajo pripravljen Jurjevanju primeren repertoar, revijo pevskih zborov, takšno kot smo jo imeli letos, pa bi bilo potrebno prihraniti za Ipavčeve dneve.
Franc Kovač
Ko seštejemo te opozicijske točke, se pokaže, da dajejo nadvse solidno osnovo za praktično osvajanje občinskega gospodarskega in političnega prostora. Če bo šlo kolikor toliko vredu, so čvrsto zraven, če ne, bodo točno vedeli, kje, kdaj in s kakšno močjo je potrebno udariti. Mogoče bi bilo celo trditi, da je vladajoča koalicija tista, ki ni uspela izkoristiti svojega volilnega uspeha.
Gledano strateško, sta se LDS in ZLSD vendarle uspeli dobro "prodati".
lurjevanje ’95
Podžupan g. Pungartnik je bil nad njim vzhičen, saj je v občinskem svetu izjavil, da je zaradi letošnjega jurjevanja bil ponosen, da je Šentjurčan, meni pa se zdi, da se je letos le še
130 otrok bo letovalo v Savudriji
Zveza prijateljev mladine bo tudi letos od L do 11. avgusta organizirala letovanje šolskih in predšolskih otrok na morju. Cena letovanja bo subvencionirana in bo znašala od 11 (KM) - 17 (KM) tolarjev (ekonomska cena je 27 000 SIT). Ceno bodo določale posebne komisije v šolah in vrtcih.
Odbor za organizacijo letovanja razpisuje dela za 7 vzgojiteljev s šolskimi otroki, 2 za predšolske otroke ter za 1 pedagoškega vodjo. Vabijo zainteresirane, da se pisno prijavijo na naslov DPM Šentjur, Mestni trg 10 do 30. junija.	_________________________________________
Z VSEH VETROV
Alarmni center kmalu tudi v Šentjurju
Čeprav smo še pravzaprav le malo večja vas ter daleč od velemestnega življenjskega utripa, nam postaja kriminal vse bolj pogost gost. Pogojujejo ga rastoče socialne razlike in zlasti še osip moralnih norm. Skorajda že ni tedna brez novic o raznih vlomih in tatvinah. Skrb za lastno varnost in varnost premoženja postajata vse bolj aktualna.
V podjetju Močnik d.o.o. iz Šentjurja, ki smo ga doslej poznali predvsem kot organizatorja avtošole, se strokovno in načrtno lotevajo varovanja oseb in premoženja. Že sedaj nudijo varovanje prenosa gotovine, strokovno varovanje na javnih prireditvah, varnostno službo v nekaterih podjetjih, kontrolo bolniških staležev, v letošnjem poletju pa nameravajo vzpostaviti operativni alarmni center kot osnovo uspešnega varovanja premoženja. Če bo zanimaje zadostno, to pomeni, če bodo imeli
vsaj 40 strank, bo njihova služba delala nepretrgoma, če pa bo zanimanja manj, bodo prevzemali le nočna varovanja.
V dežurni sobi, kjer se bodo stekali vsi signali iz zasebnih alarmnih sistemov hiš oziroma varovanih objektov, bo vedno sedel dežurni, ki bo po radijski zvezi komuniciral z oboroženo patrolo na terenu. Pri Močniku pravijo, da bodo njihovi strokovno usposobljeni ljudje na mestu nenavadnega dogajanja že v 3 minutah ter vlomilci nimajo nobenih šans. Če pa bi vlom slučajno le uspel, bo za njimi še vedno stala tudi Zavarovalnica.
Če vas skrbi, kako bo vaše stanovanje "preživelo" vaše letošnje počitnice, si boste tudi za omejen časovni termin lahko pomagali z novim alarmnim centrom, zagotavljajo pri Močnik d.o.o..
Seveda nas je zanimalo, koliko bo stala pri njih kupljena varnost. Povprečna mesečna cena naj bi bila okrog 12 000 SIT.
F. K.
Revija pevskih zborov
Organizatorji Jurjevanja, Turistično olepševalno društvo Šentjur in komisija za kulturo pri Občinskem svetu sta si jo zamislila kot del praznovanja Jurjevega. Prav, pa naj bo tako!
Pred polno šentjursko dvorano se je predstavilo 7 zborov. Prvi se je predstavil najmlajši in tudi edini mešani pevski zbor iz Šentvida, Drameljčani so prišli na revijo z moškim in z ženskim pevskim zborom, enako so bili zastopani tudi šentjurski pevci, nova dirigentka Vlasta Plavčak je s Ponikve pripeljala moški
pevski zbor, g. Firer iz Dolge gore pa pri nas že dobro uveljavljeni mešani oktet.
Kot je kazalo, so organizatorji pri izbiri repertoarja pustli pevcem proste roke in so le - ti prišli v večini primerov v Šentjur predvsem bolj pokazat dosežke te sezone, kot častit pomlad, Jurija ali celo praznike, na čigar predvečer se je revija zgodila.
Teden Rdečega križa

V letošnjem tednu Rdečega križa, od 8. - 15. maja, z motom BITI ČLOVEK ZA ČLOVEKA, je v občini potekalo več akcij. 269 prvošolčkov je bilo svečano sprejetih med podmladkarje, na vseh šolah so posvetli nekaj učnih ur zgodovini Rdečega križa, pisali pa so tudi nagradne spise na to temo. Ves mesec maj poteka akcija zbiranja pomoči za humanitarne namene. Občinska organizacija obvešča vse darovalce, da lahko svoj prispevek nakažejo po položnici ali s prenosnim nalogom na Območno organizacijo RKS Šentjur," za humanitarne namene",
ŽR 50770 - 678 - 45725. Sklicujte se na številke 01 - 768 - 002!
Po aplavzu občinstva sodeč, sta bila najbolj všečna MPZ Dramlje in MPZ Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
Pravnim osebam se prispevek prizna kot strošek, ostalim darovalcem pa kot olajšava pri dohodnini.
Hvala za vašo pozornost in odločitev!
F. K.
Sekretar: Slavko Slejko
Kmetijski nasveti
Siliranje krme
Hranilna vrednost krme je močno odvisna od časa košnje. Zlasti spomladi se hranilna vrednost rastlin s staranjem hitro zmanjšuje; ker pridelek sočasno narašča, se navadno prepozno odločamo za košnjo. Tako pridelamo sicer precej krme, a z nizko hranilno vrednostjo. Napačno je mnenje, da bomo nizko hranilno vrednost pozno košenega travnika lahko popravili s sodobnimi načini konzerviranja (siliranje v bale, dosuševanje s toplim zrakom ali s pomočjo toplotne črpalke). Na ta način je smiselno konzervirati samo izredno mlado travo, ki bo z visoko hranilno vrednostjo tudi pokrila visoke stroške konzerviranja.
Kdaj so silirni dodatki neobhodno potrebni?
-	Če so vremenske razmere pri siliranju neugodne in ne uspemo pripraviti silime mase v dveh dneh.
-	Kadar je v ruši veliko detelje in zeli.
Za usmerjanje fermentacije uporabljamo naslednje silirne dodatke:
Mravljinčna kislina: za trave 3 - 4 kg, za detelje in lucerno 5 - 6 kg na tono silaže.
Ensimax: za trave 3 - 6 kg, za detelje in lucerno 5 - 9 kg.
Alfamax: za detelje in lucerno 3 - 7 kg.
Pri navedenih silirnih dodatkih sta aktivna snov mravljinčna in ocetna kislina. Kadar je silirna masa slabo uvela, uporabljamo vse tri navedene pripravke. Pri siliranju lahko uporabimo tudi Sili - Ali in Plantanaze, kjer so aktivne snovi mlečnokis-linske bakterije in encimi.
Vse pripravke mešamo z vodo v predpisanem razmerju in jih čimbolj enakomerno porazdelimo po silimi masi. Pri tem si pomagamo z ročnimi ali nahrbtnimi škropilnicami ali specialnimi dozirnimi napravami. Pri nas jih izdeluje firma Bider iz Rečice ob Savinji.
Pri siliranju upoštevamo naslednja zlata pravila:
-	Silos polnimo hitro, maso ves čas poravnavamo in intenzivno tlačimo.
-	Silos zapiramo takoj po končanem polnjenju, četudi s siliranjem naslednji dan nadaljujemo.
-	Silima masa naj ima vsaj 28 % suhe snovi in ne več kot 45 %.
Mija Roženičnik
POSLOVNA STRAN
Na podlagi 8. in 16. člena Statuta sklada za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur objavlja UO Sklada v sodelovanju z Ljudsko banko Celje:
RAZPIS
Za dodelitev posojil za pospeševanje oialega gospodarstva v občini.
'■ Za posojilo lahko zaprosijo: ^Hostojni obrtniki oziroma podjetniki z <*° 30 zaposlenimi delavci;
občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrt-ne8a dovoljenja oziroma priglasitev Podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis v sodni register, In Priložili vse predpisane dokumente za
ustanovitev.
Sedež obratovalnice in kraj investicije utora biti na območju občine Šentjur.
Skupni okvirni znesek posojil znaša 50 milijonov SIT. Največ 20 % skup-nega zneska bo namenjeno obrtnikom °ziroma podjetnikom začetnikom, ki bodo začeli z obratovanjem najkasneje v b mesecih po prejemu sredstev.
3- Posojila se dodeljujejo za naslednje uamene: za nakup, graditev in adaptacijo Poslovnih prostorov; nakup opreme; nakup zemljišča v obrtni coni; ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti.
4. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje Posojilo:
najdaljša odplačilna doba 4 leta; °brestna mera DEM + 9% ali R + 8%; moratorij največ 1 leto; znesek posojila največ do 30% predračunske vrednosti; r°k koriščenja posojila do 15. oktobra |c395; stroški odobritve posojila do 2 milijonov SIT 20 000 SIT, nad 2 milijonoma SIT pa 20 000 SIT + 1 % zneska odobrenega posojila; mesečne anuitete; mesečno plačilo obresti v času moratorija.
3. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo: dejavnosti, ki povečuje levilo zaposlenih; dejavnosti proizvodnje, turizma in podobno, ki so v občini mdkejše; dejavnosti z visoko stopnjo inovativnosti in sodobnih tehnologij; za ckološko sanacijo obstoječih dejavnosti.
6. Vloga za posojilo mora vsebovati:
a)	prošnjo s podatki: ime in priimek, s,slno bivališče, firmo, naslov firme in Ptosilca, dejavnost, opis investicije s Predračunsko vrednostjo, vire financi-ranja, terminski plan in višino Zaprošenega posojila;
b)	originalno dokumentacijo s tekočim datumom, kot prilogo prošnji: potrdilo o vPisu obratovalnice v register obratovalnic, oziroma podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu v sodni register (z vsemi prilogami) in dovoljenje za upravljanje dejavnosti, oziroma potrdilo, da je pri pristojnem upravnem organu vložen zahtevek za izdajo obrt-
nega dovoljenja oziroma priglasitev podjetnika oziroma na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oziroma gosp. družbe v sodni register, ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev;
c)	dokazila glede namena posojila: kupoprodajno pogodbo pri nakupu; pri gradnji ali adaptaciji, če je prosilec lastnik - zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun; če je najemnik - soglasje lastnika oziroma upravljalca, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del na ime lastnika ali upravljalca, zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o lastništvu lastnika ali upravljalca, na jemno pogodbo sklenjeno najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme - overovljen predračun ali račun.
d)	če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju: pisno izjavo ustanoviteljev, da bo delovno razmerje sklenjeno najkasneje v 6 mesecih po odobritvi posojila.
e)	Izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za najmanj 4 leta.
g) dokazilo o kreditni sposobnosti davčno napoved za preteklo leto (potrjen obrazec za odmero davka od dejavnosti) s podatki o poslovanju v tekočem letu; izjavo o dosedanjih kreditih; potrdilo o plačanih obveznostih državi; zaključni račun podjetja za preteklo leto s podatki o solventnosti in boniteti (BON 1,2,3); dolazilo o možnem zavarovanju posojila (zemlj.knj. izpis nepremičnine, kije bremen prosta in ustrezno zavarovana; za obrtnike je zavarovanje možno tudi pri zavarovalnici).
7.	V posojilni pogodbi med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da se v primeru neizpolnjenih ob veznosti ali lažnih podatkov takoj vme indeksirano posojilo ali neodplačani del z obrestno mero 30% in se odvzame možnost koriščenja kredita, v kolikor le - tega v 3 mesecih po dodelitvi na koristi.
8.	Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da v preteklosti kreditov ni vračal, ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vrniti.
9.	Vloge podjetij in g.d„ ki že poslujejo več kot pol leta in redno ne zaposlujejo nobenega delavca, ne bomo obravnavali.
10.	Rok za oddajo prošenj je do 15. junija 1995 na naslov Sklad za razvoj m.g. občine Šentjur, Mestni trg 10.
1 l.UO Sklada bo v 20 dneh po razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga posredoval prosilcem.
12. Nepravočasnih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
UO Sklada
If NllfERSAla
I 11 mil:
jr
3
^ :4A;!
C6
£
3
r
fl UŽMftH
tel.: «3-lp
UGODNI
krediti do TREH LET
fiksna obrestna mera 12% ill 40% polog
PRODAJA NA LEASING DO TREH LET polog od 25% do 45 %
PokličiiE 065/78^115
Ali nam pišite: trg. UŽMAH, 63225 Planina da vas poiščemo in vam pomagamo pri odločitvi.
VAS« STRBH(|
KOLIČINSKI
POPUST
DO 5%
n
'V ti

Preizkušeni
strešnik

Trgovina
UŽMAH
Planina, Tel.: 063/783-113


S
^OSTIŠČP
KOVAČ JULKA s.p.
63225 Planina pri Sevnici —-	Tel.: 063/783-201
JvlONTPARlS
Sponzor Študentskega košarkarskega kluba Šentjur
I Specialitete iz NOJEVEGA mesa: ^
-nojeva juha	^
g! -pretakr\jeno nojevo stegno m	v vinski omaki
Šentjurske	ŠENT/URČANI PO SVETU
NOVICE			 ^			, 		 k • - --
lil
L.....	' ''	.........................

Aco Pepevnik - človek s Strehe sveta
Ni še sicer stal na navišji zemeljski točki, t. j. na Mont Everestu, bil pa je na vrhu 8201 m visokega Cho Oya. To pa ni mala stvar. V vsej zgodovini človeštva je le nekaj sto mož, ki so se uspeli povzpeti z lastnimi močmi tako visoko. Da
imamo med njimi tudi Šentjurčana, je Acotova zasluga.
Plezati je začel pred 20 leti pri celjskem Alpinističnem klubu, najprej seveda na domačih stenah, kasneje pa si je zastavljal vse višje in višje cilje. Počasi so priznale premoč njegove spretnosti vse zahtevnejše stene od Norveške do Švice, Francije, Kirgizije in Južne Amerike. S Himalajo seje prvič srečal leta 1983. 7145 metrov visoki Gaurishankar je bil njegov prvi himalajski hrib.
" Čvrsto se mi je usidral v spominu, ker sem po tem vzponu pričel verjeti v usodo. Kar 4 - krat sem bil v snežnem plazu, pa seje vse končalo srečno. Še bolj nenavaden dogodek se mi je zgodil z derezami. Dvajset dni sem jih imel na nogah brez kakršnihkoli težav, tik pred prečkanjem velike ledene ploskve pa se mi je ena dereza odpela. V času, ko sem si jo pripenjal, mi je ledenik pred nosom zgrmel v dolino. Pač, ni mi bilo usojeno, da bi ostal na Gaurishankarju."
Leta 1987 se je odpravila v Indijsko Himalajo 5 članska alpinistična odprava štorovskega "Železarja". Njihov cilj je bila še nepreplezana smer v Shivlingu.
"Shivling je bil zame doslej najtežja preiskušnja. Ta naša prvenstvena Slovenska smer je veljala tistega leta za najboljši vzpon v Himalaji. Načrtovali smo, da jo bomo premagali v 4 dneh, toda v steni smo bili polnih 6 dni. Po 3 dneh smo sprevideli, da zaradi previsov in prekratkih vrvi za nas ni več povratka, za
vsako ceno smo steno morali premagati. Z gore smo se vrnili na smrt izmučeni in izsušeni. V 6 dneh sem shujšal 18 kilogramov. Takrat sem prvič in menda tudi zadnjič občutil, kako je, če si s svojimi močmi res čisto na koncu. No, pa je tudi takrat šlo po
sreči. Ne, mislim, da v teh skrajnih primerih kondicija n' najpomembnejša, v Himalaji odloča o življenju in smrti psihološka pripravljenost. Sam nikoli nisem obupal, vedno sem verjel v ugoden razplet tudi navidez brezupni trenutkov."
Dve leti kasneje je bil spet v Himalaji. T.i. Zagrebška odprava je poskušala osvojiti Mont Everes iz Tibeta. Imeli so veliko smole z vremenom. V baznem taboru s° čakali kar 61 dni in ko so se končno odpravili v goro, j ih je ustavil sneg. Aco je prišel najvišje, čisto se je približal meji 8000 metrov, a naprej ni šlo. Spominja se, da seje ugrezal do pasu v sneg in je za borih 100 zadnjih daljinskih metrov porabil polne 3 ure.
Letos, 12. marca, ga je Himalaja spet zvabila v svoje naročje. Tokrat je odpravo organizira Alpinistični odsek "Impol' iz Slovenske Bistrice, njihov cilj pa je bil 8201 m visoki Cho Oyu. V Katmanduju so v času aklimatizacije osvojili 6170 m visoki Imidža Tse ter se nato podali na goro s tibetanske strani.
"Bazni tabor smo postavili na višini 6400 m, ter nato še dva pr' 7000 in 7500 metrih. Moje kolege so močno pestile zdravstvene težave in so se vsi kmalu morali vrniti v bazo. Na gori sva osta, le 20 letni šerpa Lakpa in jaz. Zadnjo noč pred vzponom na vr je omagal tudi Lakpa. Višinska bolezen gaje povsem uničila. ^e!’ otopel in pobruhan je ždel v bivaku. Ob dveh zjutraj sem se poda na pot sam. Hoja na teh višinah je obupno težka. Napraviš dvajse korakov, nakar se moraš ustaviti za nekaj minut in se pošten0 nadihati, sicer ne gre. Težave sem imel s prsti na rokah in nogah-zaradi mraza, bilo je okrog 45 stopinj pod ničlo, in pomanjkanj3 kisika sem se moral često ustavljati ter si "oživljati" svoj0 okončine. Sicer pa pri vzponu nisem imel večjih težav. V 8 urah sem premagal 700 m višinske razlike, kar je razmeroma dober dosežek. Nekaj minut pred deseto uro dopoldne sem bil na vrhu. Ne, nobenega zmagoslavja ali posebne vznesenosti nisern občutil. Vesel sem bil le, da sem na koncu, da mi ni treba vec naprej. V nekaj minutah sem napravil nekaj posnetkov, seveda nisem smel pozabiti na svoje sponzorje, ter se brž odpravil nazaj. Skrb za preživetje, ki sem jo čutil kljub veliki apatiji, ki me je zdelovala zaradi pomankanja kisika, me je refleksno gnala naprej. Čeprav sem si vedno dopovedoval, da bom na vrhu
Šentjurske NOVICE	ŠENT7URČANI PO SVETU	wmm
' ......... ■	1 t :	'f'"	■;	: :" '., :v ,	.	.	
svojega prvega 8 tisočaka pokadil cigareto, sem namreč kar preveč strasten kadilec, tokrat za cigareto enostavno ni bilo niti volje niti časa. Ne, ni šlo za paniko, tudi tokrat sem verjel, da se
Mesto Šentjur pod Mont Everestom
mora vse končati dobro, da moja usoda ni Cho oyu. Po dveh urah sem bil že v taboru "tri" pri mojem šerpi, ki je bil v obupnem stanju. Višinska bolezen je na teh višinah praviloma smrtonosna, če se bolnika v najkrajšem času ne spravi v nižino. Sam ne vem, kako mi je to uspelo, toda navezal sem ga in ga naslednji dan živega pripeljal v bazni tabor. To, da mi gaje uspelo rešiti, meje neprimerno bolj veselilo kot osvojitev Cho Oyua."
Jn kaj je tisto, kar vas vleče v to pravzaprav zelo surovo in za življenje komajda sprejemljivo okolje?
'Mnogi so že poskušali odgovoriti na to vprašanje, pa menda še nikomur tega ni uspelo napraviti zadovoljivo. Gre enostavno za nekakšno nerazumsko zasvojenost, skorajda obsedenost in način življenja. Alpinizem je kot droga. Tu se na denar več ne gleda! Čutiš, da moraš iti in greš. Tudi vračanje domov je enaka ekstaza. Sele potem, ko doživim npr. nadvse pust Tibet ali napore
peklensko mrzle stene v Himalaji, znam ceniti čudovitost svoje Slovenije, Šentjurja in toplino doma. Rifnik je potem tako enkratno zelen, postelja neverjetno mehka, domač kruh in voda pa desetkrat okusnejša kot kjerkoli drugje na svetu. Nekaj časa me doma takorekoč obliva sama sreča. Toda prav kmalu me začne spet razjedati misel na novo steno, na novo goro, na prijatelje, ki nas druži ta čudna strast. Vem, da je zelo sebično do družine, ki jo nenehno zapuščam in ki jo skrbi zame, toda vseeno odhajam. Drugače več ne znam in ne morem.
Kako je z denarjem, s službo?
"Težko. Včasih sem bil v službi v Zlatarni, ki je z razumevanjem sprejemala moja "odhajanja", danes imam podjetje. Ko sem doma, opravljam višinska dela in nekaj zaslužim. Poslikava celjskih žitnih silosov je npr. tudi moje delo. Včasih mi uspe najti dovolj sponzorjev za stroške cele odprave, marsikdaj pa posušim vse svoje prihranke. Vzpon na Cho Oyu so mi pokrili sponzorji in meje prišel okrog 8000 dolarjev. Naj se na tem mestu zahvalim svojim sponzorjem Alposu, Občini, Zavarovalnici Triglav, Kemoplastu, Resevni, Akvoniju, Elbi in tudi firmam iz drugih krajev. Brez njih bi mnogokrat omagal, še preden bi prišel do gore."
Načrti?
"Imam veliko željo, da bi pokadil cigareto na vrhu Mont Everesta.
Zdaj imamo tudi v Šentjurju alpinistični klub,
-------------imenovali smo ga Rifnik, imamo odlično ekipo in
upamo, da bomo ime svojega kraja ponesli še na mnoge gore sveta. Že čez slabih 14 dni odhaja šentjurska odprava(Dušan Debelak, Tomaž Žirovnik, Andrej Govedič, Viktor Mlinar in Aleš Nežmah) v Ande. Stene Cordiliere blance so nekaj tako čudovitega, da se ne da povedati. Naprej bomo pa še videli. Zagotovo vem, da me "tekmovalni" pohodi raznih po vsej Sloveniji zbiranih skupin, četudi bi se odpravljale na Streho sveta, sploh ne zanimajo. V gorah moraš biti s prijatelji, z ljudmi, ki jim zaupaš. Le taka skupina ti nudi tista prava doživetja in občutek popolne varnosti tudi tam, kjer razumsko veš, da te narava lahko preseneti z najhujšimi preiskušnjami."
F.K.
Šmarje pri jelSah


ŠENTJUR
obvešča vse odjemalce na javnem vodovodu, da lahko odslej pokličejo dežurnega monterja vodovoda Šentjur na telefon: 0609 631 570.
Šentjurske NOVICE	Z VSEH VETROV	'
		
Dan odprtih vrat OŠ Slivnita
Da se je Gorici pri Slivnici reklo tudi Glinca, ne ve prav vsak. Za lončarstvo v teh krajih smo sploh bolj malo vedeli. Učenci OS v Slivnici so zgodovino svojega kraja dobro preučili in nastale so tri projektne naloge: Razvoj lončarstva. Zgodovina osnovne šole in Poznoantična utrdba Tinje.
Slovenci slabi govorniki, zato so takšne ure več kot dobrodošle.
Slivniška šola ima v dvajsetih oddelkih
Projektno delo je postalo sestavni del učnega procesa in naloge, ki so jih učenci predstavili na dnevu odprtih vrat, so bile dobro pripravljene. Nastajale so v okviru rednega programa več učnih predmetov: zgodovine, zemljepisa, slovenščine, likovnega in glasbenega pouka, gospodinjstva in celo tujega jezika. Poleg raziskovalnega dela, pa se učenci ob predstavitvi učijo govorništva in nastopanja. Splošno znano je, da smo
415 učencev. Več je oddelkov višjih razredov, saj se v petem razredu slivniškim otrokom pridružijo še tisti s Prevorja in Loke. Za letošnje šolsko leto so prostorsko stisko šole rešili s preureditvijo dveh novih učilnic, poslovne prostore šole pa so
umestili v bivše hišniško stanovanje. Za učence je pridobitev tudi skromna računalniška delavnica. Ravnatelj šole Rudi Mestinšek pravi, daje poznavanje računalništva za učence tako pomembno, da bo organiziral tudi poletno računalniško šolo. Naslednje šolsko leto pa bi rad pričel z novim računalnikom v knjižnici, s pomočjo katerega bodo učenci sami izbirah zaželjeno knjigo.
Dan odprtih vrat se je zaključil s predstavitvijo in pokušino kakšnih ducat vrst južnega sadja in razlišnih jedi iz tropskih sadežev. Za mnoge med njimi smo prvič slišali, presenetila pa nas je tudi izvirnost, s katero so mladi raziskovalci predstavili zanimivo vsebino. Bilo je poučno, prijazno in nadvse okusno.
Anita Kolesa
Vozi nas vlak v daljave.,.
Aprilski kulturno - naravoslovni dan za učence od 1. do 8. razreda drameljske osnovne šole je bil nekaj posebnega: z vlakom so šli na Dolenjsko in v Belo krajino.
Naročili smo posben vlak, ki nas je iz Šentjurja peljal do Metlike in nazaj. Tudi mnogo staršev, ki so z zanimanjem spremljali
šolsko delo, je bilo z nami.
Za veliko učencev je bila vožnja z vlakom pravo doživetje, saj jim je bilo to prvo srečanje z vlakom. Spoznali so, daje železnica pomembna panoga kopnega prometa. V manjših skupinah so ves čas vožnje obiskovali strojevodjo in njegovega pomočnika, ki
sta z veliko mero razumevanja in potrpežljivosti odgovarjala na nešteta vprašanja mladih radovednežev. Gotovo se je v kakšni mladi glavici utrnila želja po železničarskem poklicu.
V vsakem vagonu smo imeli zemljevid z vrisano potjo in vozni red za naš vlak. Skupina učencev višje stopnje je razlagala in opisovala pot in pokrajino. Slišalo se je veselo petje, smeh in seveda cviljenje in vriskanje, ko smo se vozili skozi predore in je strojevodja ugaševal luči.
Prvi daljši postanek je bil v Novem mestu. Sprehodili smo se do kapiteljske cerkve in centra mesta. Učenci nižje stopnje so prečkali prelepo modrozeleno Krko in se sprostili ob igrah v Ragovem logu. Drugi so si ogledali mestne znamenitosti, razstavo o stripu Mikij*1 Mustra, arheološko zbirko muzeja, Jakčev dom, Kettejev vodnjak itd.
V Beli krajini se je bohotila pomlad: povsod mlado zelenje belih brez, cvetoče sadno drevje in raznobarvnih tulipanov polni vrtovi! V Metliki smo si ogledali mesto, muzej na gradu, vinsko klet, belokranjski muzej in tovarno Beti.
Še skok na sladoled, pa hitro na postajo, kjer nas je nas vlak "pridno" čakal.
Preživeli smo naporen, a čudovit dan. Starši so naše delo pohvalili. Največje priznanje pa nam je njihova želja, da bi se naslednje leto spet srečali na "našem vlaku, ki bo peljal v kakšen drugi konec Slovenije.
Lojzka Božnik

111
EE

Občutiti gozd
^sak sončni žarek, ki ga ne ulovimo v zeleno površino polj, travnikov in gozdov, je za vedno izgubljeno bogastvo in za takšno razmetavanje bodo naši potomci obsojali svoje Heizobražene prednike.
Ta večno mlada misel je lahko vodilo vsem, ki do neke mere usmerjajo naravne procese. Lahko je vodilo tistim, ki sestavljajo zakone, kakor tistim, ki se po njih ravnajo.
Približno polovico dežele na sončni strani Alp je obrasle z
Sozdom, polovico dežele pokriva najprodornejša in Uajracionalnejša življenjska združba na planetu, polovica dežele ni direktno onesnažene s kemijo in ta polovica je zbiralnik in Zadrževalnik vode ter energije. In prav ta gozd j e v zadnjem času Predmet povečanega zanimanja javnosti. Gozdarji smo tega veseli, čeprav dejstva žal kažejo na to, da prevladujejo tržno Posestniški interesi. Zaradi najrazličnejših teženj vseh 300 000 lastnikov gozdov v Sloveniji in zahtev do mnogih nelesnih funkcij gozda drugih nelastnikov, ravnanje z gozdom ni le Politično, tehniško in lastniško vprašanje, temveč tudi moralno ln kulturno. Na tak način lahko rešuje vprašanje samo tista družba, ki je sposobna trajno zadovoljevati potrebe tako, da ne °groža prihodnjih generacij. Slovenska gozdarska doktrina je takšna in prav zaradi tega slovenskim gozdarjem že dolgo ni Potrebno hoditi po zglede v Evropo.
Gozd, kakršnega imamo, ni nastal v enem letu. Sooblikovali so ga lastniki, gozdarji in zakonodaja, ki je predpisovala pravila igre. Politika se je spremenila, politiki so se menjali in pasti je moral Zakon o gozdovih še pred sprejetjem novega. V gozdu je bilo v tem prehodnem obdobju dovoljeno vse, kar ni bilo prepovedano, prepovedanega pa ni bilo praktično ničesar. Gozdarji in vsi tisti, katerim ni bilo vseeno za naravno in kulturno dediščino, smo se oddahnili, ker je bil v mesecu maju 1993 končno sprejet nov zakon o gozdovih.
S sabo je prinesel nekatere temeljne spremembe. Državni gozdovi so dobili novega lastnika, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, nekdanja gozdna gospodarstva so se preoblikovala. Najprej so se izločili TOK - i. Iz njih so nastale v večini gozdarske zadruge, katerih dejavnost je trgovina z lesom. GG - ji so ohranili ime. To so izvajalske organizacije, ki na prostem trgu nudijo usluge gozdarskih opravil. S Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov imajo podpisane letne pogodbe za opravljanje vseh del v njihovih gozdovih. Poleg te dejavnosti se ukvarjajo še s trgovino z lesnimi sortimenti.
Na novo je bil ustanovljen tretji segment v gozdarstvu -Zavod za gozdove Slovenije. To je strokovna služba, ki usmerja ravnanje z vsemi gozdovi v sozvočju z določili Zakona o gozdovih. Zakon je ohranil načelo splošne odprtosti gozdov. Gozd ostaja dobrina z javnim značajem. Zaradi številnih nelesnih funkcij ne more biti izključno zasebna lastnina. Prav zaradi tega država lastnikom gmotno pomaga. Gre za različne oblike proračunskega sofinanciranja del pri gojitvenih in varstvenih delih v gozdu (sadnja, nega mladja, gošče, redčenje...). Vsakemu lastniku gozda država v celoti nudi javno gozdarsko službo. Liberalizem do lastnine je lastniku gozda prinesel to, da les prodaja svobodno na trgu, izbiro dreves za posek pa opravi uslužbenec javne gozdarske službe skupaj z lastnikom gozda. Njemu izda odločbo o največjem možnem poseku. Z zakonom je odpravljena biološka amortizacija (del prodajne vrednosti lesa, ki so ga odtegnili lastniku). Z njo so se v preteklosti pokrivala vsa gojitveno - varstvena dela vključno z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih vlak in cest.
Zakon o gozdovih temelji na načelih sonaravnosti, biološke pestrosti, ob upoštevanju lastnine.
Če hočemo dvigniti kvaliteto kulture krajine, gozda v njej in našega bivanja, bo pomembnejše kot zgolj zakonsko reševati probleme imeti srce in čute, ki bodo zaznali trkanje žolne, žuborenje potoka..., ki bodo hoteli videti modrasa, kanjo..., okusiti smolo..., in otipati razpokano deblo. Marsikateri ljudje bodo morali spremeniti vrednote: količino s kakovostjo, prevlado z enakostjo, rast s stagnacijo. Žal poznajo hiperciviliziranci našega časa vse cene, a nobene vrednosti. In se ne zavedajo, daje zeleni list tisti modri kamen, ki oksidira vodo, sprosti kisik in sestavlja novo organsko snov. To je edini proces na planetu, zaradi katerega lahko obstajamo.
Dušan Debenak, dipl. gozd. ing.
OBVESTILA
NOVICE
Zdravnik svetuje
Težave ob koncu šolskega leta
Bliža se konec šolskega leta, kar pomeni vrhunec stresnih razmer pri šolarjih, pedagogih in starših. V mislih so šolarji že na končnem izletu, na morju ali v hribih, v resnici pa je še veliko ocen nezaključenih, pred njimi so še odločilni testi, uspeh je še vprašljiv, negotov je tudi vpis na želeno šolo - skratka je grozno! Zato ni čudno, da se pri šolarjih v tem času tako pogosto pojavljajo t.i. psihosomatske težave, glavoboli, slabosti, vrtoglavice ter ponavljajoči prehladi s povišano temperaturo.
točno določi, šele potem se lahko spoprime s pravimi težavami.
Strah: je posledica znane neugodnosti in je manj nevaren od tesnobe. Če je npr. "cvek" v spričevalu neizbežen, moramo šolarju pomagati, da ga čimprej sprejme kot dejstvo, ki v resnici ni nikoli tako strašno, kot se zdi na prvi pogled.
"Špricanje": tesnoba in strah sta lahko v določenem trenutku neobvladljiva. Starši morajo šolarju dopustiti, da si v stiski odgovorno najde tudi takšno rešitev. Nenavadno prazna učilnica bi morala biti resno opozorilo tudi pedagogu.
Znano je, da je uspešnejša pozitivna spodbuda. Kazen je največkrat le izraz nemoči vzgojitelja ali staršev, ki si iz težav s svojim varovancem ne znajo pomagati.
In kdo naj ob stiskah ob koncu šolskega leta pomaga staršem in učiteljem?
Kdo drug kot njihovi varovanci s svojimi dosežki in zaupanjem?
________dr. Draga Kovač - Škoberne
Za vsako bolezen roža rase-
Žajbelj: Pri nas ga sadimo v vrtovih-Zrase do 70 cm visoko in ima vijoličaste cvetove.
Kako šolarju pomagati?
Največ lahko storijo starši in pedagogi, če nastale težave svojih varovancev sprejemajo z razumevanjem.
Katere težave so najpogostejše?
Tesnoba: je česti spremljevalec kriznih časov. Je posledica nedoločenih, mnogokrat tudi povsem iracionalnih groženj otrokovi osebnostni integriteti ter je vzrok tudi za skrajne in povsem nerazumljive zavestne ali podzavestne šolarjeve reakcije. Šolarju moramo pomagati, da vzroke spravi v zavest, da jih
Ali je potrebno iti k zdravniku?
Pri ponavljajočih psihosomatskih težavah vsekakor. Le zdravnik bo mnogokrat lahko ločil psihosomatske težave od organskih bolezni ter ustrezno ukrepal. Tudi s šolo neobremenjen razgovor z zdravnikom je lahko izjemno koristen.
Na čigavi strani naj bodo starši?
Čustveno vedno na šolarjevi! Šolar se v stiski ne sme čutiti od vseh izdanega. Umirjen razgovor z učiteljem, po možnosti tudi v troje, je nepogrešljiv.
Korenček ali palica?
Žajbljev čaj krepi celo telo, čisti dihala, pljuča in vneto grlo, varuje pred kapjo, pomirja živce in drgetajoče ude ter umirja krče, čisti kri, zdravi jetra, preprečuje motnje v črevesju in je priporočljiv pri boleznih hrbteničnega mozga ter pri sladkorni bolezni.
Priprava čaja: zvrhano čajno žličko zelišča poparimo s četrt litra vode ter pustimo kratek čas namakati.
Stari rimski pregovor pravi: Zoper silo smrti je žajbelj na vrsti!
Pa veliko zdravja vam želi vaš Kosobrin!
Obvestila matične službe	Spoštovani urednik!
Poročili so se:	Prosimo vas, da v naslednji številki objavite to kritiko!
Alojz Fijavž iz Šmarja in Katarina Gobec z Grobelnega, Cvetko Novak in Marina Tratnik iz Vodic, Vinko Kopinšek iz Jazbin in Magdalena Mernik iz Vodul, Branko Filej in Cvetka Knez iz Dramelj, Bernardo Terbovšek s Ponikve in Mojca Dobnik iz Celja, Jurij Korošec iz Sp. Brežnice in Bernarda Kožuh iz Pletovarij, Zvonko Filipšek iz Luterja in Darja Rečnik iz Žagaj a, Andrej Kaučič iz Branoslavcev in Romanca Kupec iz Gorice, Mirko Verhovšek in Silva Gubenšek iz Voduc, Ivan Gro-bin iz Bistrice in Klavdija Antlej iz Podvin, Janez Šumlak in Damjana Kolar iz Celja, Bogdan Šuc iz Vodenovega in Anemari Hvalec iz Šentjurja, Branko Vrečar iz Gorice in Fanika Gračner iz Dobja.
Umrli so:
Anton Fendre (81) iz Žegra, Janez Belak (77)iz Pl. vasi, Franc Pungaršek (60) iz Žegra, Marija Šket (86) iz Loke, Neža Mastnak (87) iz Zaloga, Angela Tovornik ( 84) s Planince, Vida Urbajs (73) iz Jakoba, Neža Urleb (87) iz Lokarij
5. aprila je bil v Šentjurskih novicah objavljen članek z naslovom Dobje v pesmi, besedi in sliki. Ob koncu članka je bilo tudi zapisanih nekaj besed o bogati zakuski in sladicah. Aktiv kmečkih žena Dobje se ob tem čuti nekoliko prizadet, kajti vse žene tega aktiva so se zelo trudile in prispevale veliko dobrot za to prireditev, vendar paje v članku omenjena le ena.
Aktiv kmečkih žena Dobje
Sprejemam kritiko.
Prihodnjič, če me boste še povabili, bom poiskusil prepoznati vse dobrote - in vse kuharice.
Urednik
TRGOVINA ZAMB1
Ljubljanskal, Šentjur	^
| Tel.: 063(743472	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	

"•"ve
v«
Pridite In prepričajte se sami • v trgovini ZflMBI boste odkrili poten! In dober nakupi
S polhijske postaje
Kazniva dejanja
V preteklem obdobju so policisti obravnavali 25 tovrstnih dejanj, od tega je bilo 6 poslovnih in ena zavarovalniška goljufija, 3 nasilna dejanja ter več tatvin.
Inovatorka iz Vrbnega
I- M. iz Vrbnega si je omislila svojo ■"azličico poštne goljufije. Na 130 naslovov je razposlala po 2000 tolarjev Vredna priporočena pisma, v katerih je najavila radodarno ponujanje različnih niožnosti hitrega zaslužka. Od vseh udeležencev je na hitro zaslužila okrog 150 000 SIT le ona, potem pa so ji nerazumevajoči policisti preprečili njeno nadaljnje dušebrižno početje.
Spor in požig v Dobovcu
Sorodnika Albina in Jožeta T. je 16. maja zvečer sporna traktorska vožnja tako sprla, daje Albin sklenil najprej vse pokončati s Plinom iz bombe in ko so mu to preprečili, Je zažgal svoje in Jožetovo gospodarsko Poslopje, ki je zgorelo do tal.
Promet
Policisti so zabeležili 90 kršitev CPP, 24 nezgod, odvzeli so 30 vozniških in 12 Prometnih dovoljenj. Opozarjajo na
voznike mopedov, ki često dirkajo po cestah brez čelad in ustreznih dovoljenj. Obljubljajo, da bodo "kroničnim" tovrstnim grešnikom v skladu z zakonom pričeli odvzemati njihova vozila.
Smrtna nesreča v Jakobu
7. maja je na cesti v Jakobu Anton P. s Ponikve zaradi prehitre vožnje zbil kolesarko Vido Urbajs, ki je poškodbam podlegla.
Javni red in mir
Pikado je lahko nevarna igra
To sta pri "Janezu" v Loki na svoji koži spoznala gospoda Kos in Drobne. 3. maja zvečer je namreč Antona Guzeja poraz pri tej igrici tako prizadel, da je iz čistega obupa pričel gristi in razbijati steklovino v lokalu. Z gosti, ki niso imeli pravega sočutja z njim, se je suvereno "pogovoril na roke", pri čemer sta Kos in Drobne potegnila krajši konec. Guzej je končal v celjskem iztreznitvenem prostorčku.
Ljubezenska romanca v Dolgi gori
Roman L. je 2. maja pozno zvečer nenadoma vzljubil svojo bivšo ženo Andrejo ter ji je seveda hotel svojo ljubezen takoj tudi dokazati. Ker pa so bile
duri in okna njene hiše čvrsto zaprta, seje šel zavrnjenega trubadurja tako glasno in odločno, da so mu priskočili na pomoč policisti - ter mu v znanem prostorčku v Celju dali na razpolago nekaj mirnih trenutkov za kovanje uspešnejše osvajalske strategije.
Karate in kung - fu pri "Štajercu" na Proseniškem
Primerno vinjena Roman L. in Danilo P. sta na 12. maja zvečer na inventarju v tem lokalu demonstrirala nekaj teh borilnih spretnosti. Natakarica Romana se je spomnila, da bi ta demonstracija lahko zelo koristila tudi šentjurskim policistom ter jih je pozvala v goste. Danilo P. je policiste tako fasciniral, da so ga povabili v Celje, kjer naj bi jim v znani sobici dal kratek tečaj iz "kung - fuja".
Prašič v gosteh
Okrog 100 kg težka mrcina seje ponižno pojavila pred vrati hleva Jožeta Mastnaka iz Lokarij ter si izprosila zatočišče. Slavko Kolar iz Šmarja je šele naslednji dan preko Štajerskega vala zvedel, kje mu je njegov potnik skočil z avtomobila.
F. K.
Tekmovanje veselošolarjev
Kako smo lani kršili javni red in mir
Policisti so zabeležili 274 tovrstnih prekrškov, kar je za 7% več kot lani. Domala Polovici (128) razgrajanj je botroval alkohol, 22 občanov (leto prej le 14) pa je v tinskem letu okusilo tudi iztreznitveni prostorček na celjski policijski postaji. Največ kršitev je bilo storjenih v nočnem času (158) in seveda v gostinskih lokalih 1100). Tudi zasebna stanovanja niso ravno vzorno mirna, saj seje v njih zgodilo kar 78 kršitev javnega reda in miru. Moški so po naravi bolj razboriti in imajo na vesti 242 kršitev ter so nežnemu spolu prepustili skromnih 32 primerov.
Struktura prekrškov je naslednja: v 200 primerih je šlo za prepire, vpitje in ropot, S krat so se akterji spopadli fizično, 17 krat so bili le predrzni, 19 krat so omalovaževali uradne osebe, 21 krat pa točili alkoholne pijače mladoletnikom. Največkrat so prišli navzkriž z zakonom brezposelni (106 krat), dijaki in študenti So se pokvarili za 33%, upokojenci pa poboljšali za 46 %.
V petek, 12. maja je v osnovni šoli na Ponikvi potekalo tekmovanje 2. stopnje v Veseli šoli. Udeležilo se gaje 172 tekmovalcev iz vseh osmih šol naše občine.
Zmagovalci: Irena Špan(OŠPlanina) - 4. razred; Kristina Zelič(OŠ Šentjur) - 5. razred; Luka Novak(OŠ Slivnica) - 6. razred; Boris Robič (OŠ Dobje) - 7. razred; Tina Zapušek (OŠ Dobje) - S.razred.
S. K.
Zanimivo je, daje bilo iz šentjurske občine le 53 kršiteljev, vsi ostali so "uvoženi" 12 sosednjih krajev. Pravi tujci so bili razmeroma zelo pridni: le trije so se malo Preveč spozabili. Od tega sta bila dva iz bivše Jugoslavije, eden pa nemški državljan.
^ področja osamosvojitvene zakonodaje je bilo 14 predlogov za uvedbo postopka 0 prekrških zoper tujce. Za tujce so policisti v večini primerov predlagali izgon iz države, a se sodnik za prekrške ni v nobenem primeru odločil za izrek tovrstnega ukrepa.
N vseh primerih, ko so bili dani zakonski pogoji, so tujce odstranili iz države po 28. členu Zakona o tujcih.
Mali oglasi
Objava do 15 besed dolgih oglasov je brezplačna.
Kupim puhalnik za seno! tel. 743 561.
Prodam 200 salonitk s 30% popustom! Tel. 743 561.
Šentjurske
NOVICE
VINKO /AGODIČ: SPOMINI
Vinko Jagodič takšen /e bil naš ias!
(2. nadaljevanje)
V	Šentjurju je nenehno primanjkovalo strokovnih kadrov na vseh področjih. Izobraženci so bežali v razvitejša okolja. Tako tudi za Alpos nismo imeli v občini prave rešitve.
Okrajna kadrovska komisija nam je predlagala bivšega direktorja tovarne usnja iz Šoštanja, ki je živel v Kopru. Odšel sem tja, da bi ga angažiral, a sem mimogrede izvedel pri koprskem organizacijskem sekretarju, da nima pravih sposobnosti in mu le iščejo primerno vodilno mesto v zahvalo za njegove politične zasluge. V Šentjur sem se vrnil, ne da bi se z njim sploh pogovarjal.
Okrajni ljudski odbor nam je potem v Alpos delegiral Jakob Ivana iz Cinkarne. Ta se je dela lotil z nenavadno ostrimi prijemi, zaradi česar je prišlo v tovarni kmalu do velikih napetosti, groženj s štrajkom ter izsiljenih sestankov z vodstvom političnih organizacij in delavskega sveta. Kot sekretar ZKS sem od njega zahteval, da spremeni svoj način dela, ali pa odide. Dal je odpoved. Za to svojo akcijo sem dobil v Alposu veliko podporo.
V.d. direktorja je postal Ferdo Kavtičnik.
Iskali smo novega direktorja (sekretar SZDL Stane Kozjan, sekretar Alposa Jože Gojtan in jaz) ter našli Staneta Peganca iz Komna na Krasu. Tudi pri njem je prišlo kmalu do napetosti in prepirov. Sam direktor je napravil nekaj potez, ki so ga diskvalificirale, zaradi česar je bil tudi z njim prekinjen delovni odnos. V.d. direktorja je po dolgem prigovarjanju postal Ladislav Grdina, ki je ravno v tistem času diplomiral na Fakulteti za strojništvo.
Take težave smo imeli ob sleherni reelekciji.
LI Bohor
LI Bohor je nastala iz nekdanje Borlakove žage.
V	mojem času so imeli le žago (predvojni gater) ter po vojni nabavljen furnirski nož s sušilnico (projektiral jo je direktor ing. Ladislav Najžer) in so bili dohodkovno zelo solidni. V tovarniškem kompleksu sta bili Gornikova in Koželjeva hiša, ki sta bili kasneje odkupljeni za obratovodstvo.
Večino sedanje površine tovarne so pokrivali vrtovi, tam kjer je zdaj industrijski tir, pa je bil večji kanal.
Upravo so imeli v Celju v Čuprijski ulici in so dnevno paradirali med Šentjurjem in Celjem. O nesmotrnosti takega vodenja sem polemiziral na eni izmed občinskih konferenc, zaradi česar je prišlo do ostrih razgovorov med direktorjem Najžerjem, predsednikom občine in mano. Pri tem sem mu očital, da je zanemaril razvoj podjetja, zlasti premalo skrb je posvečal strokovnim kadrom in preskoku na finalizirano proizvodnjo. Na sestanku Bohorjevih političnih organizacij in delavskega sveta za svoje kritike nisem dobil prav veliko podpore. Odslej so bili moji odnosi z direktorjem vedno na "distanci".
V tem času je pričela UJV preiskavo v Bohorju zaradi številnih prijav s strani lokalnih informatorjev ter tudi raznih nepravilnosti. Javnost je zlasti motil direktorjev mercedes, ki je bil njegov življenjski ponos. Nekaj si je bil direktor kriv sam, saj je večkrat ozmerjal miličnike, upravnico pošte in še marskikoga drugega. Očitali so mu tudi nekorektne poslovne vezi z inozemstvom. Da bi lahko opravičili svojo trajno preiskavo v tovarni, so priprli strejšega delavca Kopinška, ki je delal v odpremi, ter ga kasneje zato, da so opravičili pripor, tudi obsodili na 2 meseca zapora. Razmere v obratu so bile neznosne in na prošnjo prizadevne predsednice ene izmed političnih organizacij v podjetju,Malčke Furlan, sem posegel vmes. Obiskal sem načelnika Uprave za notranje zadeve Petra Gluharja in dosegel, da so zadevo zaključili. Šlo je, tako kot v Kombinatu in Apoteki, za pogram zoper namišljene nepravilnosti. Čutil sem se dolžnega zaščititi odgovorne ljudi v občini. In res so se sumničenja in preiskave umirile vse do "Krajgerjeve stabilizacije" leta 1965.
Montana
To je bilo podjetje, ki se je ukvarjalo z izkopom industrijskih peskov na Vrheh nad Štorami,
betonitov na Ogorevcu ter tufa v Zaloški gorci v Žalcu. Sedež je imelo v Šentjurju v bivši Brežnikovi hiši. Direktorje bil Jože Sedlar iz Celja, človek mnogih širokopoteznih zamisli in organizacijske togosti. Zaradi neznosnih razmer na posameznih improviziranih deloviščih in nizkih "colng" je prišlo v Montani do težav in prekinitev dela. Direktorju sem predlagal, da pripravi sanacijo ali pa ukine obrat. Za tehničnega direktorja smo v občinskem vodstvu postavili diplomiranega ekonomista Janeza Lenasija, ki je kmalu pod našim vplivom tudi zamenjal direktorja Sedlarja. Lenasi je kasneje prenesel sedež podjetja v Žalec, zaradi česar so mi očitali, da z levo roko odpravljam iz občine gospodarske potenciale, namesto da bi se trudil nasprotno.
Montana je v Žalcu bila tradicionalni zgubaš in so jo ukinili. Lenasi je odšel v Etol, kasneje je postal direktor Kovinotehne, predsednik medobčinske gospodarske zbornice in nato predstavnik v Frankfurtu.
(se nadaljuje)
Splošno / Cementninarstvo*
tovarne EMO Šentjur
)
mn niojz
63230 Šentjur tel./fax: 063 741-253 doma: 063 741-976 mobitel: 0609 612-692
■ betonska opeka 40*30x20
-	betonska opeka 40*25*20
-	betonska opeka 40x20x20
-	betonska opeka za silose In hlevske Jame premera
od 3.5 do 7m 52x20x20
-	betonski robniki:
vrtni 100x25x5 cestni 100x30* IO -betonski mejniki	45x10x10
-	betonske mreže 600x210
-	modul Ormož
-	cement (vreča 50kg)
-	apno (vreča 33kg)
75.90 srr 69.30 srr 60.50 srr
75.90 srr
363.00	srr
484.00	srr
242.00	srr 4.85i.oo srr
58.oo srr
583.00	Sit
484.00	SIT
V zgoraj navedene cene je vračunan prometni davek.
DOMAČE ZGODBE

: . ' '■ ■■


Slovo od doma
(nadaljevanje)
Naenkrat je zrasla pred njima visoka zgradba, pred njo pa veličasten spomenik osvoboditeljem."Pojdi ti gor in se pomeni, saj si bolj resna od mene," je rekla Zora. "Veš kaj, zdajle se pa res ne 0Va sporekli, greva obe." In že sta bili pred vrati, na katerih je pisalo ‘ b°g ve kaj že. Moški svet, ki je bil zbran, se je pri priči ozrl in °Cenjujoče premeril dekleti od nog do glave in nazaj, da sta v zadregi Povesili pogled. Iz množice seje izluščil tovariš s spoštljivo sivino v *aseh in ju prijazno ogovoril. Povedal jima je vse v zvezi z njuno s^žbo, stanovanjem. Razumeli sta, da kraj službovanja ni daleč in
se nimata česa bati. Samo uro vožnje z avtobusom iz mesta, vljudnostni stisk roke - zdravo - in odšli sta. Bili sta preutrujeni, Zrnedeni, premladi, da bi dojeli vse, kar ju čaka.
Avtobusna postaja. Kakšen direndaj, ciganska godba sredi Popoldneva; brezplačen koncert, sta pomislili. Otroci v bisagah, ki s° materam visele preko ram, so črno kukali v svet in sploh niso bili slabe volje, ker so njihove mame kadile in govorile v njima neznanem jeziku. Končno je zajeten šofer naznanil: "Kdor se pelje na Goričko, le gor!" Avtobus je bil skoraj premajhen za vse, ki smo Se hoteli peljati. Toda, ko je škripaje potegnil, je šlo tako naglo, da S' Pred seboj videl le polja in vegasto cesto, za seboj pa oblak prahu 'n niČ več. Postanki so bili obvezno pri gostilnah. Ni jih bilo malo. "mŠki so se iz njih vračali bolj glasni, drzni in skoraj vsiljivi. Dekleti Pa sta dremali na sedežih in komaj čakali, da bo vožnje konec. Ko suje avtobus vzpenjal na hrib, je kihal in stokal, ko da se bo vsak Cas ustavil. Na vrhu klanca je bilo naselje. "Končna postaja", je °znanil šofer.
Ljudje so se vsuli iz avtobusa, dekleti pa sta se spogledali, saj sta mislili, da sta se zapeljali v napačno smer. Saj to ni kraj, kamor sta namenjeni!
"Kaj je narobe, gospodični?"je bil prijazen šofer, ko je videl Piuno zadrego. "Medve sva namenjeni v Gornjo dol, to pa je Grad, kaJ sedaj?" Nasmehnil se je skoraj nagajivo in jima pojasnil, da avtobus vozi samo do tu, naprej je treba peš.
Takrat seje dekletoma približala gospa srednjih let, urejena, lepo ^ugovana. S prijaznim nesmehom je rekla v svojem narečju:" Imele °°mo isto pot, če sta za to, pojdimo skupaj." Šle so. Za njimi pa ^mjenost, razočaranje, pred njimi neskončna prašna cesta, kije ni h°telo biti konec.
Ko so hodile skupaj skoraj molče že celo večnost, tako seje Veri zdelo,je le vpršala: "Gospa, kako dolgo bo še treba hoditi?" "Recite j*1' kar Margarita, tako mi pravijo vsi, ki me poznajo. Kmalu bo, ^uialu. Danes hodita po tej poti prvič, zato se vama zdi dolga. Drugič bo Že bolje."
Pred njimi seje gozd odprl, tišina, ki jo je bilo čutiti, je delovala Pomirjajoče. Ustavile so se. Naselje pred njimi je bilo dokaj veliko, Vendar drugačno, kot sta bili vajeni. Hiše, razmetane brez reda po Vsej dolini, so osvetljevali zadnji žarki zahajajočega sonca. "No, tu sUio,"je ohrabrujoče dahnila Margarita. "Lep pogled, kajne!" le še P^ korakov in poti bo konec."
V vasi je bilo vse tiho, nikjer žive duše, kot bi vsi pomrli. Nista Vedeli ne kod ne kam. Margarita je videla njuno zadrego in ju P°vabila na svoj dom. Vstopili sta v skromno hišo, kjer so povsod °dsevali čistoča, urejenost in marljiva ženska roka. Sprejela jih je starejša gospa, oblečena v črno. Nekdaj lep obraz je bil prepreden z
drobnimi gubicami, ki jih je zarisalo življenje. Žive, črne oči so tako prijazno zrle v prišleke, daje zadrega pri priči splahnela. Z mirnim dostojanstvom je sprejela goste. Margarita in mati sta se na hitro pogovorili po madžarsko in kmalu so bili nared voda, večerja in postelja.
Prva noč pod tujo streho ni prinesla pravega počitka ne Veri ne Zori. Veri se je vso noč sanjalo, da teče. Andrej jo je lovil, za hip ujel, jo poljubljal na ustnice, vrat, se mehko dotaknil njenih prsi - in žeje spet tekla za vlakom. Vsa potna in zmedena seje prebudila.
Ni se zavedala, da seje pričelo novo obdobje v njenem življenju. Niti slutila ni, kaj vse ji bo prineslo. S seboj jo je potegnil vrtinec, v katerem je našla nekaj radosti ter mnogo trpkih spoznanj.
I.K.
Ernest Rečnik: Moje lovske prigode
Šentjurje bogatejši še za enega literata: g. Ernest Rečnik, znani Šentjurčan in nekdanji ravnatelj šole, je aprila letos izdal lično knjigo svojih lovskih zgodb. S pretanjenim občutkom za naravo in ljudi je prelil v besede in stavke prenekatere odtenke šentjurskega življenja, zato vsekakor zasluži, da v tej in v naslednjih številkah predstavimo nekaj njegovih "nemorilskih" lovskih dogodivščin iz te zbirke.
Vidrica Mija
Milo cviljenje, ki je prihajalo izpod nanesenega dračja za potokom Mestinjščice, je zbudilo Ignačevo pozornost. Tiho in previdno seje približal mestu, od koder je cviljenje prihajalo in pod vejevjem zagledal zagozdeno majhno sivorjavo živalco, vidrinega mladička.
Lačen, izčrpan in preplašen mladiček se niti ni preveč upiral Ignačevem prijemu; vdal se je v usodo, postal je ujetnik.
Ignac je vidrico odnesel domov, ji segrel kravjega mleka, ki ga je primerno razredčil, ga natočil v stekleničko za dojenčka, nataknil dudo in jo porinil vidrici v gobček. O, s kakšno slastjo je vidrica začela vleči. Izpraznila je domala polovico stekleničke.
Vidrica seje iz dneva v dan bolj navajala na dom, dobila je tudi ime, lepo ime Mija. Pri hiši sta bila tudi pes Pubi in mucek Tiger. Prve dni sta bila Pubi in Tiger kar malo ljubosumna, vendar ju je Ignac, kije dobro poznal naravo živali, lepo umiril in jih sprijateljil. Ker sta bila psiček in mucek mladiča, sta se kmalu začela igrati z Mijo. Včasih so se tudi sprli, vendar redko. Ignac je vedel, da so živali najbolj občutljive pri hrani, zato je morala imeti vsaka žival svojo skodelico v svojem kotu, pa je bil mir.
Izmed vseh domačih je imela Mija najraje Ignaca, spremljala ga je po hiši in zunaj nje. Nekega dne je šel Ignac z ribiško palico za potok, saj je bil tudi ribič. Mija gaje seveda spremljala. Ko sta prišla do vode, seje Mija vsa vesela takoj pognala vanjo, saj so vidre vodne živali, njihova glavna hrana pa so ribe, ki jih spretno lovijo.
Mija je bila v vodi urna in spretna, ne da bi jo kdo učil plavanja. Mojstrsko je plavala in se potapljala. Ignac se kar ni mogel načuditi njeni spretnosti. In veste kaj se je potem zgodilo? Mija si je ujela ribo in to kar precej veliko. Z njo seje splazila na sipino, kjer jo je z velikom tekom pospravila.
Ti lovi so se ponavljali, dokler se nekega dne Mija ni več vrnila. Ostala je v potoku, zmagal je klic narave.
Ernest Rečnik
Šentjurske	ŠPORT
NOVICE	
Košarka v Šentjurju vendarle rešena
S tekmo proti Cerknici seje v Šentjurju končalo zadnje dejanje za mnoge že kar predolge košarkarske sezone 1994/95 v B slovenski košarkarski ligi.
"Težka, a zaslužena zmaga. Sicer pa, drugače tako ni moglo biti. Naslednje leto se selimo v novo dvorano, mi pa naj bi igrali v C ligi? Hvala bogu, da smo zmagali. Konec dober, vse dobro. Cilj smo vendarle izpolnili, ostali smo v B ligi," je po odločilni tretji tekmi s Cerknico govoril predsednik kluba g. Lapornik.
Končalo se je res dobro, tudi zadnji del sezone ni bil slab (štiri zmage v zadnjih šestih tekmah), gledano celotno pa je bila to porazna sezona. Potem, ko seje lani moštvo po srečnem naključju uvrstilo v B ligo (kar se je zvedelo tik pred začetkom tekmovanja), so prvi treningi zamujali vsaj za en mesec.
To je bilo lepo vidno že na prvih lažjih tekmah, ki so jih Šentjurčani po pravilu izgubljali. Neuigranost je bila naj večja hiba sicer imensko močne ekipe. Sledile so težave s trenerjem g. Klančnikom, s katerim igralci nikakor niso našli skupnega jezika. Po devetih kolih je bil trener odstavljen. Ekipa je bila sedaj prepričana, da bo zaigrala bolje in predvsem učinkovito. Žal pa seje zgodilo ravno obratno. V moštvu je zavladal nered. Trenersko mesto je bil prisiljen prevzeti g. Pečenko, ki pa je ekipo vodil pod taktiko šestih igralcev, ki so tudi največ igrali. Mlajši domači igralci (Potočnik, Kovač, Antolovič) so dobili bistveno premalo priložnosti.
Čez celo sezono je najbolj konstantno igral Knez, kije predvsem v zadnjih treh tekmah proti Cerknici odigral izvrstno in nosil glavno breme tako v napadu kot v obrambi. Kadar ni bil poškodovan, je dobro igral tudi Gajšek, pa tudi Pečak, Tkalec in Škorjanc so imeli svoje dneve.
Od uprave je vredno omeniti le predsednika Lapornika, ki je ostal glavni in edini sponzor in pa Slavka Pečenka. Predvsem slednji ima največ zaslug na organizacijski ravni.
Ljubitelji košarke upamo, da uprava ne bo ponovila napak iz zadnjih dveh let, ko je v Šentjur pripeljala več povprečnih igralcev, zaradi katerih so domači mladinci vedno greli klopco. Šentjurčani si ne želijo tujcev, ki igrajo za denar, ampak domače fante, ki bodo dali dušo za šentjursko košarko. Takrat bodo tudi gledalci bolj množično in bučno navijali za svoje.
Juventus - Alato v I. državni ligi
Klub malega nogometa Juventus - Maco je po zmagi nad velenjskim Sportklubom z 1 : 0, na domačem igrišču premagal v mesecu maju še vse svoje nasprotnike: Rebus iz Rog. Slatine s 26 : 0, Allo’ allo iz Krškega s 3 : 2, Aranžerje iz Laškega s 3 : 0 ter Galero iz Konjic s 6 : 1. Tako si je že kolo pred koncem zagotovil L mesto v celjski območni ligi ter uvrstitev v 1. državno ligo.
V petek, 26 maja, igrajo v Šentjurju zadnjo tekmo z ekipo Štraus iz Šmarja. V predtekmi ob 17. uri se bodo pomerili novinarji Radia Šmarje in Radia Celje._________________
Kros v Domžalah
Državnega prvenstva v krosu za osnovne šole se je udeležila tudi šentjurska ekipa. Osvojili so eno prvo, tri druga in eno tretje mesto, kar jim je ekipno prineslo 2. mesto v državi.
Omeniti velja 3. mesto Branke Fon s Ponikve, 8. mesto Martina Podčedenška ter 12. mesto Katje Jevšnik iz Dramelj.
Z občinskega atletskega prvenstva za osnovne šole
Tekmovanja se je udeležilo 450 tekmovalcev iz vse občine. V ekipnih razvrstitvah so v vseh štirih kategorijah zmagali učenci iz OŠ Šentjur. Najboljša posamezna rezultata sta dosegla Bogdan Zorko med dečki (60m) in Jolanda Ambrož med deklicami (300m).
Tek prijateljstva v Ljubljani
Teka, ki je bil v okviru praznovanj dneva zmage, seje udeležila tudi reprezantanca mesta Šentjur. Ivan Kukovič in Primož Pangerl sta Šentjurju priborila 5. mesto.
V	tekih mladih je nastoplio tudi nekaj atletov Trgohlada. Najvišje sta se uvrstila Tone Ojstršek (2. mesto med st. mladinci) in Petra Pungaršek ( 2. mesto med 7. razredi).
Šentjurske deklice so državne prvakinje
V	Tržiču je bilo državno prvenstvo osnovnih šol v štafetnem teku. Prva ekipa deklic (Škomik, Belak, Ambrož) je osvojila L mesto in naslov državnih prvakinj v teku na 3 x 600 m.
Druga ekipa deklic ( Zupanc, Jevšnik, Stropnik) je osvojila 3-mesto. Dečki (Roženičnik, Šmid, Gajšek) so bili 14.
Ulični tek v Tržiču
Atleti šentjurskega Trgohlada so bili dokaj uspešni. Ivan Kukovič seje po dveletnem premoru uspešno vrnil na atletsko stezo ter osvojil v članski konkurenci 4. mesto. Mladinca Pangerl in Ojstršek sta bila med mladinci 2. in 3.
Vlado Artnak
Po 30 letih zopet igrišče skoraJ p° 30 letih’ so z°Pet jff11
nogomet na starem šolskem igrišču. Da so bili prvomajski prazniki Ko $0 se leta ]966 za vecino živahni tudi na Slivnici, gre zahvala	zaprla šolska
vrata, je zamrlo tudi igrišče. Ko pa sta se lani iz Celja preselila na Slivnico Darinka in Zoran, se je začelo prebujenje-Zlasti Zoranu šport veliko pomeni. Lastnica zemljišča Vera Leskovšek je dala dovoljenje in sreča je bila tu. Ob igrišču so igrali
Darinki in Zoranu Leskovšek, Veri trjje muzikanti, otroci so presrečni Lesjak ter Kovinotehni iz Celja, ki je brcali žogo, starši pa smo bili zado-prispevala darila.	voljni, ker seje v vas vrnilo življenje-
Bila je lepa sončna nedelja, 30. Vsi ljubitelji nogometa in dobre aprila. Zbrali so se stari in mladi, volje ste vabljeni na slivniško igrišče, Sijalo ni le sonce, temveč tudi sreča pa tudi v bližnji Bistro Cvetka, na obrazih slivniških otrok: ta dan,
NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 26
DUŠIK VETROMEH
ZNAK ZA NEVTRON
SKROMNA
POPOTNICA]
ŠPANIJA :
GRŠKA | ČRKA
SESTAVIL:
JOŽE MASTNAK- I MARJAN
Nagrade za pravilno rešeno križanko št. 25 podeljuje Boutique D, last Dane Amon iz Šentjurja. Prvo nagrado - komplet ženskega Perila, dobi Polona Senica s Planine; drugo nagrado - komplet moškega perila - je žreb namenil Nežiki Antlej iz Šentjurja; tretja Ograda - modni dodatek pa bo krasil Aljo Belak iz Šentjurja.
Neumna zgodba
(‘z Zapiskov mojstra Samota)
Slepega večera, ob 12. uri zjutraj, je gospod poštar pomendral chivavo. Zajokala je kot kisla kumara. Iz pomendranega mesta Je kapljalo meso." Poglejte ga, saj mesari!" so vzkliknile mravlje, k' so se odpravljale na kosilo. Kaj bo danes za kosilo? Mravlje b°do pile dinozavra, zraven pa whiskey za poobedek.
Ko so mravlje pozajtrkovale, so se končno odpravile na pašo. P^a je bila polna pasti vseh barv in velikosti. Neka priljubljena r^favlja je splezala v luknjo zelene barve. Joj! V njej je bil slon, k* ga je po nesreči pohodila. Slon se je zadrl kot gospod Predsednik pripravljalnega odbora za izdelavo osnutka o uporabi klenih avokadov v miroljubne namene, kadar ga razjezi gospod namestnik podpredsednika humanitarne komisije za ukinitev strankarske prizadetosti poboljševalnih domov četrte stopnje za dekleta in fante.
gospod namestnik podpredsednika humanitarne komisije za ukinitev strankarske prizadetosti poboljševalnih domov četrte stopnje za dekleta in fante, pa zelo rad pije kavo in je zato Predvčerajšnjim povabil gospoda zunanjega ministra v pokoju in ujegovo tajno ženo tajnico Tanjo na tri litre pristne domače kave.
Ta gospod zunanji minister v pokoju pa je predvčerajšnjim, ko je šel iskat v službo svojo tajno ženo tajnico Tanjo, povozil chivavo. Zajokala je kot kisla kumara...
Skrbi tudi z Veselo šolo	foto: krajnc
LAHKO BI BILO RES
Časi se spreminjajo, ljudje ostajajo
Iste roke, ki so pred leti s primernim zanosom nosile rdečo zastavo s kladivom in srpom, so zdaj z enakim spoštovanjem pomagale Svetemu Juriju pri njegovem zgodovinskem pohodu po Zgornjem trgu do poročne dvorane v Ipavčevi hiši.
Samovšeinost
Z veliko žlico si jo je privoščil župan Jure Malovrh. Prvi dan jurjevanja je prisotno množico pozdravil s tako spontanim vzkli-kom:"Pa je prišel lepi Jure!", da so se celo njegovi smrtni sovražniki za hip radovedno zazrli v njegovo podobo. In ker o kakšni nenadejani lepoti ni bilo ne sluha ne duha, jim je bilo koj jasno, da gre za županovo "finto" oziroma za lepoto kipca Svetega Jurija, ki ga je Jure prinesel s seboj in so ga menda poimenovali kar po županu.
Proletard pa kar brez politikov
Tudi letošnji prvomajski shod na Re-sevni je minil brez šentjurskih političnih veljakov. Če županu. Krščanskim in Ljudskim še nekako oprostimo zaradi njihove nepogrešljivosti -pri šmarnicah oziroma zaradi kmečke averzije do proletarcev, je bila težko razumljiva odsotnost šefov obojih socialnih demokratov, Kocijančič -Pevčevih in Janša - Pungartnikovih. Toda le na prvi pogled! Oba šentjurska proletarska
Planina nekoč in danes
Tudi na Planini so na osnovni šoli pripravili z dnevom odprtih vrat staršem in krajanom lepo prireditev, ki je prijetno poživila kulturni utrip kraja.
Šolarji so predstavili rezultate celoletnega projektnega raziskovalnega dela Planina nekoč in danes. Prireditev je bila hkrati uvod v praznovanje 650 letnice trga Planine. Preko 200 obiskovalcev je v večnamenskem prostoru zbrano sledilo uvodnim besedam ravnatelja in preko uro trajajočemu kulturnemu sporedu. Med začetnim in zaključnim nastopom lovskih rogistov se je zvrstilo lepo število zanimivih nastopov učencev iz vseh razredov.
Pod kuliso razvalin planinskega gradu ter letnicama 1345 in 1995 seje slišala že skoraj pozabljena planinska govorica. Najprej v Jernejevi predstavitvi Mange, nato pa še v skeču, kako je nekdaj gospodar razdeljeval delo družini ob žetvi. Male "peričice" so ob
protagonista imata kar obilico razlogov, da se ne družita s svojo rajajočo bazo.
Proletard tudi brez sindikalistov
No, ni čisto res! Na Resevni je bil eden, vzorčen in sposojen v Celju. Kje so ostali domači sindikalni voditelji, ni vedel povedati nihče. Pa menda ja niso kje na višjem nivoju skupno z direktorji sestavljali liste tehnoloških viškov?
Opraviiiio
Opravičujemo se nepogrešljivi bivši sekretarki za urejanje prostora in varstvo okolja gospe Ratajevi, ker smo Džamijo v prejšnji številki ŠN pozabili prišteti med njene arhitekturne dosežke. Mimogrede: T. M., ki nas je na to napako opozorila, sprašuje, kdaj bo Džamija dobila streho iz bobrovca?
I/rto zamujena, ne vrne se nobena!
Ta lep pregovor si bo moral vtisniti v spomin planinski" kapitalist" Kovač. Potem, ko je bojkotiral volitve ter izgubil oblast tudi v KS, novo planinsko vodstvo nima več pravega razumevanja za njegove Montparisovske razvojne načrte. Kar mu ne dajo doma, bo dobil v Šentjurju: na občini so že nastavili novo upravno moč, ki bo reševala njegove vloge.
Podnevi šiva, ponod para
Ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okoljaje velenjskemu Vegradu dodelilo koncesijo za rušenje črnih gradenj. Dobro bi
spremljavi harmonike prale po starem. Navdušile so tudi številne plesne in pevske točke ter dramatski prikazi med njimi. Ubrano je zapel otroški pevski zbor Šumijo gozdovi domači. Kako je lakota najboljši kuhar, je gledalce prepričala skupina iz razredne stopnje. Priljubljena "frajtonarica" je spremljala kar nekaj pevskih nastopov. Najbolj je "vžgala" skupina štirih harmonikarjev in enega trobentača, kije požela buren aplavz.
Razstava zbranega in izdelanega gradiva je fragmentarno prikazala razvoj Planine od poznoantične naselbine Gradec pri Praprotnem do današnjega gospodarskega in kulturnega utripa. Predstavljene so bile vse vasi, oprema kmečke hiše z domačimi jedmi na mizi, staro kmečko orodje ter slike in kiparski izdelki, ki so predstavljali delo kmečke družine, naravne znamenitosti ter zgodovino gradu in trga Planina.
Obiskovalci so lahko prelistali brošure, ki so nastale kot rezultat projekta. Osrednja
bilo, da bi bil Vegrad tudi izvajalec črni gradenj, saj bi se njihovo odstranjevanje zelo pocenilo, ker se Vegradove stvaritve rušijo kar same, npr. šentjurska "Džamija".
Slivniiani hotejo v dolino
Na prošnjo slivniških faranov so na občini v proračunu predvideli potrebna sredstva za njihovo preselitev v dolino. Nav eličali so se biti hribovski "kozjanski bu talci".
Obiutljivi Ponkolani
Če bi bili partizani in zavezniki med Irugo svetovno vojno pol tako občutljivi na /reme, kot so ponkovški organizatorji občin
ikega slavja v počastitev dneva zmage, bi
'.daj čakali pred hosto oziroma na oni stran ^okavskesa preliva. Pa še proslavljati ne 1
Groba kršitev teritorialne suverenosti
Zgodila seje planinskim šolarjem, ki s° svojo projektno nalogo ob 650 letnici trga Planine prinesli pokazat v Šentjur. Sporn° otvoritev razstave v Alposovem razstavnem paviljonu so iz načelnih razlogov poleg občanov dosledno bojkotirali tudi šentjurski prosvetarji in učenci. Pa naj še kdo reče, da v Šentjurju ni enotnosti.
zbirka "Planina nekoč in danes" ima kar ?2 strani, nekoliko manj pesniška zbirka "O m°J preljubi, dragi dom", ter zbirka sestavkov 8-razreda "Lepo je res na deželi". Na razredm stopnji so pripravili dve razredni glasili-"Pregovori, reki, vraže, običaji" in "Planin9 nekoč in danes".
Vsi delavci šole, zlasti še vodja projekta Francka Hvale, smo bili zelo počaščeni, da je predstavitev in razstavo obiskala tud' predstojnica Celjske enote Zavoda za šolstvo in šport Majda Urank. Razstavo je obiskalo skupaj s šolarji preko 600 ljudi, med njim' tudi en avtobus zgodovinarjev Historischei" Verein - a iz Graza.
OŠ Planin*
' 'Planina nekoč in danes'' tudi v Šentjurja
Učenci OŠ Planina so svojo projektno nalog pokazali tudi Šentjurčanom. V četrtek 18. maja je bila v Alposovem razstavnem paviljonu otvoritev njihove razstave in si jo boste do 8-junija tam še lahko ogledali.