ANDREJ VOVKO PODRUŽNICE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA« V ŠKOFJI LOKI IN OKOLICI ZA AVSTRO-OGRSKE Proti koncu 19. stoletja so začele na naših tleh delovati nemške in italijan ske, pa tudi madžarske nacionalistične šolske organizacije, ki jim gospodarsko močnejšim narodom v Avstro-Ogrski naklonjena uradna šolska politika ni za dosti hitro potujčevala slovanskih naro dov. Za nemškim »Schulvereinom« ter italijanskima »Pro Patria« ter po njenem razpustu »Lega Nazionale« so stali iz- venavstrijska sila nemške in italijanske države in jasno tudi ogromna finančna sredstva. Z nizom svojih vrtcev in šol, s finančnimi podporami za gradnjo šol v zameno za uvajanje nemškega ali ita lijanskega učnega jezika, z božičnicami in miklavževanji za šolarje, s pritiskom na njihove starše in še na druge načine so te organizacije lovile v svoje mreže slovanske otroke in jih potujčevale. Prvi, ki so se jim postavili po robu s podobnim, vendar obrambnim orožjem, so bili Cehi, ki so ustanovili svojo zaseb no »Osrednjo šolsko matico«. Slovenci, ki so jim bili Cehi vzor v narodnostnem gi banju (pomislimo samo na »Sokola«), so sledili njihovemu zgledu ter leta 1885 ustanovili svojo šolsko obrambno dru štvo »Družbo sv. Cirila in Metoda« z na logo »vsestransko podpirati in pospeše vati slovensko šolstvo na katoliški pod lagi«.1 Pobudo za to organizacijo je po dal leta 1884 poznejši trnovski župnik Ivan Vrhovnik v anonimnem članku v »Slovenskem narodu«, povod zanjo pa je bilo prizadevanje »Schulvereina«, ki je odpiral svoje vrtce in šole v povsem slo venskih krajih celo na Kranjskem.2 V »Družbo sv. Cirila in Metoda« (CMD) so hoteli privabiti zlasti duhovščino, zato so za njeno ustanovitev izbrali leto, v katerem so proslavljali 1000-letnico smrti sv. Metoda. Šolska obrambna organiza cija je že od vsega začetka skušala biti nad strankami, hotela je delovati v slo- gaškem duhu. To ji je uspevalo še po tem, ko je na Slovenskem že prišlo do »ločitve duhov«. Zasluge za tak razvoj je imel predvsem dolgoletni predsednik ali kot so takrat govorili prvomestnik CMD Tomo Zupan. Bivši vodja ljubljanskega »Alojzijevišča« je bil pristaš liberalnejše struje slovenske Cerkve, katere značilni predstavnik je bil ljubljanski škof Po- gačar. Ta usmeritev je Zupana potem, ko je prevladala pri nas bojevita struja 1. slovenskega katoliškega shoda, stala »Alojzijevišča«. Njegova »concordia-slo- ga« je vodila CMD do leta 1907, ko so na zelo burni veliki (letni) skupščini v šol ski družbi prevladali liberalni in narod no radikalni elementi. Zupan sam je že pred to skupščino odstopil in se umaknil na svoj dvorec Okroglo na Gorenjskem. Na skupščini je bil za novega predsedni ka izvoljen gimnazijski profesor Andrej Senekovič, klerikalni člani CMD pa so demonstrativno odšli. Leta 1910 so si pri staši te stranke ustanovili svoje šolsko obrambno društvo »Slovenska straža«, ta razcepljenost pa je slovenskim obramb nim prizadevanjem samo Škodovala. »Razkol v Bohinjski Bistrici« je pome nil izredno poživitev do takrat zelo usi hajoče CMD kot tudi demokratizacijo njenih pravil.3 Ta so do tega časa dajala prednost tistim, ki so CMD več dali, ne pa številu njenega članstva. V obdobju po letu 1907 je naglo rastlo število nje nih članov in finančna sredstva, s kate rimi je CMD gradila in vzdrževala svoje otroške vrtce in osnovne šole. Največje uspehe je CMD dosegla na območju Trsta, kjer je pred začetkom prve svetovne vojne v svoje zavode za jela že večino vseh tamkajšnjih sloven skih otrok in tako pomembno pripomogla k usihanju italijanizacije slovenskih do seljencev v Trst.4 Napor v tem mestu je vezal večino njenih sil, tako da je mo rala npr. Slovensko Istro prepustiti svoji hrvaški »posestrimi«5 — Družbi sv. Cirila i Metoda za Istru. Na Goriškem je delo vala v uspešnem sožitju s tamkajšnjim političnim društvom »Sloga« in kasnej šim šolskim društvom »Šolski dom«, ustanovljenim 1897.6 Po uspešnem začet ku delovanja na Koroškem so prizadeva- 230 nja CMD zaradi nasprotovanja koroških Nemcev in ponemčencev kot tudi zaradi trenj s katoliško usmerjenimi koroškimi političnimi veljaki doživela skoraj po poln propad s častno izjemo osnovne šo le v Št. Rupertu pri Velikovcu.7 Glavna postojanka CMD na Štajerskem je bila osnovna šola na Muti, na Kranjskem pa je delovala zlasti na Jesenicah ter na meji kočevskega nemškega otoka. Pri vseh teh svojih prizadevanjih pa je bila CMD odvisna v ogromni večini od dobre volje Slovencev samih, saj za njo ni stala nobena tuja država. Vodstvo CMD je s ponosom ugotavljalo, da zbira le pošten avstrijski denar, ne mark, lir ali celo rubljev.8 Pri tem zbiranju tako potrebnih finančnih sredstev je pokazala CMD zavidanja vredno spretnost. Eden glavnih finančnih virov CMD so bili pri spevki njenih podružnic, ki so v bolj ali manj gosti mreži prekrile vse slovensko etnično ozemlje v okviru avstrijskega de la habsburške monarhije, pojavile pa so se tudi na Dunaju, v Leobnu ter med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Te zad nje organizacijsko niso bile del CMD in so ji le pošiljale zbrani denar. Vodstvo CMD je primerjalo svoje po družnice koreninam, iz katerih dobiva slovenska lipa svoje življenjske sokove." Podružnice niso bile le »nabiralniki« za osrednje vodstvo CMD, bile so tudi kul turna žarišča narodnega osveščanja, kar je bilo zlasti lepo vidno na Štajerskem in v začetnem obdobju na Koroškem. Njihove prireditve, veselice, zborovanja niso bili le vir finančnih sredstev, am pak tudi kulturnega dviganja.10 Vodstvo CMD se je dobro zavedalo vse stranskega pomena svojih podružnic, za to je zelo skrbelo, da so v redu delovale. V svojih letnih poročilih je objavljalo zelo natančne preglede članstva podruž nic, sestave odborov in vsot, ki so jih zbrale. 2e takrat je opozarjalo na velik pomen, ki ga bodo imeli ti seznami za kasnejše slovensko zgodovinopisje. Ti se znami so bili seveda odvisni od vestnosti podružnic. Le-tem je šlo najtežje s pe res navajanje poklicne sestave vodstev podružnic, tako da moremo poklicno in družbeno sestavo CMD na podlagi te vr ste virov ugotavljati zelo približno. Mnogokrat se je zgodilo, da se je na vdušenje, ki je po običaju spremljalo ustanovitev podružnice v posameznem kraju, hitro ali manj hitro shladilo. Po družnice niso imele letnih zborov, niso volile novih odborov, ne pošiljale denar nih prispevkov. To so v žargonu CMD imenovali »spanje«. Znaki spanja so bili dolgotrajno navajanje istih številk član stva, isti odbor ob minimalnem ali nika kršnem finančnem prispevanju ali pa na vajanje samo tistih kategorij članstva, ki so v podružnice CMD pristopili enkrat za vselej. To so bili pokrovitelji, ki so za to čast morali plačati 200 kron, ter ustanovniki, ki so »veljali« 20 kron, vse plačljivo enkrat za vselej. Pokrovitelji so mogli biti posamezniki ali skupine »cirilmetodarjev«, občine, razna društva x in podobno. Vsako leto so plačevali svojo članarino in s tem potrjevali svoje član stvo v CMD letniki (2 kroni) in podpor niki (10 krajcarjev). Nižje kategorije so imele manj ali pa nič pravic za delova nje v celotni CMD ali v svojih podružni cah, po letu 1907 pa so kot rečeno dobile nekaj več pravic. Vodstvo CMD je vsako leto podalo svoj obračun na velikih (letnih) skupščinah, kjer so tudi volili člane vodstva, ki jim je potekel mandat. Letne skupščine so bile velike javne manifestacije sloven stva, zato ni čudno, s kakšno zagrizenost jo so domači in »uvoženi« Nemci in nem- čurji napadli skupščinarje CMD v Ptuju leta 1908. Podružnice CMD so mogle biti moške, ženske in mešane. Številnejše so bile moške in mešane, ženske pa po navadi bolj delavne. Prav CMD gre zasluga, da so slovenske ženske začele sodelovati v javnem življenju v veliko večji meri kot pred njenim nastankom. Izredno delavne so bile tržaške »cirilmetodarice«, za nji mi niso mnogo zaostajale ljubljanske, se žanske, goriške in še katere. V letu 1914 je bilo 283 podružnic CMD z 18.653 člani, ki so zbrali 57.061,23 kron, pri čemer pa niso upoštevane pokroviteljnine, vplačane tega leta. Največ denarja so podružnice zbrale leta 1918, in to kljub vojnemu času kar 115.127,96 kron, pri čemer so levji delež odnesle tržaške podružnice. Ob pregledu delovanja podružnic med prvo svetovno vojno nastaja vprašanje, do kdaj so delovale in kdo je bil v njiho vih odborih. Po letu 1913 ni bilo več let nih skupščin vse do leta 1918, prav tako pa podružnice v glavnem niso volile no vih odborov. V seznamih se ti ne pojav ljajo več, tako da je izredno težko ugo toviti, kdo izmed odbornikov je v prvi svetovni vojni padel ali umrl. Težko je spremljati tudi odbornice ženskih podruž nic, ki so se poročale in s tem tudi spre minjale svoje priimke. Zaslediti se jih da včasih, če so obdržale svojo funkcijo ali pa če so bile edine z določenim ime nom v odboru. 231 Po letu 1908 so ustanovili obrambni fond CMD, ki je bil reakcija na Roseg- gerjev sklad Schulvereina. Pokrovite lji, ki so vanj vplačali pokroviteljnino, so v tabelah označeni s križcem (+). Si cer pa so okrajšani tako: pok.(rovitelji), ust.(anovniki), let.(niki) in podp.(omiki). Oglejmo si torej tabele delovanja po družnic CMD na Škofjeloškem." SKOFJA LOKA (moška podružnica) Ustanovljena z odlokom notranjega ministrstva št. 4772, 28. 3. 1886 Leto pok. podp. Skupaj Prispevkov (kron) 1886 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 — — — — — — — — — — — 1 — — 1 — — 1 1 — 6 6 6 6 7 7 7 7 7 — 7 — — 7 — — 7 7 — 18 18 18 18 17 17 17 17 17 — 43 — — 43 — — 63 63 196 24 24 24 24 24 24 24 24 24 51 — — 51 — — 79 79 — — 28 61,80 55,70 51 38,70 39 — 100 120,30 36,50 70,45 198 127,30 — 157,36 Leta 1905 se je moška podružnica združila z žensko v skupno škofjeloško po družnico. Odbor podružnice Blaž Mohar, posestnik in deželni poslanec, 1886—1896; Ivan Tomažič, župnik, 1897—1900 ( + ). Stanko Perhavec, kaplan, župnik, 1900—1905. Simon Zupan, katehet, 1890—1891; Lovro Sušnik, 1891— 1896; Vinko Premk, davčni uradnik, 1897—1905. Ivan Tomažič, 1891—1896; Leon Lavrič, trgovec in po sestnik, 1897—1905. Avgust Sušnik, posestnik, 1891—1905; Jakob Gašperin, 1900—1905. Predsednika: Tajnik: Blagajniki: Namestnika predsednika: Odbornika: SKOFJA LOKA IN OKOLICA (ženska podružnica) Ustanovljena z odlokom kranjske deželne vlade št. 1551, 24. 2. 1894 Leto pok. ust. let. podp. Skupaj Prispevkov (kron) 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 — 1 — 2 — — 2 — — 2 2 3 3 — 3 — — 3 — — 3 3 57 44 — 44 — — 44 — — — — 61 48 — 49 49 5 5 174,40 290 46 prispevki, vključeni v prispevke moške podružnice 232 Odbor podružnice Predsednica: Tajnica: Blagajničarka: Namestnica predsednice: Odbornici: Helena Hafner, 1894—1905. Ivanka Hafner, 1894—1905. Jerica Dolenc, 1894—1905. Marija Klun, 1894—1905. Pavla Deisinger, 1894—1895; Zofija Maver, 1894—1895. SKOFJA LOKA (mešana podružnica) Leto 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 pok. 3 3 3 3 3 3 + 1 3 + 2 3 + 2 3+2 3 + 2 — ust. 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 — Z tet. 82 44 44 27 :« 30 26 26 27 28 — I podp. 145 1 1 — 3 2 — — 27 11 — Skupaj 248 66 66 48 57 54 49 49 77 62 — Prispevkov (kron) 427,72 80,40 89,20 111,40 115,60 212,86 120,86 90,45 180,40 98,38 108,50 90 Odbor podružnice Predsednik: Slavko Flis, učitelj in posestnik, 1905—1918(?). Tajnika: Rafael Thaler, trgovec in posestnik, 1905—1917; Ivanka Flis, posestnica in učiteljeva žena, 1907—1918(?). Blagajniki: Jerica Dolenc, knjigovodja, 1905—1907; Rafael Thaler, 1907—1911; Avgust Nadilo, tajnik okrajne hranilnice in posestnik, 1911—1918(7). Namestniki predsednika: dr. Karol Zakrajšek, zdravnik, 1905—1906; Leon Lavrič, trgovec in posestnik, 1906—1907; dr. Karol Zakrajšek, 1907—1918(?). Odborniki: Leon (Lev) Lavrič, 1905—1906, 1907—1918(?); dr. Karol Zakrajšek, 1906—1907; Ivanka Flis, 1906—1907; Otilija Logar, poštna upravnica, 1907—1918(7); Albina Deisinger, zasebnica, 1907—1909; Josip Deisinger, trgovec in posest nik, 1907—1912, 1913—1918(7); Leopold Primožič, državni uradnik, 1907—1908; Andrej Oblak, trgovec, 1908—1909; Avgust Nadilo, 1909—1910; Anton Kašman, trgovec in po sestnik, 1910—1912, 1913—1918(7). 233 ŽELEZNIKI Ustanovljena 17. 6. 1886 Leto 1386 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1395 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 pok. — — — — — — — —, — — 1 — — 1 — — 1 1 1 1 1 1 1 + 1 1 + 1 1 + 1 1 + 1 1 1 — — — — ust. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Let. 24 19 14 14 14 14 14 14 14 — 14 — — — — — — — — — — 30 16 17 17 17 17 L9 — — — — podp. 16 21 12 12 12 12 12 12 12 — 12 — — — — — — — — — — — 13 15 15 13 15 50 — — — — Skupaj 40 40 2:; 2>; 26 2 d 26 2!.; 26 — 27 — — 1 — — 1 1 1 1 1 31 31 34 34 34 33 70 — — — — Prispevkov (kron) 98,10 — — 30.40 26,30 26 15 30,30 48 38 200 — — — — — — — 77,60 71 52,30 — 48 63,84 68 51 55,77 — 134,30 85,80 72 — 284 Odbor podružnice Predsedniki: Tajniki: Blagajniki: Namestniki predsednika: Odborniki: Jakob Mrak, župnik, 1886—1896; Josip Levičnik, naduči- telj v. p., 1906—1907; Anton Hafner, posestnik, 1908— 1918(?). Jakob Dermota, 1890—1906; Matej Klopčič. županov sin, 1908—1909; Ivan Demšar, lesni trgovec, 1909—1910; Mel- hior Dolenc, 1910—1914; Minka Košmerlj, 1914—1918(7). Martin Klopčič, 1890—1896; Josip Demšar, 1897—1906, 1908—1909; Matej Klopčič, 1909—1910; Gabriel Thaler. 1910—1914; Klotilda Demšar, 1914—1918(?). Fran Demšar, 1890—1896; Josip Levičnik, 1897—1906; Jo sip Košmerlj, 1908—1914; Antonija Thaler, 1914—1918(7). Fran Oblak, 1890—1906; Anton Klemenčič, 1890—1906; Marija Klobčič, 1914—1918(7); Franja Benedik, 1914— 1918(7); Alojzij Demšar, 1914—1918(7); Lina Globočnik, 1914—1918(7); Valentin Smid, 1914—1918(7); Marija Ro zina, 1914—1918(7); Franja Dolenc, 1914—1918(7); Matej Klobčič, 1914—1918(7); Franc Benedik, 1914—1918. 234 POLJANSKA DOLINA Ustanovljena 17. 9. 1886 L sto 1886 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 pok. — — — — — — 1 1 ! 1 — 1 — — 1 — — 1 1 1 1 1 1 1 + 1 1 + 1 1 + 1 1 + 1 1 — ust. — 1 1 <% 3 3 :; 3 •> 3 — 3 — — 3 — — 4 4 4 4 4 — 4 4 L 4 — let. — 29 29 32 41 41 41 41 41 41 — 4] — — 1 — — 20 20 20 20 — 35 — 2(1 20 20 — podp. — 12 12 15 11 11 11 11 11 11 — 11 — — — — — — — — — — — — — — — — Skupaj — 42 42 if) 55 55 56 56 56 56 — 53 — — 5 — — 25 25 25 25 5 — 37 — 26 26 25 — Prispevkov (kron) 84 — — 22,30 140 514 382 120 68 50 40 50 40 40 40 40 40 — 50 50 50 50 50 50 — 4C0 — 5!) — Odbor podružnice Predsedniki: Tajniki: Blagajniki: Namestniki predsednika: Odborniki: Anton Cirman, nadučitelj, 1886—1889; Ivan Cebašek, du hovnik, 1889—1890; Jernej Ramoveš, župnik (Poljane), 1890—1907; Lovro Perko, nadučitelj, 1910—1912, 1913— 1918(?). Valentin Šubic, podobar, 1890—1898; Vinko Jamar, trgo vec, 1910—1912; Lovro Perko, 1912—1913; Vinko Jamar, 1913—1918{?>. Franjo Grošelj, posestnik, 1890—1898; Jakob Jezeršek, trgovec, 1910—1912; Vinko Jamar, 1912—1913; Vaclav Pa- leček, trgovec, 1913—1918(7). Fran Petrovčič, župnik (Trata), 1890—1898; Vaclav Pale- ček, 1910—1913; Ivan Debeljak, posestnik, 1913—1918(7). Radivoj Rant, učitelj, 1890—1898; Alojzij Giacomini, 1890 —1898; Ivan Debeljak, posetnik (Visoko) 1910—1913. 235 SELCA Ustanovljena z odlokom okrajnega glavarstva v Kranju, št. 5007, 31. 5. 1886 Leto pok. ust. let. podp. Skupaj Prispevkov (kron) 1886 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 — — — — — — — — — — — 1 — — 1 — — 1 1 1 1 1 — 30 26 26 25 25 25 25 25 25 25 25 16 16 16 16 16 119,40 2" 26 25 25 25 25 25 25 — 26 — — 26 — 17 17 17 17 17 -— 63,20 38 42,50 50 40 24 36,40 28,40 31,60 28 — 32,60 — — — — črtana iz seznama podružnic CMD Odbor podružnice Predsedniki: Franjo Slibar, posestnik (Selca), 1886—1888; Ivan Vavpetič, kaplan, 1888—1890, Franjo (Fran) Slibar, posestnik, župan, 1890—1907. Tajnik: Jožef Grošelj, podobar, 1890—1907. Blagajnik: Miha Bergant, posestnik, 1890—1907. Podružnice na Škofjeloškem so torej zbrale: Skofja Loka (moška in ženska do 1905) 1,790,51 (skupna po 1905) 1.725,77 Skupaj 3.516,28 Poljanska dolina Železniki Selca 2.420,30 1.576,21 534,10 Skupaj 8.046,89 Ker je iz razpredelnic v glavnem raz vidno, da vsote po 200 kron v prispevkih podružnic niso zajete, je treba zgornji vsoti po vsej verjetnosti prišteti še 2000 kron za 10 pokroviteljnin, od katerih na- vedimo nekaj značilnih. Tako je pokro- viteljnino vplačala podružnica CMD v Železnikih, dve pa ženska podružnica v Škofji Loki. Za prvo od njih je bila za stopnica njena blagajničarka Jerica Do lenc. Pokrovitelj je bil tudi župnik Jer nej Eamoveš, za katerega je razvidno, da je precej časa plačeval sam vse pri spevke podružnice. Spisek podružnic 236 CMD to izrecno navaja za leta 1898, 1899 in 1900, okrogle številke pa dajejo slutiti, da je plačeval prispevke tudi za druga leta. Tudi predsednik škofjeloške moške podružnice župnik Ivan Tomažič je bil pokrovitelj CMD. Zastopnik pokrovitelja občine Selca je bil vsakokratni župan, ob vplačilu pokroviteljnine je bil to pred sednik tamkajšnje podružnice Franjo Šlibar.12 Omenimo naj tudi, da so za leta 1887 in 1888 navedeni samo zneski za tiste po družnice, ki so zbrale preko 200 kron prispevkov, tako da bi moglo biti teore tično nekaj manj kot 1600 kron dodatnih prispevkov, saj so bile kar štiri od petih podružnic CMD na Škofjeloškem usta novljene leta 1886. Ob pregledu razpredelnic ugotovimo še neke posebnosti škofjeloških podružnic, kot tudi poteze, ki so bile značilne za vse podružnice CMD na slovenskem ozemlju. Prvo posebnost smo že naglasih: vse so nastale zelo zgodaj. Druga posebnost je združitev obeh škofjeloških podružnic v skupno. Nekaj podobnega se je v sloven skem merilu zgodilo le še z vrhniškima podružnicama. Pri obravnavanih podružnicah moremo lepo slediti značilnemu »tristopenjskemu razvoju« slovenskih podružnic CMD: za četni rasti do preloma v 20. stoletje, usi hanju do leta 1907 ter ponovnemu nagle mu vzponu, ki ga prekine začetek prve svetovne vojne. Te stopnje kažejo tako podatki o članstvu kot o denarnih pri spevkih. Omenimo še, da seznami po družnic, ki jih je izdajalo vodstvo CMD, za leta 1896, 1898, 1899, 1901 in 1902 ne navajajo števila in kategorij članstva po družnic, vendar je smeri razvoja kljub temu možno relativno jasno slediti. Vmesno »suho obdobje« je na Sloven skem »pobralo« precej podružnic CMD, na Škofjeloškem pa je bila taka »žrtev« podružnica v Selcih. Podružnico v Po ljanah je po vsej verjetnosti zadušila pr va svetovna vojna. Mnogokje so bile podružnice CMD pre cej družinska zadeva. To zasledimo v žen ski škofjeloški s članicami znane loške rodbine Hafner ter v mešani z zakonskim parom Plis. Za učitelja Slavka Flisa mo remo ugotoviti, da se je poročil z Ivanko Homan, ki je opravljala tajniške posle najprej v ženski, potem pa v mešani škofjeloški podružnici. Lepo je vidna še ena značilna poteza razvoja podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Medtem ko so v podružnicah na Škofjeloškem pred letom 1907 zelo de lovni duhovniki, ki krajši ali daljši čas predsednikujejo prav vsem podružnicam z razumljivo izjemo ženske, potem mo remo za obdobje po letu 1907 ugotoviti, da popolnoma izginejo iz odborov, med tem ko bi jih mogli v slovenskem merilu prešteti na prste. Omenimo na kratko nekatere zaslužne »cirilmetodarje« iz škofjeloškega območ ja, ki pa še zdaleč niso vsi, o katerih bi bilo treba spregovoriti. Dolgoletni predsednik CMD podružnice v Železnikih, posestnik in trgovec Anton Hafner se je rodil 5. januarja 1847 v Škof- ji Loki. V mladosti se je preselil v Že leznike in bil nad 40 let direktor fužin bratov Globočnikov. Razen v CMD je de loval tudi v drugih narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah, v občin skem odboru ter v posojilnici in hranil nici. Umrl je 11. oktobra 1926.13 Istega leta sta umrla že dva zaslužna »cirilmetodarja« s tega območja: 21. mar ca blagajnik podružnice v Železnikih Ga- briel Thaler;14 31. marca pa ustanovitelj narodnega gibanja v Selški dolini, po- setnik in župan Fran Šlibar.15 Avgust Nadilo je bil dolgoletni ravna telj Mestne hranilnice in Okrajne poso jilnice v Škofji Loki, blagajnik škofje loške podružnice CMD, starosta »Sokola« ter član ali odbornik drugih narodnih društev. Umrl je 19. decembra 1931 v ljubljanski bolnišnici." Odbornik škofjeloške podružnice CMD je bil tudi trgovec Anton Kašman, ki je umrl 11. decembra 1932. Kot drugi aktiv ni člani CMD je tudi on deloval še v drugih kulturnih in gospodarskih orga nizacijah.17 Svoj največji »cirilmetodijski« dan je Škofja Loka nedvomno doživela 5. av gusta 1897, ko je bila prizorišče XII. red ne letne skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Oglejmo si nekoliko, kako je potekala, pri čemer posvetimo svojo po zornost zunanjim slovesnostim, saj samo delo skupščine presega okvir pričujočega prispevka. Iz poročila o skupščini razberemo, da »se je obhajala po običajnem sporedu ob krasnem vremenu v okusno nakiteni Škofji Loki s tisto navdušeno rodoljub- no-požrtvovalno vnemo, ki je le Sloven cem prirojena«.18 Delegati zunaj Kranjske in ljubljanski »cirilmetodarji« so se zbrali v Ljubljani v Ferlinčevi gostilni že zvečer 4. avgu sta. S svojim sporedom je nastopilo pev sko društvo »Ljubljana«, navzoče je po zdravil predsednik CMD Tomo Zupan, posebno navdušenega sprejema pa je bil 237 deležen srbski pesnik Jovan Sundečič. Ta je v svojem govoru izrazil »svoje simpa tije do slovenstva sploh in zlasti do ju goslovanskih plemen«. Med prireditvijo so bile posebno delavne odbornice ljub ljanskih ženskih podružnic, ki so »pro dajale vrpce in druge reči v gmotni druž beni prid«. Naslednjega dne so skupščinarje CMD, ki so imeli na prsih slovenske trobojnice, na škofjeloški železniški postaji sprejela škofjeloška društva: »Čitalnica«, »Kato liško društvo rokodelskih pomočnikov«, gasilsko društvo, moška in ženska po družnica CMD ter »Bralno društvo« iz Železnikov. Ko je prispel vlak s skupšči- narji, je domžalska godba zaigrala »na rodno himno in pričujoče občinstvo je pozdravilo došlece z živio — klici in do bro došli«. Goste je pozdravil podpred sednik moške podružnice trgovec in po sestnik Leon Lavrič, Amalija Sušnik pa >v imenu loških dam«. Del gostov se je nato odpeljal v mesto s kočijami, del pa je odšel peš, skupaj z njimi pa društva, ki so jih sprejela, ter domžalska godba. V mesto so prišli ob pokanju topičev. Mesto samo in slav nostni prostor pred mestno hišo so bili okrašeni s slavoloki, zastavami, grbi, venci in zelenjem. Goste so sprejeli mest ni župan in notar Niko Lenček, župan Dagarin iz sosednje občine Zminec, ob činski odborniki obeh občin in mestni župnik. Po govoru mestnega župana, župnika Tomažiča in Toma Zupana je v župni cerkvi maševal župnik Tomažič za žive in mrtve člane CMD. (Ta običaj so po letu 1907 odpravili). Skupščina je bila v čitalnični dvorani, »ki je bila zelo lepo okrašena s podobami, zastavami in lipo vimi vejicami«. Po končanem delu skup ščine so imeli skupščinarji kosilo na Šte- marjih, med katerim je igrala domžalska godba, deževale pa nipitnice vsake vrste, ki jih je začel običajni hvalospev na Franca Jožefa (tudi ta običaj je skupaj z vdanostno brzojavko »pospravila« skup ščina v Bohinjski Bistrici). Med kosilom je Amalija Sušnik izročila predsedniku CMD 100 goldinarjev (oziroma kasnejših 200 kron) za prvo pokroviteljnino. Na slednjo pokroviteljnino je ženska podruž nica »v spomin na skupščino v Skofji Loki« vplačala kmalu potem. Kosilu je sledil koncert »Katoliškega društva ro kodelskih pomočnikov«, »Bralnega dru štva«, »Pevskega društva«, »Citalniškega tamburaškega zbora« in domžalske god be. Pred odhodom so skupščinarjem CMD na čast na Kamnitniku prižgali kres. Mogoče ta izsek iz življenja ob koncu 19. stoletja v naših modernih ušesih zve ni smešno, vendar pa bi tudi mi danes potrebovali nekaj njihovega navdušenja in prizadevnosti. Podružnice CMD na Škofjeloškem sicer niso bile pri vrhu glede zbranega denarja (vsota, ki so jo zbrale ves čas delovanja v Avstro-Ogr- ski, je pokrila komaj enoletne stroške za plače učiteljem na eni od šol CMD v Trstu), vendar pa so tvorile kamen v mo zaiku slovenskih narodnoobrambnih pri zadevanj. Opombe 1. Pravila »Družbe sv. Cirila in Meto da«, Arhiv SRS, Ljubljana, fond CMD, f. 1886/1. — 2. (Ivan Vrhovnik), Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Ljubljana 1910, str. 7—10. — 3. Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1910, Ljubljana 1909, str. 140—142. — 4. Drago Pahor, Pregled raz voja osnovnega šolstva na zahodnem ro bu slovenskega ozemlja, Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, str. 276—282. O trža ških podružnicah CMD: Andrej Vovko, Podružnice »Družbe sv. Cirila in Meto da« na Tržaškem. 1885—1918, Jadranski koledar za 1980, Trst str. 222—239. — 5. (Ivan Vrhovnik), Pogled na prvo četrt stoletje ..., str. 23—24. — 6. Drago Pa hor, Pregled razvoja osnovnega šol stva .. ., str. 278—284. — 7. CMD na Ko roškem, glej: Tone Zorn, Iz delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem pred prvo svetovno vojno, Zgodovinski časopis 31, 1977, Ljubljana, str. 361—374; Andrej Vovko, Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem 1885 do 1918, Koroški koledar za 1978, Celovec, str. 151—161; isti, Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Ko roškem v letih 1885—1918, Koroški kole dar za 1979, Celovec, str. 110—121. — 8. Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Me toda VIII, Ljubljana 1894, str. 46. — 9. Koledar (Vestnik) šolske družbe... za navadno leto 1906, Ljubljana 1905, str. 61. — 10. Koledar (Vestnik) šolske druž be... za navadno leto 1907, Ljubljana 1906, str. 96—98. — 11. Po podatkih iz Vestnikov šolske družbe sv. Cirila in Me toda in od 1903 dalje Koledarjev (Vest nikov) šolske družbe... od leta 1887 do 1920. — 12. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji, Koledar (Vest nik) šolske družbe... za navadno leto 1915, str. 142—152. — 13. Koledar (Vest- 238 nik) šolske družbe... za navadno leto 1927, Ljubljana 1926, str. 87—88 (s sliko). — 14. Koledar (Vestnik) šolske družbe . . . za navadno leto 1927, Ljubljana 1926, str. 82. — 15. Prav tam. — 16. Koledar (Vest nik) šolske družbe... za navadno leto 1933, Ljubljana 1932, str. 64—65. — 17. Koledar (Vestnik) šolske družbe... za navadno leto 1934 Ljubljana 1933, str. 58 (s sliko). — 18. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XII. velika skupščina dne 5. avgusta 1897. leta v Skofji Loki, Vest nik šolske družbe... v Ljubljani X in XI, Ljubljana 1898, str. 58—66, 99—102. 239