Poštnina plačana v gotovini rišsiiš CENA IZVODA 20 DIN ša^BffiBggsilllgpj ii Leto XIII. - Št. 33 V Ljubljani, 18. avgusta 195? Izdaja Tiskovni ivet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In '.prava v Ljubljani — Uredništvo! Llkozarjeva uL 12, uprava! Cankarjeva «. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-81 — Telefoni! uprava 21-281, uredništvo! 31 -691 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina «00 din, polletna 200 din. :li==llll=i Zaključeno je tekmovanje »Trofeo cTltalia« Zmaga aišla v Moskve Jugoslavija osvojila 2. mesto pred Madžarsko ZAGREB, 18. AVG. — Danbs zvečer je bilo zaključeno veliko tekmovanje šestih najboljših »vaterpolo reprezentanc na svetu »Trofeo dltalia«. Jugoslovani, ki so na tem tekmovanju zmagali v zadnji »izdaji« pred štiri leti v Nimwegenu, tokrat niso uspeli ponohviti tega uspeha. Lahko pa rečemo, da niso bili daleč od tega, saj bi prav lahko zmagali v obeli zadnjih tekmah, ki so jih igrali samo neodločeno. Radonjič junak in obenem krivec Plavalni stadion Naprijeda je bil Tčeiraj zvečer skoraj poln. Gledalci so mnogo pričakovali od srečanja oie-ct »vaterpolisti Jugoslavije in Madžarske. Pred Nizozemskim sodnikom Ketelaarjem sta moštvi nastopili v naslednjih postavali: JUGOSLAVIJA: Kovačič, Cipoi, Kačič, Arneri, Ježič, Radonjič, Ivkovič; MADŽARSKA: Jenei, Mayer, Bekeši, Markovits, Varga, Dbmotbr, Kanizsa. Pričetek tekme je potekel v dokaj neurejeni in živčni igri, zlasti s strani Jugoslovanov. Toda plavi So kmalu uredili svoje vrste in z vključitvijo Mayerja prišli do številčne prednosti, ki so jo na zadnje Uspeli izkoristiti. Ježič je streljal, madžarski vratar odbil v kot, potem pa je do žoge prišel Radonjič, ki je z lepo parabolo premagal rec. Kovačič je bil proti strelu Ma-yerja brez moči. Komaj so naši zopet začeli s sredine, smo že imeli ugodno priložnost. Radonjič, ki je Vratarja. Naši še naprej napadajo, sodnik mora zaradi grobe igre zopet izključiti Mayerja. Zopet ima- n>o priložnost — najprej strelja Ražnjič v stativo, v naslednjem napadu pa dobi popolnoma sam žogo nd Arnerija in že je bilo 2:0 za Jngdslavijo. V nadaljevanju pa je iz junaka tekme Radonjiča postal krivec za Poraz. Najprej je napravil težji Prekršek in sodnik ga je izključil. Madžari so izkoristili številčno Prednost in preko Kanizse zmanjkati rezultat. Kmalu za tem je p rili6' še drugi gol. Zopet prekršek oadonjiča in najtežja kazen četve- Zaključni rezultati in lestvica Sovjetska zveza : Romunija 8:4 (2:1), s strelci Mšvemiradze 7, Breus -Badita 4, sodnik Kumar (Jugoslavija). Jugoslavija : Madžarska 2:2 (2:0), strelci Radonjič 2 — Mayer, Kanizsa, sodnilk Ketelaar (Nizozemska). Italija : Nizozemska 4:1 (2:1), strelci Pucci 3, Rubini — Lama, Van Dorp, Smol, sodnik Blumenthal (Sovjetska zveza). Madžarska : Nizozemska 5:1 (2:0), strelci Karpati 2 Varga 2, Mayer — Lamme, Smol, Van Dorp, sodnik Roggione (Italija). Sovjetska zveza : Jugoslavija 1:1 (1:1), strelca Frankovič — Kurenoj, sodnik Lemhenyi (Madžarska). Italija : Romunija 2:2 (2:1), strelci Pucci. D*Achllli — Dancu Blažek, sodnik Blumenthal (Sovjetska zveza). 1. Sovjetska Zveza 5 4 1 0 29:11 9 2. Jugoslavija 3. Madžarska 4. Italija 5. Romunija 6. Nizozemska 5 12 0 19:7 8 5311 25:12 7 5113 12:19 3 5 113 12:35 3 5005 13:26 0 bil v lepi situaciji, tedaj ga je Madžar potopil in sodnikov žvižg je naznanil četverec za Jugoslavijo. Streljal je Radonjič, toda dokaj slabo in vratar je branil. Pa še vedno ni bilo konec možnosti. Madžari so kmalu ostali z igralcem manj in začeli zavlačevati. Našim ni uspelo priti do žoge in tako se je srečanje končalo neodločeno. Med našimi je najboljše igrala ožja obramba in Ježič, najboljši Madžar pa je bil Markovits. Sedemkrat Mšvemiradze Prav zanimivo je bilo srečanje med Sovjetsko zvezo in Romunijo, (Nadaljevanje na 8. strani) Sinoči je v težko pričakovanem ljubljanskem košarkarskem derbyju moštvo 01ympije zasluženo premagalo ekipo »Ljubljane« _j (poročilo beri na 2. strani) Rogova in Židan miti Odlična organizacija - Veliko zan.manje gledalcev Ljubljana, 18. avgusta. — Proslava ?0-letnice kolesarstva v Sloveniji, ki bi šla jnimo nas skoraj brez posebnega hrupa, je dosegla danes svoj višek in, kar je še več, pritegnila zanimanje številnega občinstva, kar se na kolesarskih dirkah redko kdaj zgodi, V okviru te proslave je tovarna koles »ROG« v Ljubljani organizirala letos že drugič svojo rnedna- sotnosti najboljših jugoslovanskih kolesarjev in pa nekaterih odličnih Avstrijcev — oboji se nahajajo na svetovnem prvenstvu v Belgiji — sicer nekoliko zgubila na svojem blesku, vendar nas je presenetila bolj, kot katera koli dirka letos na ozemlju naše republike. Zakaj? Pisana druščina Nemalo smo bili presenečeni zgodaj zjutraj ob prihodu na startni rodno cestno dirko, in sicer tokrat prostor pred Narodnim domom na za člane na progi Ljubljana—Ilir- Prešernovi cesti. Kot bi bil organi-ska Bistrica, ki je bila dolga 178 ziran sejem prometnih sredstev ali kilometrov, za turiste pa od Ljub- kaj podobnega ... Le-tam smo Damijane do Logatca ^in nazaj, kar je re,g zagledali številno množico živo- Graza,, zmagovalca ene izmed dirk po Avstriji Poljaka Kovvalskega, njegove kolege Woznijaka, La-; skowskega in Wi,skeiga in Mielnika ter Jugoslovane Bajla, Berganta in Omerzela — skupaj 18 tekmovalcev. Torej bo trda, smo si mislili in že ob začetku ugibali, komu boi pripadla zmaga, kdo bo dosegel najboljši čas ter nagrado za morebiti prekoračeno normo 37 km na uro. Res, da ni bilo na startu znanih »asov«, ki v našem kolesarskem športu veliko pomenijo. Toda to nas (Nadaljevanje na 8. strani) > zneslo skupaj 58 km. O tej dirki lahko rečemo to, da je zaradi od- LORGER spei 14.2! ^elje, 18. avgusta. Včeraj popoldne sta stadionu Borisa Kidriča po dolgih le-. zopet srečali mestni atletski reprezentanci iabljane in Celja. Ljubljančani so nastopili oslabljeni im zato zmaga Celjanov s 149: ^ točkami ni presenečenje, vendar ne pred-® avlja dejanskega odnosa moči atletike v teh Veh mestih. 800 gledalcev je bilo zelo zado-0 Joih zlasti seveda z junakom prireditve Grgerjem. čeprav je uspel šele peti start na ^Vlrah, je Lorger tekel sijajno, tako kot ga y ^olju ge njso v^eii Ovire je premagoval sijajnem slogu in nič čudnega ni, če so U časomerilci izmerili čas 14,2. Tudi na 100 selc^07 *e ^ odličen in je le za desetinko ode zaostal za svojim rekordom. Razen a jQ zmagal z osebnim rekordom še v sko- .Rred soncem, dežjem ln vetrom najuspešneje čuva Vašo kožo kvalitetna ku v daljino in doprinesel pomemben delež zmagi štafete. Lešek tokrat ni uspel niti na 4,20, pozna se mu, da ves teden ni treniral. Važič ni imel nasprotnika, zato se ni mogel približati svojemu slovenskemu rekordu. V vmesnih točkah so nastopile atletinje Odreda in Kladivarja. Omeniti moramo zmago Hudobivnikove v disku in uspeh Sikovčeve, ki je potrdila, da danes v Sloveniji nima nasprotnice. Rezultati: 100 m Lorger (C) 10.6, Borštnar (L) 11.2, 400 m Cajhen (C) 51.4, Zupančič (C) 51.5, Kopitar (C) 51.5, 1500 m Važič (C) 3:49,8, Tratnik (L) 4:00.6, 1000 m Homan (L) 8:49.0, Male (C) 8:57.8, 110 m ovire Lorger (C) 14.2, Kovač (C) 15.4, višina Koncilja (L) 160, Brodnik (C) 175, daljina Lorger (C) 6,75, Kolnik (L) 6.44, palica Lešek (C) 4,00, Kolnik (L) 3,90, krogla Penko (L) 14.45, Golc (C) 13,21, disk Peterka (C) 44.74, Penko (L) 44.08, Golc (C) 43.49, kopje Kopitar (C) 61,20, Pečnik (L) 52.40, 4 X 100 m Celje 43.9, Ljubljana 45.0, ženske — 60 m Sikovec (C) 7.8, Stamejčič (L) 7.8, 100 m Sikovec (C) 12.7, daljina Stamejčič (L) 5,27, Škrjanec (L) 5,07, krogla Usenik (L) 13,75, Hudobivnik (L) 12.76, Če-lešnik (C) 12,34, disk Hudobivnik (L) 41,09, Čelešnik (C) 40.45, Usenik (L) 37,93. Dve slabi moštvi pisno oblečenih kolesarjev, ki so se nervozno gnetli na startu, na »koncertni« ploščadi pred Narodnim domom ob Cankarjevi cesti pa smo našteli nič manj kot 19 elegantnih limuzin, mimo njih 17 različnih motorjev in nekaj kamionov, opremljenih s številkami in pripravljenih za dokaj dolgo pot. Sonce, ki je že zgodaj vzšlo, nam je obetalo lepo vreme, treba je bilo le, da da glavni sodnik znak za start in približno ob 7.30 zjutraj smo se odpeljali po lepo urejeni cesti proti Primorski... V glavni skupini okrog 60 dirkačev Start za glavno dirko je bil dvojen. Najprej so star tali dirkači zveznega razreda, ki jih je bilo okrog 40 iz 14 klubov, šest minut za njimi pa mednarodna skupina, v kateri smo videli 10 Avstrijcev iz LESTVICA košarkarske lige: Olimpija- 9 7 0 2 650:587 14 Proleter 9 6 1 2 716:625 13 Ljubljana 8 5 1 2 552:505 U BSK 9 5 1 3 534:512 it Montažno 8 0 0 3 531:542 10 Crvena zvez-da 9 4 0 5 538:541 8 Sloboda 9 3 1 3 542:581 7 Partizan 7 2 1 4 464:480 5 Železničar 9 2 0 7 538:622 4 Lokomotiva 9 1 1 7 531:630 3 NARTA ■r/uM krema Ljubljana, 18. avg. NI Se dolgo tega, ko je Imel Odred v gosteh nogometaše iz Beljaka. Takrat smo prav razočarani odhajali s stadiona. Danes je bilo nekaj podobnega, le da so bili Igralci trboveljskega Rudarja nevarnejši nasprotnik. Odred : Rudar 1:0 (1:0) Odred: Jazbinšek, Piskar, Utlovč, Jagodic I, Berginc, Itlančišar, Žižek, Guban, Kranjc, Borovac, Halilagič. Rudar: Hauptman, Hladnik, Traven, Lamovšek, Sori, Pristov, Kastelic, Sušnik, Sore, Breznikar, Opresnik. Pred približno 2000 gledalci je danes Odred premagal moštvo Rudarja iz Trbovelj. Tekmo je sodil Mikluš. Ze v drugi minuti prvega polčasa je Kranjc lepo podano žogo poslal v vrata gostov — 1:0 za Odred. Vratar Rudarja tega sploh ni pričakoval in je le še nemočno pobral žogo Iz vrat. Igra se je nato nadaljevala z rahlo premočjo Odreda, vendar napad ni znal izkoristiti nobene priložnosti, da bi povišal rezultat. Tudi gostje so nekajkrat nevarno ogrožali vrata domačinov. Toda Jazbinšek je bil vedno na mestu ln je uspet, > branil svoja vrafa. V zadnjih minutah prvega polčasa je Odred izsilil kar dva kota zapovrstjo. Toda slabo streljan- žoge so se znašle v rtitsii Rudarjevega vratarja. Po slabi igri obeh moštev v prvem polčasu smo vsaj v drugem polčasu pričakovali, da bo igra zanimivejša. Toda postala je še bolj nezanimiva. Igralo se je sicer skoraj vedno pred vrati gostov, toda žoga si je našla pot vedno drugam samo ne v vrata. Kdo je kriv temu? Najbrž ne žoga, temveč igralci sami. Tudi redki napada Rudarja so se zaključili v 16 m prostoru V 79. minuti je sicer Opresnik lepo streljal na vrata domačinov, toda Jazbinšek je žogo zanesljivo ujel. Težko se bi našel kdo, ki bi bil zadovoljen z današnjo igro Odreda. Se bolj težko pa bi našli tistega, ki ni zaskrbljen, kako bo igralo moštvo Odreda v conski ligi. Branik ni uspel BRANIK : SC OBERWART 1:1 (1:0) Maribor, 18. avgusta. Kot zadnja nočna nogometna tekma letošnje sezone je bila včeraj zvečer na stadionu v Ljudskem vrtu pred okrog 2000 gledalci prijateljska mednarodna tekma med Branikom in ojačenim moštvom Obervvarta iz Gradiščanske. Požrtvovalnim gostom je tokrat uspelo, da so po visokem porazu, ki so ga doživeli preteklo nedeljo doma, tokrat ,presenetili domačine. Branik je nastopil v postavi: Bauman, Slana, Čučiko, (Petek), Radulovič, Gabrijan, Železinger, (Cučko), Najberg, Hanzl, Plaznik, Elsner, Kramer in komaj dosegel neodločen izid. Branikovi napadalci brez Du-gandžije pred nasprotnikovimi vrati niso zadovoljili. Gole sta dosegla Elsner v 3. minuti za Branik in W.einh,a;ndel v 47. minuti za goste. Oba gola sta bila neubranljiva. , Rezultata Partizan : Montažno ob času poročanja še niimamo Crvena zvezda : Lokomotiva 80:68 (42:23) BSK : Proleter 81:81 (44:41) Sloboda : Željezničar 85:64 37:30) lesna zmaga Maribora Maribor : Kovinar 2:1 (0:0) Maribor, 18. avgusta. Na stadionu ob Tržaški cesti je tesno zmagal Maribor v tekmi za jugoslovanski nogometni pokal. Igralci Kovinarja so v prvem polčasu ugodno presenetili, saj so bili ves čas aktivni in imeli tudi dovoli priložnosti za dosego golov. Njihov napad pa se nikakor ni mogel znajti v odločilnih trenutkih pred vrati Maribora. V drugem polčasu je bila g Lika obratna, kajti Kovinarjem je očitno pošla sapa. Mariborčani so valili napad za napadom na njihova vrata in dosegli v 63. minuti do Vidicu ter v 72. minuti po levem krilu Bračiču 2 gola. Redki napadi Kovinarja so se razbili ob obrambi domačih. V 89. minuti je sodnik Švajger upravičeno dosodil enajstmetrovko proti Mariboru, ki jo ie s strahovitim strelom realiziral Pregeli in postavil končni rezultat tekrfie. Pri Mariboru je bil najbolj požrtvovalni krilec Kek. pri Kovinarju hitro krilo šLIdenfeld. Gledalcev 300, Bergant Zvezna koSarkarska liga OLIMPIJA ima še nekaj korakov do naslova državnega prvaka Spet rekorden obisk gledalcev — Kristančič s taktično igro priboril zmage Lepa igra gostov LJUBLJANA, 18. AVG. - Skoraj ob obletnici lanskega srečanja je bil — mesec dni prej — na sporedu spet domači der-by, ki so ga ljubietlji košarke pričakovali v veliki nestrpnosti. Prognoze so bile različne, novinarsko-igralska šestorka pa je zadela najbolj v črno. Čeprav v zmago niso verovali niti sami igralci Olimpije, se je spet zgodilo, da je Ljubljana položila orožje, kur prehaja že v nekako tradicij^. BOJ ZA VSTOPNICE Vstopnice za tekmo so bile v predprodaji pred »Na-mo« na Cankarjevi cesti že dopoldne. Tam je bilo > vroče* kot redkokdaj. Kot bi vstopnice dajali brezplačno! Prodajalko so z mizico vred kar premaknili za nekaj metrov, takšno je bilo zanimanje! In nič čudnega, kajti ljubljanski derby je poslastica zase, pa naj bo to v nogometu ali pa v košarki. In zvečer? Že davno pred napovedano uro je bilo igrišče pod Čeki novim gradom napolnjeno do zadnjega kotička. Tribuni sta se pod gledalci — bilo jih je nad 3000 — kar šibili. OLIMPIJA : LJUBLJANA 70:57 (37:26) Prvi se je v tem dvoboju, malo čez 20. uro, dotaknil žoge sloki Miil-ler... Med gledalci je »počilo«: »Beli, beli...« vse je bilo kot v žarečem kotlu. Treba je bilo le iskre in vnelo bi se. To iskro je zanetil že kmalu po začetku Miiller z osebno napako nad Kristančičem, kii je kazenski met realiziral 1:0, kmalu nato pa povišal na 3:0. Čretnik je razliko znižal na 3:2, Dermastja zvišal na 5:2, Zupančič 5:5 in v 5. minuti je Ljubljana vodila s 7:5. To pa je bilo tudi edino vodstvo Ljubljane, ki je kasneje še enkrat izenačila na 18:18, nato pa vse do konca igre ni prišla Olimpiji do živega... V prvem polčasu je veliko pripomogel k vztrajnemu vodstvu dokaj dobro razpoloženi Dermastia. Le-ta je počel pravzaprav pod košem Ljubljane, kar se mu je zljubilo. S svojimi dolgimi rokami je skoraj kar »segal« v koš in zasul ljubljanski koš kar precej na debelo. Sam je dosegel v tem delu igre 15 košev v korist svojega moštva. To pa mu je tem laže uspelo, ker ga njegova »senca« Miiller, nikakor ni znal dovolj dobro onemogočiti. Bil je slab v obrambi in precej netočen v napadih. Tako se je ta dvoboj najdaljših igralcev obeh moštev končal s popolnim k. o. MuHerja. Ta polčas je bil zelo zanimiv, čeprav sta obe moštvi začeli z veliko nervozo in delali precejšnje napake, zlasti pri metih na koš. Vse do 15. minute je bila igra razburljiva in moštvi skoraj enakovredni. Olimpija je bila sicer hitrejša, zlasti Kristančič, Dermastia, Danev in Bajc. Tudi povezano igro smo videli pri domačih, česar pri Ljubljani nismo opazili v tolikšni meri. Olimpiji so uspevali meti od daleč, Ljubljani pa ne — medtem ko se skozi strnjeno obrambo Olimpije nobeden od šiškarjev ni mogel prebiti. Polčas se je torej zaključil z zmago Olimpije s tolikšno razliko, da bi jo bilo skoraj težko nadoknaditi. LJUBLJANA POPUŠČA Medtem ko je Ljubljana v začetku drugega polčasa začela z neko- liko smiselnejšo igro in smo pričakovali nekoliko izpromembe, je ta iniciativa trajala le malo časa. Kmalu je Olimpija začela s pravo ofenzivo, ki je že mejila na katastrofo. Miiller se je sicer močno popravil in tudi bolj mu je »šlo« v koš. Toda koš za Ljubljano — koš za Olimpijo in razlika se je vedno bolj večala. Olimpija se je začela z velikimi koraki oddaljevati, Ljubljana pa popuščati. V 6. minuti je moral zapustiti igrišče Dermastia zaradi petih osebnih napak in Ljubljančani so se nekoliko oddahnili. Pa za malo časa! Pobudnik vseh nevarnih akcij je postal Kristančič, ki je s taktično igro povsem zmedel Ljubljančane in na ta Svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji Van $teenbergen ni slekel mavrične majice 60 kolesarjev profesionalcev se je $e dopoldni v deževnem vremenu podalo na 285,6 km dolgo progo. Kot je bilo pričakovati ni prinesla prva polovica dirke nič posebnega. Pobegnila je sicer skupina sedmih kolesarjev v kateri ni bijo nobenih znanih imen in vsem je bilo jasno, da ta siku p i na ne bo mogla ^uspešno odbijati napadov glavnine. ‘V osmem krogu od skupno dvanajstih, je res pri šlo do združitve in v zadnjih krogih je dirka postala nekakšna izločilna, saj so po vrsti izpadali kolesarji, ki niso mogli več zdržati tempa. Posamezni dirkači so poskušali napadati in na primer Wagt-znansu je uspelo, da je približno Mzzifocskc vesti V pripravah na prvenstvo so nogometaši* Branika preteklo nede!j'o gostovali v Avstriji in v Oberwaldu premagali tamkajšnji klub e 6:1. Zanimivo je, da so po povratku merodajni 'funkcionarji kluba tudi novinarjem sporočili neresničen rezultat tekme 2:1! V sredo je Branik v nočni tekmi pred ©krog 2000 gledalci igral neodločeno 1:1 s Članom III. cone Proleterjc-m iz Zrcnjanina. Bivša jugoslovanska rekorderka v teku na 800 m, članica Odreda iz Ljubljane, Mariborčanka Marija Knez se na stadionu v Ljudskem vrtu marljivo pripravlja za nastop na finalu državnega prvenstva, kjer pa bo za svoj klub zopet nastopila v Sprinterskih disciplinah. Od 23. do 25. avgusta bo v organizaciji Brodarskega društva »SIDRO« MTT na Mariborskem jezeru državno prvenstvo v kajakih. im kanujih na mirnih vodah. Pričakujejo udeležbo okrog 200 veslačev iz vseh krajev Jugoslavije. Teniški klub Branik je izvedel tečaj za teniške sodnike, ki se ga je udeležilo preko 40 pripadnikov kluba. Tečajniki se bodo udejstvovali kot sodniki na bližnjem državnem prvenstvu .Vodstvo tečaja je bilo v rokah predsednika sodniške komisije Teniške zveze Slovenije Berganta starejšega. V petek bt morala biti v Ljudskem vrtu mednarodna ženska košarkarska tekma med Danubio z Dunaja in Branikom. Zaradi nevihte pa je žal odpadla. Dunajčanke bodo odigrale tekme v Splitu, Zadru in na Beki, v Mariboru pa eventualno ob povratku s turneje. 20 km vodil s 500 m prednosti. Po tem pa so ga zopet imeli in do prve odločitve je prišlo 5 km pred ciljem: ko sta ušli dve trojki: Francozi Darrigade, L. Bobet in Anquetil ter Belgijci Van Looy, Vam Steen-bergen in De Brnyne. Prišlo je do izredno dolgega fin.iša s katerim so Belgijci nekako onemogočili na j hitrejšega od šesterice. Francoza Dar-rigada. 70 metrov prej ciljem je bil prvi Van Steenbergen. potem ga je dohitel Bobet, toda z zadnjimi silami »i je Belgijec zopet pridobil približno meter prednosti. Stari Riik Van Steenbergen je tokrat že tretjič osvojil naslov svetovnega prvaka v cestni vožmjii in mavrične majice, ki si jo je pridobil lani na Danskem mu zopet za leto dni ne bo treba sleči. Prvenstvo se je končalo z velikim uspehom Belgijcev in nekoliko manjšim Francozov, dočim so Italijani nekoliko razočarali. Rezultati: 1. Van Steenbergen (Belg) 7:53:14, 2. Bobet (Fr), 3. Darrigade (Fr), 4. Van Looy (Belgija), 5. De Bravne (Belg). 6. An-cjntil (Fr), isti čas, 7. Van Da el e (Belg), zaostanek 12 sekund. 8. Sc-he-pc..s (Belg). De Rycke (Belg) isti čas. V zadnjih disciplinah prvenstva na dirkališču v zasledovalni vožnji profesionalcev je zmagal Francoz Riviere ,v vožnji z motornim vodstvom Belgijec De Pa epe in v ciklo-baln moštvo 'Vzhodne Nemčije. V Aalborgu na Švedskem se je najbolj izkazal ameriški metalec diska Rink Babka, ki je dosegel 56.80 m, kar Je najboljši letošnji rezultat na svetu ln četrti najboljši rezultat vseh časov za Gordienom 59.28, Inessom 67.93 In Consollnljem 57.28. Svetovni rekorder v teku na 1 miljo Derek Ibbotson Je doživel že drugi poraz v svoji rekordni disciplini odkar je dosegel svetovni rekord. Najprej ga je premagal Irec Delany, sedaj pa je doživel na tekmovanju v finskem mestu Turku poraz od finskega tekača Salsole, ki je tekel 4:00.2, dočim Je bil Anglež 3 desetinke sekunde slabši. Japonski plavalec Tatahashl Ishimoto Je v Tokiu preplaval 100 m v metuljčkovem slogu v času 1:01.8. Njegov zaenkrat Se nepriznani svetovni rekord Je za pol sekunde boljši. V tradicionalnem srečanju ženskih teniških reprezentanc ZDA ln Velike Britanije so zmagale ameriške Igralke s til. V Berlina Je poljska skakalka v daljino Ciastovva dosegla točno Im. način izsilil 14 točk s kazenskimi meti. Bil je do konca igre gospodar položaja, medtem ko se Ljubljančani niso več dosti upirali. Zato v tem delu igra ni bila tako zanimiva in na kvalitetni ravni. NAJBOLJŠI: Brez dvoma sta zasluženi uspeh Olimpije najbolj »garala« Kristančič in Dermastia, za njima vred pa še Lokar. Pri Ljubljani pa se je izredno odlikoval Čretnik, nekaj časa sta bila dobra tudi Miiller in Kapelj. S to zmago, v ne najlepši tekmi, ee je Olimpija povzpela na prvo mesto i.n postala prvak prvega dela tekmovanja. Po vsej verjetnosti ji bo uspelo ta naslov obdržati do konca, če bo iz dveh tekem v Beogradiu in ene v Zrenjaninu prinesla dve točki. »TEHNIČNI« O SVOJIH EKIPAH Po tekmi smo vprašali tehnični vodji Olimpije in Ljubljane tov. Fugiino in Feguši za mnenje o tekmi. Fugina: »Igra ni bila lepa, toda razburljiva. Najboljši so bili Kristančič, Dermastia im Čretnik. Na zmago nismo upali, je pa posledica podrobno izdelanega načrta za tekmo. Po tem uspehu upamo na prvo mesto.« Feguš: »Stara napaka, da niso uspevali meti na koš, nas je pokopala. Skozi gosto obrambo Olimpije pa ni šlo. Zmaga Olimpije je povsem zaslužena.« Ljubljana: Čretnik 15, Kapelj 8, Miiiler 18, Šerbec 2, Zupančič 10, Kumer 3, Konič 1, Švajger. Olimpija: Bajc 5, Kristančič 30, Dermastia 17, Danev 5, Kandns 4, Lokar 6. Debevc 3. Brišnik. T. B. Kladi var : Proleter 1:6 (1:2) Celje, 18. avg. Gostje iz Zrenjanina so celjskim ljubiteljem nogometa pokazali izredno lepo in konstno igro. Domačini so se le v prvem polčasu uspešno zoperstavljali s požrtvovalnostjo in borbenostjo tehnično boljšemu moštvu. Od 70. minute dalje pa so igralci Kladivarja povsem popustili in Proleter je v izrednem finalu popolnoma nadigral domače ter v kratkem presledku 3 minut dosegel 3 gole. Do zaključka tekme so gostje predvedli na igrišču pravo ekshibicijo ter povsem razbili domače vrste. Za goste so bili uspešni Aksamovič v 53. in 71., Veselinov v 70. in 73, Galič v 2. in Begovič MŽ$2Si VSEM NOGOMETNIM SODNIKOM LJUBLJANE Podzveza nogometnih sodnikov Ljubljane obvešča vse svoje člane, da bo v petek, 23. t. m. ob 18. uri kolokvij za sodnike I. in II. razreda. Udeležba je obvezna in bo upravni odbor vse izostanke najstrožje kaznoval. PNS Ljubljana KOLESARSKE DIRKE V DOLU »Partizan« v Dolu pri Ljubljarii bo organiziral prihodnjo nedeljo, 25. t. m., kolesarski kriterij okrog Dola za turiste in specialiste dirkače. Kriterij se bo začel ob 14.30, prireditelj pa vabi vse verificirane in neve-rificirane dirkače, da se dirke udeležijo« Prvoplasirani v vsaki skupini bo nagrajen 8 praktično nagrado, zmagovalec pa bo prejel prehodni pokal občine Črnuče. — »Partizan«, bol pri Ljubljani, v 34. minuti. Častni gol za Kladivarja J6 dosegel Štor v 4. minuti. V predtekmi so pionirji Kladivarja mag ali sovrstnike iz Olimpa 1:0 (1:0), mU* ditnci pa prav tako mladince Olimpa z 2:0 (2:0). Sobota : Branik 3:0 (1:0) Murska Sobota, 18. avg, V tekmi za ju' goslovanski nogometni pokal so danes požrtvovalni igralci Sobote premagali moštvo Branika. Pred 400 gledalci in oblačnem vremenu je sodil Drvarič iz Murske Sobote. Gole so dosegli v 28. min. Cučko (autogol). v 83. Horvat iiz enajstmetrovke in v 89. min. Humar. Cvetko Naročajte se na „POLEr Kovačič Zdravko je bil eden najuspešnejših članov naše »vaterpolo reprezentance in zanesljiv čuvar jugoslovanskega »svetišča« Mnogi plavalcev v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, __ 18. avg. Danes je bilo tu okrajno prvenstvo partizanskih društev v plavanju. Nastopilo je okoli 100 tekmovalcev iz petih društev celjskega okraja. Število nastopajočih Je vse premajhno, saj jih ima okraj 35. Zadovoljni pa smo lahko z uspehi mladih plavalcev Slovenskih Konjic, Rimskih Toplic in Laškega. Rezultati: pionirji .66 m pusto Tinta (Sl. K.) 47.7, Vrstovnik (Sl. K.) 53.5,- 66 m prsno Tinta (Sl. K.) 1:04.3, Vivod (SI. K.) 1:08.9, 4X66 m Slovenske Konjice 3:44.3, skoki Vrstovnik (Sl. K.), Krolegar (Sl. K.), mladinci 66 m prosto Cvikl ,(R. Top.) 44.1, Trbovc (L) 44.1, 66 m prsno Skerbinek (Sl. K.) 1:02,9, Krolegar (Sl. K.) 1:03.0, 66 m hrbtno Cvikl (R. Top.) 1:00.5, Trbovc (L) 1:04.2, 4 X 66 m prosto Rim- ske Toplice 3:22.2, Polule 3:33.7, skoki Trbovc (L), Cvikl (R. Top.), člani 6« m Ogrinc (R. Top.) 45.5, Privšek (R. Top.) 47.9, 86 m prsno Kranjc (Sl. K.) 58.3, Puh (L) 1:02.8, 66 m hrbtno Ogrinc (R. Top.) 55.6, Lukovič (Sl. K.) 1:05.5, 4 X 66 m prosto Iraško 3:29.0, Rimske Toplice 3:33.6, skoki Poljane (R. Top.), Ogrinc (R, Top.), mladinke 66 m prosto Bru-derman (Sl. K.) 1:14.8, 66 m prsno Bru-derman (Sl. K.) 1:12.9, Plahuta (SI. K.) 1:16.8, članice 66 m prosto Verstovšek (Sl. K.) 1:14.6, Tenič (Sl. K.) 1:14.8, 66 m prsno Verstovšek (Sl. K.) 1:12.8, Tenič (Sl. K.) 1:13.4, skupno stanje v točkah: Slovenske Konjice 87, Rimske Topilce 44, Laško 21, Rogaška Slatina 6, Po-lule 5. Jug Partizan prvi v Palermu V Palermu je bilo tradicionalno mednarodno tekmovanje v odbojki za moke in ženske ekipe. 'V meški konkurenci so zmagali odbojkarji Levskega iz Sofije pred Spartakusom lz Budimpešte in Zeljezničarjem iz Beograda, pri ženskah pa Je prvo mesto pripadlo ekipi Partizana iz Beograda pred MAV iz Budimpešte ln Palermom. Avstralska atletska veza je povabila na tri tekmovanja v decembru v Av- Uspel letalski miting v Lescah Lesce, 18. avg. Alpski letalski center v Lescah je danes organiziral s pomočjo Letalske zveze Slovenije ln Letalske zveze Jugoslavije uspel letalski miting, na katerem so poleg domačih letal nastopila tudi letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Nad 16.000 gledalcev je z navdušenjem ln odobravanjem spremljalo 3 ure trajajoč program, ki je obstojal lz 11 točk, V programu eo pokazali svojo sposobnost modelarji, skupine Jadralnih letal, akrobatsko letalo, športna in reaktivna letala. Ulčar. stralljo odlične evropske tekače Šveda VVaerna, Madžara Szaba ln Belgijca Moensa, V Berlinu je angleška nogometna enajsterica Manchester United premagala mestno reprezentanco s 3:0 (2:0). Nekaj rezultatov avstrijskega prvenstva v plavanju, ki je bilo v tirolskem kraju Schwaz: moški — 10» m prosto Schubert 1:01.4, 286 m prosto lik 2:17.3, 108 m prsno Brauner 1:17.2, 200 m prsno Brauner 2:50.6, ženske — 100 m prosto Nowotny 1:11.4, 400 m prosto Dokoupil 5:55.2, 100 m metuljček Vilanovsky 1:27.7, TUDI SVETOVNO PRVENSTVO Šoferji taksijev iz Stockholma, Osla in Helsinkov igra jo vsako leto nogometni turnir, ki ga imenujejo »Svetovno prvenstvo šoferjev — taksijev«. Letos so bili najuspešnejši predstavniki Stockholma, ki so premagali šoferje Osla s 3:0, proti svojim kolegom iz Helsinkov pa eo igirali 0:0. Vitalij Ušakov je bil nekdaj odličen plavalec prostega sloga ln cele evropski rekorder, sedaj pa že vež let uspešno trenira rusko državno reprezentanco v vaterpolu TRIGLAV : PROLETAREC 5:1 (3*) Kranj, 18. avg. V pripravah za jesensko tekmovanje v ljubljansko-prlmorsld ligi Je danes kranjski Triglav visoko premagal nogometaše Proletarca iz Zagorja 5:1 (3:0), Tekma je bila mlačna in nezanimiva, tako da ni žadovoljH8 kakih 300 gledalcev. Moštvi sta nastopili v pomlajenih postavah in sta preizkusili več novih moči. PamzmU zdeat/ja v Žireh Žiri, 18. avg. V Ziieh so dan«* praznovali pomemben jubilej 50' letnice telovadnega društva, ki j6 eno najstarejših na Gorenjske#' To ni bil velik praznik samo za žirovske telovadce, pač pa za vse prebivalce Poljanske doline, ki s? danes prihiteli v Žiri iz bližnji" vasi in tudi iz ostalih krajev G# renjske. Zato lahko trdimo, da j6 bila to za Okrajno zvezo društvi Partizan za Gorenjsko ena najlep' ših letošnjih prireditev na Gorenj' skem. Ob tej priložnosti so dop0*' dne razvili društveni prapor, ki s‘9 mu kumovala Okrajna zveza dti>' štva Partizan za Gorenjsko in ob' činski sindikalni svet občine 21fi' Svečanemu razvitju prapora je sl6' dila parada vseh športnikov in te' lovadcev žirovske občine, popold®6 pa je bila na igrišču za domom P®.1' tizana velik telovadni nastop, lj njem je sodelovalo okoli 250 vadcev iz domačega društva in društev »Partizan« Škofja Lok8, Kranj, Tržiča in Glorenje vasi. sebno pozornost je žel nastop na)' boljše vrste gorenjskih telovadk °8 orodju, zlasti pa moške orodne lova dne reprezentance, ki je 0 pripravah v Kranju. Praznik Ijanske doline je tako lepo nspe 1 saj so se marljivi Zirovci z- ta 9°" memben dan pripravljali skozi v® leto. Javornik 'Lepa telovadna priredi^ v Kranju Kranj. 18. avg. — Sinoči je bI*f v Savskem Logu v Kranju telov8 ' na akademija. Qb zaključku “D vrsta z državnim prvakom M1' Cerarjem na čelu pripravila z uspelo telovadno akademijo. ^ tej priložnosti je nastopila ^ okrajna ženska orodna vrsta renjske. Pester spored razh0'1^ točk na orodju je privabil v b ri s ki Log več kot 300 gledalcev. ^ so bili zlasti navdušeni z lep0 skladno izvajanimi vajami drz£1 nega prvaka Cerarja na or<>‘ ^ Poleg Cerarja sta se odlikovat-bivši državni Divak Caklec.i® j jevič. Javoru1* Me pretep, L O En dan na waterpolo tekmovanju »Troteo dTtalia« ampak poi^uM^an^ v če-sprem- »Danes bo, kar bo!« so nas jrtek pozdravili kolegi, ki spremijo »Trofeo dTtalia« že od prvega atfe, »malo manj kot finale /-c na Polovici turnirja.« Razpored res ni slab, najprej borba za zadnje _!|ltisto Romunija : Nizozemska, po-eni nekakšen finale Sovjetska zve-i : Madžarslka, zatem pa še srečale naših z Italijani, ki naj bi tudi odprlo pot v borbo za ponovno Osvoboditev dragocene nagrade. Napravili smo torej kratek skok J.Zagreb in prva vesela novica je j1™, da hočejo organizatorji takrat **di na račun novinarjev reševati aehcitmo prireditev, kajti večina je jPorala plačati vstopnice. Pet sto di-®Srjev je torej menjalo lastnika in , žepu sem imel ta dragoceni mo-aro-beli vrednostni papir, ki mi je Jjskazoval sedež 54, vrsta IV na zadoni tribuni. Za novinarje lepo ,rhijo. Sproti jim dostavljajo na rl*o bilten, prav tako pa tudi takoj i pirajo 1600 din, če se hočeš ude-banketa po tekmovanju. , “ovedali so nam, da je bil prva Va dni stadion Naprijeda na Salati ''‘'Pol prazen. Kako to? Zanimanje 7? to veliko tekmovanje v Zagrebu 1 majhno. Na vsakem koraku smo ^ a. m reč slišali ljudi, ki so se pogo-aZiali o vaterpolu. Toda tu so vi-oke cene, ki običajnemu zemljanu 'jaRreba onemogočajo, da bi si ogle-Vr veliko prireditev dan za dnem. is«k dan 500 din, ali v najboljšem Vtoieru 200 za stojišče, to je venele nekoliko preveč. Strast za stave športne stave sicer nimamo, za- zo- -Pa so privatne »kladionice« ,.x,-Pm delovale s polno paro. Tudi slo-toaaki novinarji so osnovali svojo ^Prognoze -so kar deževale. Kakšni rezultati današnjih treh te-točen rez Jugoslavija, kakšen kakšen bo točen rezultat sre- da Rusov h?j® Italija w končni vrstni red, „ to so bila Prašanja in ni dosti manjkalo, r/koo stavili še to, kdo od n. Prvi skočil v bazen in ali bo Hajnški sprint er Pucci ali naš Ježič L,vj pri plavanju na žogo ob za-Ijju tekme. sla stoPnaca je bila torej v žepu, 6 sklenjene in smo se lahko g./1*Peli po mnogih stopnicah na staj?- Naprijedovega plavalnega f toiona doslej še nisem videl. Mo-priznati, da stvar ne izgleda v jjkj- Le pomožne naprave še niso celoti >na mestu«. Pravijo, da so da °rSanizatorji zelo potrudili. To-ys °a samem tekmovanju ni šlo L, mko »po maslu«. Enkrat ni de-je a‘a rediteljska služba, drugič se d o val ec v petih besedah ta? šestkrat, potem ni delovala jj). sT^tljava, pa tudi zamud ni sjikalo. Manjkalo je pravzaprav «. “to $e to, da bi kak častitljiv j^cionar FINA ali LENA, ki so"se j avili v posebnih rdečih »u-nifor-VPc Padel v bazen, potem bi bilo elie popolno. Voda je razburkana č*ye bii“ ‘^einske. Tekma najs turnirja ni ogrela gl „?av Je bila s svojimi obrati kar 18 in v vodo so po-1V|_ - vaterpolisti Romunije in St^emske. Tekma najslabših mo-turnirja ni ogrela gledalcev, 6ei to(j'r.a*Va' Nizozemci so si privoščili Mn i° an me,d drugim tudi dosego začetek je mnogo obetal. Vsi stalni obiskovalci so si bili kmalu edini v tem, da gledajo doslej najboljšo tekmo na prireditvi. Že v prvih minutah je Mšvemiradze dvakrat ukanil svojega spremljevalca Majerja, ki ga je sicer spremljal kot senca, toda še vedno premalo. Potem so prišle madžarske minute. Najprej je Ddmotor realiziral četverec, -potem pa se je v listo strelcev s krasnim strelom v bližnji kot predstavil Markovits. Ob odmoru je bilo torej še vse odprto. Jugoslovanom je neodločen rezultat kar ustrezal. Toda boljša kondicija Rusov, tudi hitrejše plavanje in mnogo točnejše dodaje, so tekmo kmalu odločile. Zanimivo je dejstvo, da so se v listo strelcev za Ruse sedaj vpisali branilci: dvakrat Kartašev in enkrat Kurenoj. Madžari pač niso več nekdanji umetniki igre v vodi. Niso še preboleli izgube nekaterih igralcev, to je bilo mnenje vseli, ki so v zadnjih letih videli na delu najboljše waterpoliste sosednje države. Rusi pa so v svojem pohodu proti vrhu svetovnega waterpola napravili zopet korak naiprej. Tekma je potekala v prijateljskem duhu in razen običajnih prekrškov ni bilo prav nič takega, kar bi spominjalo na olimpijsko klanje v Melbournu, kjer so Madžari sicer zmagali s 4:0, zato pa pustili v bazenu tudi nekaj krvi. Tokrat so se igralci med seboj celo poljubljala, prav taiko kot tudi kapetana jugoslovanske in italijanske reprezentance, Kovačič in Rubini pred tekimo. „ Bravo, Jugoslovani! Najtežje pričakovana je bila seveda zadnja tekma med Jugoslavijo in Italijo. Italijani so prva dva dni zaigrali presenetljivo dobro, naši pa pod pričakovanji, zato so si mnogi obetali prav trdo borbo z »azzurri«. Že prve akcije pa so pokazale, da so igralci z belimi kapicami, to je Jugoslovani, absolutno-boljši. Napadi Jugoslovanov so bili hitrejši in bolj smotrni. Le nekaj nas je motilo. Podobno kot pri nogometu, je bilo često opaziti vse preveč oklevanja pred vrati in tako je šlo nekaj odličnih priložnosti po vodi. Sreče tudi nismo imeli preveč. Za že premaganega vratarja Italijanov je nekajkrat uspešno posredovala vratnica. Ko je Ivkovič Lo so imeli igralca manj, toda so jih Romuni, predvsem po t>fe. °l odličnega Bodite, vendarle hje a§ali. Vse drugačno razpolože-Lii, je zavladalo, ko so se ob . Pojavili veliki nasprotniki 6i pi *n Rusi. Na eni strani rde-drj Madžarov, na drugi pa mo- liŽivsVUS^V- Posebno priljubljenost zagrebškem občinstvu ruje tanv Pj°D Mšvemiradze, ki t>ti ' deležen posebnega aplavza * tedstayljanju. ''v'žg» -ej 80 se gledalci spomnili z torit|jcai'',n tudi jugoslovanskega H« 4 i ' Kumer ja, neslavnega ju-ektna Madžarska : Italija. Že REZULTATI TROFEO D IT ALI A (vključno od 16. t. m.) Jugoslavija : Nizozemska 3:2 (1:1), strelci Arneri, Ježič, Ci-pci - Van Dorp, Smol, sodnik Ro-gione (It). Sovjetska zfveza : Italija 6:3 (4:2), strelci Movemiradze 2, Semjonov 2, Kartašev, Prekopov - Pucci 2, D’Achille, sodnik Ke-telaar (Niz.). Madžarska : Romunija 12:0 (9:0), strelci Majer 4, Ddmotor 3, Markovits 2, Kanisza 2, Szivos, sodnik Blumenthal (SZ). Jugoslavija : Romunija 9:1 (5:0), strelci Ježič 4, Radonjič 3, Arneri, Kačič - Blažek, sodnik Lemhenji (Madž.). Sovjetska zveza : Nizozemska 9:1 (5:0), strelci Mšvemiradze 3, Breus 2, Prekopov 2, Kurenoj 2, Van Dorp, sodnik Rog ion e (It). Madžarska : Italija 4:2 (1:1), strelci Hevesi, Karpati, Varga, Markovits - Pucci 2, sodnik dr. Kumar (J). Romunija : Nizozemska 5:4 (1:2), strelci Badita 3, Simon, Žaba n - Luch-s, Korevaar, La m me, sodnik Lemhenji (Madž). Sovjetska zveza : Madžarska 5:2 (2:2), strelci Mšvemiradze 2, Kartašev 2, Kurenoj - Markovits, Ddmotor, -sodnik Rogiione (It). Jugoslavija : Italija 4:1 (3:1), strelci Ivkovič, Kačič, Ježič, Cip-ci - D’Altrui, sodnik Ke te Laur g »n j £ i NOVA PRILJUBLJENA ŠPORTNA IGPA UP4JJTE m loparju GARNITURE NUDIMO J)M POvUGODNIM CENAM TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM' načel italijansko mrežo, je bil stadion prvič res glasen. Navdušenje se je seveda stopnjevalo z drugim in tretjim golom, majhna zavora pa je bil italijanski uspeh, ko so naši igrali brez Cipcija. Z rezultatom prvega polčasa 3:1 smo bili zadovoljni in pričakovali smo podobno nadaljevanje. Res je Cipci v času naše številčne premoči zadel v črno še četrtič, potem pa je bilo golov konec. Priložnosti sicer ni manjkalo. Tako so imeli Italijani še četverec, ki ga pa sploh niso streljali, ker Pucci menda ni slišal sodnikovega žvižga in ni takoj streljal, razen tega pa je napravil napako še s tem, da je pred metom zamahnil. Ob neki »gužvi« pred našim golom je sodnik postavil na hladno Radonjiča in čim so si naši zopet priborili žogo, so se odločili za taktiko zavlačevanja in so plavali na vse strani, samo proti nasprotnikovim vratom ne. Za gledalce sicer precej dolgočasna stvar, za rezultat pa zelo »zdrava«. S tem, da smo prejeli le en gol, smo se po tretjem dnevu zaradi boljšega količnika uvrstili celo na prvo mesto pred Ruse. Odličen sodnik S sodnikom so bili gledalci zadovoljni in padale so tudi pripombe kot: »Naš oovjek, boga mi!«. Od treii sodnikov, ki smo jili videli, je sodil z največ avtoritete, z največ gestami, toda tudi najboljše, Mad- žar Lemhenji. škoda, da nismo videli na delu Rusa Blumenthala, ki je menda še boljši. Skupaj z razsvetljavo stadiona je ugasnil tretji dan »Trofeo dTtalia« in množice gledalcev so se zadovoljne drenjale po ozkih stopnicah v »pritličje« Zagreba, zadovoljni zato, ker so videli doslej naj lepše tekme ..na turnirju, še bolj pa zaradi uspeha naših vaterpolistov, ki so še naprej ostali v borbi za najvišje mesto. Rožman Marko Mladi kolesarji mariborskega Branika se meti najboljšimi v Sloveniji Po prvenstvu Slovenije v plavanju Pot gre nevzdržno navzgor Prekrasen plavalni stadion o Trbovljah je bil tri dni preteklega ledna prizorišče borb najboljših, plavalcev Slovenije. V tem planališču, ki je mimogrede rečeno, prav gotovo najlepši plavalni stadion v Sloveniji in je sposoben tudi za prireditve velikega mednarodnega formata, so se zbrali prav osi kvalitetni slovenski plavalci. ko smo pregledovali listo nastopajočih, smo mecl boljšimi plavalci opazili, da nista na tekmovanju edinole Mariborčana Brandner in Vauhnikova, tako da lahko ugotovimo, da smo v Trbovljah imeli zbrano vse, kar o Sloveniji premoremo. BRINOVEC PLAVALEC ST. 1 Ko danes po končanem prvenstvu pregledujemo rezultate zmagovalcev in ocenjujemo njihovo vrednost, potem se kaj težko opredelimo, kateri rezultat je najboljši, saj so bili na prvenstvu skoraj na vseh progah doseženi odlični rezultati. Pa vendar se nam zdi, da moramo pripisati prvo mesto mlademu kranjskemu plavalcu Brinovcu, ki nas je letos s svojimi rezultati že nekajkrat presenetil, prvo mesto. Njegov rezultat na 1500 m prosto je ne samo nov mladinski državni rekord, temveč tudi rezultat, k-i ga je v sladki vodi dosegel edi--note Marjan Stipetič. Ce upoštevamo še to, da po vsem videzu Brinovec na tej progi ni dal vsega od sebe, potem mu z vso upravičenostjo pripisujemo, da je na državnem prvenstvu za to progo kandidat št. 1. Menimo, da je Brinovec sposoben v morju za rezultat med 19.50 in 19.40, kar bo po našem mišljenju zadoščalo za prvo mesto v Jugoslaviji. VILFAN IN PELHAN NISTA VEČ NAJHITREJŠA SLOVENCA Predvojni državni rekord na 100 m prosto, ki ga je držal znani plavalec Draško Vilfan, je tik po vojni izenačil Ciril Pelhan z rezultatom 1:00.2. V naslednjih letih smo imeli dva plavalca, ki sta kandidirala za ta naslov (Hafner in Pirc), vendar se ni nikomur posrečilo odvzeti rekord Pelhanu. Po enajstih letih smo dobili hitrejšega 'plavalca v Janezu Kocmurju, ki je v Trbovljah zabeležil rezultat točno minuto. V štafeti so miu izmerili celo čas 59.7 im smatramo, da bo Janez morda že na državnem prvenstvu prebil »zvočni zid« 1 minute. SAMO ENO PRESENEČENJE MED FAVORITI V prejšnji številki Poleta smo prognozirali prvake na vseh progah. Naše prognoze so se uresničile na vseh progah, le na 100 m hrbtno za ženske je pripravila nemajhno presenečenje domačinka Manca Kočar jeva, ki je po 13 letih neprekinjenega primata Petanove, zavzela prvo mesto v Sloveniji med plavalkami hrbtnega sloga. Ostali favoriti so zmagovali s precejšnjo prednostjo, morda največ težav je imel Goršič na 100 m hrbtno, ker mu je bil tik za petami Umek ter Koncilja na 100 m metuljček, kjer jo je Horvatova resno ogrozila. IMENA, KI SO PRESENEČALA Poleg favoritov, ki smo jih omenjali že v prejšnji številki, pa smo na prvenstvu zasledili vrsto tekmovalcev, ki so nas s svojimi rezultati več kot presenečali. V prvi vrsti je treba tu omeniti Košrvika z odličnima rezultatoma na 100 m in 1500 m prosto ter z odličnim časom (2:18.2), ki ga je kot prvi plavalec postavil v štafeti 4 X 200m prosto. Dalje Umeka na 100 m hrbtno, male pionirke Breskvarjeve v metuljčkovem iu prsnem slogu, Čebulje ve na 100 m prosto in druge. Pri obilici odličnih rezultatov pa vendar ne smemo pozabiti np. nekatere slabe točke, ki so se pokazale med našimi tekmovalci. Prav gotovo je naša na j slabša disciplina trenutno 200 m prsno za moške, kjer razen Pelca in do neke mere Zrimška, ne premoremo nobenega boljšega niti perspektivnejšega plavalca. Skoraj slično je tudi v metuljčku, kjer zopet za Poljanškom in Zrimškom nimamo dostojnih naslednikov. V povprečju so bili morda na j slabši rezultati na 400 m prosto za ženske, saj rezultati okrog 6.35, ki so jih dosegle tekmovalke od 2. do 6. mesta, ne predstavljajo enakovredne kvalitete ostalim rezultatom na prvenstvu. Organizacija tekmovanja, ki je bila poverjena plavalnemu klubu Rudar, je bila zelo dobra, tako da lahko v Trbovljah zaupamo organizatorjem tudi večje plavalne prireditve prav zaradi tega, ker prekrasen športni objekt, kakršnega imajo v Trbovljah, to tudi zasluži. Prvenstvo je letos ponovno osvojil kranjski Triglav z velikim naskokom pred Ljubljano, ki pa je s slično razliko v točkah pustila za seboj ostale tekmece. Od 3. do 7. mesta pa so se zgnetli vsi ostali klubi, med katerimi moramo pohvaliti Prešerna, Celulozo in domačega Rudarja, ki so pustili za seboj doslej bolj renomirane klube kot so bili Kamnik, Ilirija in Branik, Rezultati — moški: 100 m prosto 1. Kocmur 1:00.0 (inov slovenski rekord), 2. Košnik (oba T) 1:01.8, 3. Drofenik (Br) 1:03.1, 4. Brinovec (T) 1:03.7, 400 m prosto 1. Brinovec 5:19.8, 2. Košnik (oba T) 5:20.7, 3. Drofenik (Br) 5:25.0, 4. Zete n že k (Rud) 5:30.5, 5. Marc (Lj) 5:312, 6. Cilenšek (Pr) 5:35.7, 1500 m prosto 1. Brinovec 19:53.5, (nov slovenski in državni mladinski rekord), 2. Košnik (oba T) 20:26.7, 3. Goršič (Lj) 21:04.7, 5. Zrimšek (T) 21:21.9, 5. Poljanšek (Lj) 21:35.7, 6. Zelenžek (Rud) 22:05.0, 200 m prsno 1. Pelc (Lj) 2:49.9, 2. Zrimšek (T) 2:59.8, 3. Dobrovoljc (K) 3:03.8, 4. Piki (Pr) 3:06.5, 5. Kanc (I) 3:07.8, 6. Chwatal (T) 3:08.7, 200 m metuljček 1. Poljanšek (Lj) 2:49.6, 2. Zrimšek (T) 2:56.2, 3. Dobrovoljc (K) 3:00.4, 4. Pelc (Lj) 3:04.8, 5. Peternel (T) 3:10.0, 6. Čibej (Rud) 3:11.5, 100 m hrbtno 1. Goršič (Lj) 1:13.6, 2. Umek (I) 1:14.2, 3. Gašperin (Lj) 1:16.0, 4. Čolnar (T) 1:22.2, 5. Kaplan (Cel) 1:23.1, 6. Volka r (Lj) 1:24.2, 4 X 200 m prosto 1. Triglav (Košnik, Kocmur, Petrič, Brinovec) -9:39.4, (nov slovenski rekord), 2. Ljubljana I. 10:18.8, 3. Triglav II. 10:38.7, 4. Ljubljana II. 10:48.3, 5. Celuloza 11:00.7, 6. Prešeren 11:12.8, 4X100 Ljubljana 1. 5:00.0, 3. Ljubljana 11. 5:10.6, 4. Ilirija 5:13.5, 5. Triglav II. 5:24.3, 6. Rudar 5:26.4, ženske: 100m prosto 1. Koncilja (T) 1:16.1, 2. Čebulj (Pr) 1:18.5, 3. Horvat (j) 1:18.9, 4. Sušnik (K) 1:20.2, (nov slovenski pionirski rekord), 5. Čolnar (T) 1:20.5, 6. Pelan (K) 1:23.7, 400 m prosto i. Koncilja (T) 6:19.8, 2. Pelan (K) 6:32.9, 3. Čebulj (Pr) 6:34.0, 4. G roži na (Cel) 6:35.1, 5. Koritnik (Rud) 6:56.0, 6. Hočevar (I) 6:39.9, 200 m prsno 1. Tominšek (Lj) 3:11.4, 2. Vukič (T) 3:16.0, 3. Breskvar (Cel) 3:18.4, 4. Rode (Lj) 3:21.4, 5. Pirc (I) 3:27.5, 6. Čebulj (Pr) 3:35.9, 100 m metuljček 1, Koncilja (T) 1:26.7, 2. Horvat (Lj) 1:27.2, 3. Breskvar (Cel) 1:29.8, 4. Čebulj (Pr) 1:32.7, 5. Vukič (T) 1:33.0, 6. Tominšek (Lj) 1:35.0. 100 m hrbtno 1. Kočar (Rud) 1:28.5, 2. Pelan (K) 1:28.8, 3. Čolnar (1) 1:31,3 (nov slovenski pionirski rekord); 4. Koncilja (T) 1:31.5, 5. 5. C rozin a (Cel) 1:32.9, 6. Hočevar (I) L33.0, 4 X 100 m prosto 1. Triglav 5:34.1, 2. Prešeren 5:45.9, 3, Ljubljana 5.52.6, 4. Celuloza 6:00.7, 5. Triglav II. 6:17.4, 6. Rudar 6:19.9, 4 X 100 m mešano 1. Triglav 5:59.4, 2. Celuloza 6:13.5, 3. Rudar 6:18.8, 4. Prešeren 6:20.8, 5. Ljubljana 6:34.2, 6. Ilirija 6:37.4. Končno stanje' točk: 1. Triglav 272, 2,- Ljubljana 152, 3. Prešeren 45. Celuloza 43, 5. Rudar 34, 6. Kamnik 30, 7. Ilirija 22, 8. Branik 10. Nov plavalni rod na Vrhniki Te dni se je vrnila iz Valdoltre druga skupina vrhniških pionirjev in mladincev* ki je bila 14 dni na taboren j n ob morju. Društvo prijateljev mladine in domači »Partizan« sta uspešno organizirala to taborjenje La priredila za mladi naraščaj pod vodstvom dveh plavalnih inštruktorjev tudi plavalno šolo. Tako so se vsi pionirji naučili plavanja, hikrati pa so na taborjenju igrali tudi odbojko, košarko in rokomet z mladino bližnjih taborov, ki je prispela iz Litije in Nove Gorice, V teh srečanjih so bili skoraj povsod Vrhničani zmagoviti. ŠPAGETI IN SHUJŠANJE 'V italijanskem mestu Forli je prišlo do spora med srednjim napadalcem domačega nogometnega kluba Ginom Moren Umijem in lastnikom majhne tovarne špagetov, Tovarnar je namreč v svoji reklami trdil, da je najbolj priljubljeni nogometaš Forli ja shujšal v nekaj tednih za 4 kg, ker je jedel n jegove znane špagete, pomešane s sredstvom za shu jša n je. Morettini pa j e protestiral rekoč: »Moje shujšan je lahko pripišem le močnemu treningu. Sicer je tovarnar špagetov naš trener, toda na treningu me zalaga predvsem z raznimi vajami in tekom, ne pa s špageti.« ..Nogomet nekdaj in sedaj" EN in BICKEL glasujeta za nekdaj Spet usodna Vespa! Vprašanje, kdaj so igrali boljši nogomet, ali pred vojno ali v zadnjih letih, nam v današnji številki s svojimi mnenji pomagata razreševati dva znana igralca. Prvi je Edin and Conen, ki je 28-krat nastopil v nemški reprezentanci in dosegel 27 golov. Danes je eden najuspešnejših nogometnih trenerjev Zahodne Nem-/ čije. z >Za primerjavo med nekdanjim in sedanjim nogometom bi želel postaviti pet glavnih točk: 1. Včasih so igrali nogomet za zabavo in razvedrilo. Pri tem so bili igralci pripravljeni tudi marsikaj žrtvovati. Danes je materialna stran v ospredju. Svoje znanje izpolnjujejo zato, da bi napravili iz njega čimveč kapitala. 2. Včasih je bila igra nekako »nošena« od posameznih velikih igralcev. Na ta način je bila lepša in bolj »polna«. Danes stiskata sistem in taktika moštva v trdne Okvire in igra je zato dosti bolj šablonska kot nekdaj. 3. Včasih je bilo mnogo več igralcev, ki so bili tehnično boljše pripravljeni in tudi na treningu bolj marljivi. Danes manjka treninga , najmanjših podrobnosti. To prinaša premajhno zanesljivost pri obvladanju žoge in mnogo napačne podaje in igra ni tako tekoča kot prej. 4. Konkurenca za vsako mesto v državni leptezentanci je hala nekdaj zelo velika. Zelo smo se morali boriti, da bi v reprezentanci ostali. Danes opažam, da razen za nekatera mesta te konkurence sikoraj ni več. Zato je odpadel važen moment, ki je prej vzpodbujal k resnejšemu treningu in temu primernim uspehom. 5. Nekdaj smo imeli mnogo večje možnosti izbire. Danes pa še vedno bolehamo n n posledicah vojne, kajti mnogo talentov se ni vrnilo in razvoj se je popolnoma ustavil. Nekaj stvari bi želel še posebej poudariti. Predvsem pripominjam, da govorim v svojih izvajanjih o nemškem nogometu, ne pa o nogometu nasploh. Zdi se mi, da je tre- nutna ureditev našega nogometa z pozornosti smo posvečali atletskemu nekakšnim polprofesionalizrnom le treningu in večina reprezentančnih zasilna in ne najboljša rešitev, Opa- napadalcev je lahko pretekla 100 m žarno pomanjkanje dobrih igralcev v 11.2. Reprezentant, ki ni suvereno in taiko morajo klubi sklepati po- obvladal zo-ge, se je lahko kar hi-godbe tudi s slabšimi, kar je vse- ' kakor nesmisel, saj bi po istem principu moral imeti potem tudi v podjetju mojster enako plačo kot vajenec. Igralci vse preveč mislijo na to, koliko bodo za svoje igranje dobili, ne smemo se čuditi, če tako pazijo na svoje noge, da tega že ni več mogoče vskladiti z najobičajnejšim pojmom borbenosti. Tudi v reprezentanci često opažamo, kako' se igralci izogibljejo neposrednega stika z nasprotnikom. Včasih smo* izvem rednega treninga izpopolnjevali svoje znanje v obvladanju žoge im tako smo trening lahko . posvečali bolj igranju brez žoge, to je skupni igri. Mnogo tro poslovil s skupnega treninga, enako tudi oni, ki se je na treningu premalo trudil. Če moram na koncu torej jasno povedati svoje mnenje, se bom lahko hitro odločil. Včasih so igrali boljši nogomet.« NA TEKMO Z 39 STOPINJ VROČINE - S TEKME ZDRAV Ne gre tu za noben zdravstveni prekršek v zvezi s kakšnim igralcem nogometa, temveč pravzaprav za »čudežem« dogodek, ki se je zgodil v Bitolju pred 25 leti. V Bitolju zelo dobro poznajo simpatičnega starca Pam-bukija Karam-f litovske ga, ki je nedavno praznoval 80- letnico svojega rojstva. Ta mož še ni zamudil nobene nogometne tekme in je zelo navdušen navijač za svoj klub. Kaj ga je do tega pripravilo? kole: Sam pripoveduje ta- Zupančič bo v letošnji sezoni imel najbrž večkrat priložnost, da očuva »svetišče« nogometne enajsterice »Ljubljane« »Bilo je leta 1932. Ležal sem v postelji težko bolan. Imel sem temperaturo 39 stopinj in domači so bili zelo v strahu za moje zdravje. Jaz pa sem samo premišljal, kako bi odšel na nogometno tekmo. Naročil sem dzvoščka, moji so me lepo zavili v odejo — kajti zunaj je vladala ostra zima — jaz pa, čeprav s temperaturo, naravnost na igrišče, da bi bodrit svoje ljubljence. Moje moštvo je zmagalo in verjemite ali ne, od silnega veselja mi je padla temperatura in zdrav sem se vrnil s tekme.« Pravijo, da ni bolj rednega obiskovalca nogometnih tekem v Bitolju, kot je ta Karam litovski. Je pa tudi zelo temperamenten in se silno razjezi, če njegovi nogometaši tekmo izgubijo. Takrat je zanj edino zdravilo — soda bi karbona! Crvena zvezda se je ob svojem prvem startu v zvezni nogometni ligi slabo izkazala. Temu pa so bili krivi različni vzroki, za katere morda niti gledalci niso vedeli. Že to, da je moštvo nastopilo brez Beare, Stankoviča, Mitiča in Vlada Popoviča, je pomenilo oslabitev. Na tekmi pa je igral Ljuba Spajič, ki Je komaj okreval od poškodbe. Ko so ga vprašali, kje jo je dobil, je povedal tole: »Bil sem nekega dne na Avali. Ko sem se vračal, je nek otrok skočil na cesto. Da ne bi prišlo do nesreče, sem zavozil z »Vespo« v jarek in si precej potolkel obe koleni. Ne vem, kako bom lahko igral.« Ker je bilo že toliko primerov nesreče z motornimi vozili, predlagajo sedaj, naj bi odbor ligaških klubov pri NZJ na eni svojih sej obravnaval na dnevnem redu tudi problem nogometašev in njihovih »Vesp«. To pa še ni vse, Crvena zvezda bo še bolj udarjena. Vlada Popovič je že v bolnici, Rudinski bo odšel v JLA, Toplak pa je prav tako zbolel in bo šel na operacijo slepiča. Kaže, da bo Crvena zvezda nekaj Časa v pravem razsulu. Odred ostane v ligi! Ker so se na naše uredništvo obrnili nekateri bralci z vprašanjem, ali bo Odred ostal v 1. conski nogometni ligi ali ne (glede na reševanje spora s Turbino), jKmov-no sporočamo, da je bila pritožba Turbine odbita in ostane zato Odred v ligi! »NOVA« NOGOMETNA PRAVILA igralcev enega moštva in nato nadaljeval tekmo, čeprav bi po pravih nogometnih pravilih tega ne smel storiti, ker mora igrati najmanj 7 igralcev. Zanimivo je, da se noben nogometni foruma ob to ni s podtaknil in da je priznal ta »nova« pravila, ki jih je začel uveljavljati sodnik Petrovič. Gledalec dosegel gol! V Sisku je bila odigrana nedavne prijateljska nogometna tekma med conskim ligašem Se ge s to in Borcem-Nenadoma je neki igralec, ki je bil očividno razsrjen nad neučinkovitostjo svojega moštva, brcnil žojfO z gol-on t linije proti vratom ® žoga se je skotalila mimo presenečenega vratarja v .mrežo. Gledalec je torej gol dosegel, sodnik pa ga je priznal kot povsem regularno dosežen gol. Ljudje na nogometnih tekmah se razburjajo, če delajo sodniki napake. Izrečejo jim vse, kar najdejo . različnih »slovarjih«. Kaj bi šele rekli, če bi doživeli to, kar se je zgodilo na nogometni tekmi med Mladostjo in Žiiko v Mačvi? Sodnik Petrovič je izključil v ena minuli — prav na košarkarski način — 6 Mi v Ivici nekoč bolje 8. septembra pričetek tekmovanja v 1. conski ligi h pred startom zapletljaji Alfred Bickel je 72-krat oblekel dres z belim križem na-rdečem polju. 18 let je bil stalni član reprezentance in šele pred letom dni je 38 let star zapustil vrhunski nogo-i met, toda še vedno igra v svojem klubu Grasshoppers. Po-1 glejmo, kaj pravi ta preizkušeni igralec: »Mnogo*momentov nastopa ob primerjavi nekdanjega in sedanjega nogometa. Toda skoraj pri vseh bi se moral odločiti za nekdaj. Gledam sicer bolj s švicarskimi očmi, toda trdim, da so d g rali nekdaj bolj ostro in da smo se napadalci teže uveljavljali. Ritem igre je danes res hitrejši, toda nekdaj je moštvo bolje držalo žogo in dobro vigra-nemu predvojnemu moštvu je bilo težko razbiti njegovo tekočo igro. Prej smo trenirali manj, toda pripravljeni nismo bili nič slabše. Več nismo mogli trenirati, ker smo bili vsi redno zaposleni in bi ob poja-čanem treningu nastopali na tekmah izmučeni. Včasih so bili igralca tudi tesneje navezani na svoj klub. Takšnega skakanja okoli igralcev, ki jim skušajo nuditi prav vse, kot ga vidimo danes, nekdaj ni bilo. Zdi se mi, da današnji igralci nimajo več nogometa nekako v mesu in krvi, kot je bilo to prej, ko so po vseh cestah in travnikih dečki nabijali žogo. Danes jih je s cest izpodrinil promet, pa tudi travnikov v večjih krajih skoraj ni več. »Velikih« igralcev je danes mnogo, mnogo manj kot nekdaj. Trdijo, da kvaliteta pada tudi zaradi prevelikega števila tekem. To najbrž ne bo držalo, kajti tudi pred vojno sem v nekaj sezonah prišel do 50 tekem. Po vojni je skoraj povsod bilo opaziti, da se je težišče igre preneslo v obrambo. Nogomet je od igre začel počasi prehajati v borbo. Zato ponavljam: danes ne igramo niti tako lepo, niti tako dobro kot nekdaj. To velja za naše klube, pa tudi za inozemske in reprezentance. Mislim, da bi naša izbrana ekipa iz leta 1938, ki je prišla v polfinale svetovnega prvenstva in kasneje premagala tudi Anglijo, odpravila vse kasnejše švicarske reprezentance.« V letošnji sezoni 19-57/58 bodo torej odigrane ».poslovilne« tekme v conskih nogometnih ligah. Že to nedeljo bodo nastopili klubi 1I-A cone, do 8. septembra pa bodo startali udeleženci tudi V drugih conah. V zvezi s tem so bile izvršene še zad-nje priprave, kluba igrajo prijateljske tekme, vodstva posameznih con pa pripravljajo tekmovanje, da bi čimbolj redno potekalo. Letos bodo morali odgovorni forumi še posebej paziti na to, da ne bo prišlo do različnih nepravilnosti, kajti kot smo že v prejšnji številki poročali, bo za vstop v II. in I. zvezno ligo odločal končni plasma v tekmovanju. Glede na to se kaj lahko zgodi, da bodo posamezna moštva poizkušala s kakršnimi koli sredstvi doseči čim boljše rezultate. Torej je potrebna vsestranska budnost in takojšnji ukrepi. proti različnim »vidnim« ali »nevidnim« poizkusom neregularnega tekmovanja s strani klubskih uprav ali igralcev. Pri vsem tem pa nas motijo priprave sekretariata I. conske lige. Na seji 7. t. m. so prvič izžrebali številke udeležencev za jesensko prvenstvo, nato pa so sestavili pare po Bergerjevih tablicah. Ta sestava parov pa je držala le nekaj dni. Ponovno so žrebali številke in tako so dobili nekateri klubi povsem druge startne številke kot prvič. To žrebanje pa je bilo menda izvršeno zaradi tega, keg bi bil spored tekem v Zagrebu moten in bi v nekaj primerih nastopali hkrati trije zagrebški klubi, enkrat pa celo vsi štirje. Kot pa smo zvedeli pri sekretariatu conske lige, tudi s ponovnim žrebanjem niso zadovoljni in bo 1. s epi emirja v Zagrebu sestanek vseh predstavnikov klubov, ki tekmujejo v 1. coni, da bi prišli do zadovoljive kompromisne rešitve. Drugi žreb bo, kot pravijo, sicer ostal v veljavi, vendar pa bo nekoliko iz-premenjen spored tekem v nekaterih kolih. Ta izprememba pa je nujno potrebna1, vendar smo mnenja, da bo moral sekretariat upoštevati tudi želje slovenskih predstavnikov, predvsem Ljubljane in Odreda. Zakaj? Že v minuli sezoni ni bil dvojni spored v Ljubljani sprejemljiv, leto* pa se je ta stvar Ide Prihodnjo nedeljo bo v Maribor# letošnje prvenstvo Slovenje v tenisu. Med člani je glavni favorit Ljubljančan Škulj, ki bo po vsej verjetnosti brez večjih težav osvojil naslov republiškega prvaka , drugem žrebu še poslabšala, edtem ko sta Ljubljana in Odred igrala lani hkrati doma dvakrat, se bi to zgodilo letos štirikrat, in sicer v VI., VIII., X. in XII. kolu. Na ta način bi bila i Odred i Ljubljana prikrajšana za obisk gledalcev, ker je zaradi različnega terena na igriščih — vsako moštvo je pač navajeno na svoje igrišče — dvojni spored nemogoče izvesti. Zato se bodo morali zastopniki obeh klubov uporno boriti za izpre; membo sporeda in doseči s svojina' nasprotniki v posameznih kolih primeren sporazum. To pa je moč storiti in naj bi sekretariat conske lig6 to seveda tudi upošteval. Torej, že pred začetkom prvenstva zapletijaje, ki so trenutno sam6 formalni, vendar pa nas kljub tem# nekoliko motijo. O morebitnih spremembah bomo poročali, za brale6 pa objavljamo zadnjo žrebno list# posameznih klubov: 1. Tekstilne, ** El c kt ros tro j, 3. Odred, 4. Metala#' 5. Branik, 6. Segesta, 7. Orient, #■ Uljanik, 9. Lokomotiva, 10. Rijek#> 11. Trešnjevka. 12. Jadran, 13. Sibe' nik, 14. Ljubljana. ____ —------------------- ------------ Raymond Lambert: Lamberta in mene spremljajo Dava Tondup, Min-gma Tshethar in Vongdi, ki je prav posebno navezan na Baro sahiba. V principu ima vsak izmed nas svojega šerpo, čigar naloga je, da se ukvarja posebno z našimi osebnimi stvarmi, nadzira nahrbtnike, pere perilo in skrbi za naše spanje. Vongdi je najmlajši izmed naših šerp. Je razumen, živahen in odločen in če bo vztrajal v svojem navdušenju, bo prav gotovo zanesljiv tovariš za končni naskok. Preden zapustimo taborišče, pošlje Lambert dva prosta šerpa v Thami, da nabereta šestdeset do sedemdeset kul i je v, ki jih bomo rabili, da približamo izhodiščno taborišče Gaurisankarju v primeru, da se izkaže vzpon na le-tega kot možen. Ce pa ne, jih bomo uporabili za pot v drugo dolino. Naši kuliji iz Bedinga ne morejo več z nami naprej, ker so vezani v dolini. Od izhodiščnega taborišča gremo navzdol po moreni, ki nas pripelje do hudournika. Hudournik teče od vzhoda proti zahodu. Na njegovem desnem bregu leži Menlungtse, na levem pa Gaurisankar. Zaenkrat gremo po levem bregu čez pašnike, ki leže kakih sto metrov nad vodo. Danes se prvikrat lahko približam jaku. Velika čreda jih je, gotovo več kot sto glav. Posebno ravnodušen nisem, kajti žival, ki je mo-• gočna kot bik, te pogleda strmo v oči kot da se misli zaleteti. Jak je res zanimiva žival. Predstavljajte si neke vrste bivola z dolgo svileno dlako črne, bele in rumenkaste barve. Kratko je »nasajen«, zadek pa ima povsem kot poni, z dolgim čopastim repom. Samica daje mleko, iz katerega delajo »ghi« (tamkajšnje maslo) iu sir, ki ga posušijo in ki ga Tibetanci jedo šele ko je trd kot rog. Toda jak ni hudoben. Nasprotno, zelo boječ je in vedno je on tisti, ki jo prvi pobriše. Najlepšim živalim v čredi — najbrž so to plemenjaki — vise z ušes čopki iz rdeče volne. Malo vstran stoji na majhni terasi nekaj koč, katerih stene so prevlečene z jakovo kožo in te nudijo zavetje planšarjem. Dve veliki dekleti s štrlečimi ličnicami sedita zunaj in umetata maslo. Za trenutek se ustavimo, da bi ju gledali, toda ker sta prav tako radovedni kot mi, prenehata z delom in nas prideta pogledat. Tako stojimo tu kot ukopani drug pred drugim in izmenjavamo smehljaje. Okoli štirih se megla, ki nas je že lep čas zagri' njala, spremeni v dež in to nas prisili, da se ustavi®# v višini 4.200 metrov. Prišli smo na konec doline, k je na tern mestu zelo široka in naletimo na zašile11 pastirski bivak pod skalo. Šerpe so srečni, da so našli suh prostor in se spr#' vijo kuhat. Dež preneha pozno popoldan in zlezein na bližnjo moreno, od koder fotografiram in nariše#1 skico Gaurisankarjevega vzhodnega pobočja. To je tisto pobočje, ki sta si ga Lambert in Loch' matter že ogledala na svojem raziskovalnem pohod#1 si Vrnem se v bivak. Caj je gotov in privoščimo ga več skodelic, vmes pa razpravljamo o načrtu naslednje dni. Lambert bi se rad povzpel v ledeni* . okrešelj, ki se dotika vzhodnega grebena, od tod p# , splezal na drugotni greben, da bi videl, ali se zad#^ ne skriva mogoče prijazen ledenik, ki naj bi nas P peljal na vrh. Bojim se, da bi, če smo takole prilepljeni na g°r da bi našli kak most. Lambert ima veliko upanje, j^Jti na drugem bregu je odkril sledove, v neki ogra-dl Pa konja. , Hudournik je na koncu doline premogočen in ga 1)1 mogoče prebroditi. Ko hočem preskočiti majhen pritoček, spodrsnem 6a Poledenelem kamnu. Ob tej uri strahotno mrzla voda mi vdre v čevlje n mi popolnoma zmoči desno nogo. K sreči imam v j^hrbtniku suhe nogavice in ko pridemo na sonce, jih liaF Preo^u^a- Zdajle je še premraz, da bi se ustavno tej nožni kopeli so prvi koraki kaj neprijetni, k da mi brizga iz čevljev, da se kar kremžim. Lam-er* je pa ves vesel: »Končno nezgoda,« pravi, »ki jo bom lahko spodil tisku!« Ko že nič več ne verjamem v to, naletimo na maj-most, ki omogoči prehod na desni breg. Tako pri-L ai° do pritoka, ki ga je oblikoval hudournik vzdolž je smo šli doslej. Le-ta priteka z Menlungtse- e južne stene in iz Menlung Čuja na severozahod-h, j1 Pobočju Menlungtseja. (Ču pomeni v tibetanščini udournik). 8e Razgledišče', na katerega se nameravamo povzpeti, ahaja na desnem bregu Menlung Čuja. Treba bo torej čez hudournik, ki je na srečo manj deroč kot prvi. Čez kako uro se moramo zopet vzpeti na zelo težaven svet, na katerem ne odkrijemo nobene steze. Med šopi brinja izginem do pasu. Skakaj e s skale na skalo pridemo srečno čez Menlung Ču in se lotimo gore, ki smo jo odkrili, preden smo pričeli z vzponom. Vongdija in Mingmo Tshetharja pustimo z vso robo tu. Spremlja nas edino Dava, ki nosi kosilo, daljnogled in karto. Povedati je treba, da se, kar zadeva to področje, izkaže karta kot nepopisan list brez vsakih oznak. Vzpon je bolj zamotan kakor smo si mislili ko smo gledali goro pred seboj. Gora je razstavljena v več dolin in prekoračiti je treba precej hudournikov, ki jih prej nismo videli. Računati moramo tudi z morenami, ki na vsak korak grozijo s podorom. Končno najdemo stezo jakov. Ko pridemo v predel planine, izgine brinje in hoja postane lažja. Na višini 4530 metrov si dovolimo prvi odmor današnjega dne. Dava razvije jedila, ki jih raztreseno prigrizujeva, prevzeta od veličastne pokrajine okoli naju. . Na naši levi žari zapadno Menlungtsejevo pobočje, prepadna stena svetlih skal, ki so tako strme, da se sneg ne more obdržati na njih. 3.000 metrov nad nami se pneta v vis oba vrha, nedotaknjeni piramidi, ki se zdita, kot da hočeta izzivati planete in alpiniste. Želela bi si postaviti taborišče v veliko snežno sedlo, ki ju veže, da bi mogla končno utrgati tadva bisera. Toda kako priti tja? Kako premagati ves pas sten in navpičnih grebenov, ki ju brani? Na tem pobočju pač ni špranje, ki bi pomogla premagati trdnjavo. Dava Tondup, ki sledi najinim pogledom, pravi, da doline! domnevajo, da je na vzhodnem pobočju lahka pot. S še večjim zanimanjem preiskujeva severno pobočje Gaurisankarja. Poslanstvo naše odprave je v tem, da raziščemo goro in da najdemo, če le mogoče, pristopno pot. V nasprotju z Menlungtsejem, ki je masiven in ves kot iz enega bloka, je zgradba Gaurisankarja zelo zapletena. Z vrha, ki ga predstavlja mogočna snežna polobla, teko številni grebeni v dolino. S poloble vise kot pošastne tipalke. Stene so strme in razo rane od globokih ozebnikov. Druge zopet so kot prave umetnine gotske umetnosti preobložene z drobnimi okraski. Izredno fine so, nazobčane in razrezane od številnih škrbin, možnosti pristopa pa ne nudijo nobene. Nikakega prostorčka, kjer bi postavili taborišče in nobenega sledu o kakem lahko pristopnem ledeniku. Državni prvak v vajah na orodju Miro Cerar pripoveduje o vtisih iz Moskve Med telovadnimi »KANONI V sredo se je po dolgi im naporni vožnji z v.laikom vrnil v Ljubljano nai državni prvak v vajah na orod- čakanja na rezultate skorajda zamudila odhod našega vlaka.« Začeli smo računati Mirov plasma. ju. Miro Cerar, ki se je prejšnji Vsega skupaj je tekmovalo 84 posa-teden udeležil svetovnega mladin- mernikov. Predenj so se uvrstili vsi t po telc- svetovnega llkega festivala v Moskvi. Njegov povratek domov je bil »signal« za takojšen obisk. »Fant je prav go- — _ . . . tovo videl dosti zanimivega, zato zumliivo, saj menda ni nihče pnča-čmtprej k njemu,« sem takoj pomi- koval, da bo Miro »obrnil« kakšne- m m • 1 ____1___ — - T> nli Tntvonnn Potom ow nvon Rusi in Japonci, torej dvakrat osem oseb — skupno šestnajst movalcev. No, to je popolnoma ra- elil. Torej, na lov za Cerarjem. Na Privozu 9. je doma naš državni prvak, tak naslov so mi dali na Zvezi »Partizan« Slovenije. Stopil sem skozi dvoriščna vrata in se ravno pripravljal, da začnem poizvedovati, če sem prišel prav, ko zagledam visokega, čvrstega moškega srednjih let. Aha, tega povprašam. »Ali stanujejo tu Cerarjevi?« »Da. Koga pa želite?« »Mira bi rad.« Imel sem srečo, naletel sem ravno na očeta mladega telovadca. Povedal mi je, da je Miro pravkar odet "■ '• * Šel na letno telovadišče v Tivoli. I, seveda, kam neki drpgam, saj Miro pozna razen doma ih šole samo še en kraj — svojo telovadnico in telovadišče, kjer marljivo trenira dan za dnem. Če ne bi tako delal, tudi ne bi bil to, kar danes je — najboljši jugoslovanski telovadec, športnik, ki mu lahko vsi prerokujemo še velik vzpon in lepo bodočnost na področju orodne telovadbe. Na letnem telovadišču je bila zbrana četica navdušenih poslušalcev, ki so z največjim zanimanjem »požirali« Mirovo pripovedovanje. »Kot ste verjetno že brali v časopisih,« je pripovedoval Miro,« so Rusi kot vrsta spet osvojili prvo mesto pred Japonci. Čehi so bili četrti, prednje so se uvrstili Vzhodni Nemci. Čehe je to nekoliko potrlo. Imeli pa so tudi precej smole, saj je bilo več najboljših tekmovalcev poškodovanih. Danišu nagaja meniskus, pa tudi odlični Prorok, Mi-kulec in Skvor so nastopali poškodovani.« »Kaj pa ostali«, je hotel vedeti nekdo. »Na peto mesto so se uvrstili Poljaki, za njimi Romuni, potem pa Kitajci in Egipčani. Sploh je bila zasedba -na tej prireditvi odlična. Če bi sodelovali še Švicarji, Zahodni Nmeci in Madžari, bi bila to pravzaprav mala olimpiada. Tudi Finci so prišli, vendar ne s popolno vrsto, marveč so pripeljali samo štiri najboljše posameznike.« Tovariša Borisa Gregorko je seveda najbolj zanimalo, kako se je kaj odrezal njegov učenec in kako je nasploh tekmoval. Miro mu je obširno pripovedoval podrobnosti o vsakem posameznem orodju, prav nič pa ni skrival, da so ga vrhunske storitve Rusov in Japoncev čisto zmedle, tako- da se je v družbi teh »kanonov« počutil kar nebogljenega. »Še najbolje sem se odrezal na bradlji, kjer sem celo vajo gladko izvozil in dobil visoko oceno 9.50. Na drogu so mi dali sodniki 9.25, slabše pa je šlo na krogih (8.75) in' v preskoku (8.60). Moj sopotnik Ivan Čflklec pa je prav lepo skakal premet, vendar so ga sodniki zelo nizko ocenili — komaj 8.80 točk so mu dali.« Miro je nato še pripovedoval, da je tudi tokrat sodniški aparat deloval bolj po svoje. Predvsem je bilo ooaziti, da Rusi forsi-rajo Vzhodne Nemce, ki so z delno pomočjo sodniških mahinacij potisnili Čehe na tretje mesto. Najvišjo oceno sploh je dobil Japonec Ono (9.80) za vajo na drogu. BHtana ni bito »Po naključju sem izvedel, da sem med posamezniki zasedel 25. mesto s54,55 točkami,« je nadaljeval Miro. (Zmagovalec Šaklin je dosegel 57,90.) »Sploh pa je bila ta plat organizacije bolj šibka. Nastopali smo 6. in 8. avgusta, in sicer dopoldne, vendar so se tekme razvlekle še proti popoldnevu. Prvič smo imeli na sporedu tri orodja, potem pa preostala tri. Po vsakem dnevu so razglasili prvih šest najboljših posameznikov, potem pa nič več. Na koncu so nam povedali, da bomo prihodnji dan dobili uradni bilten 2 zaključnimi službenimi rezultati vseh sodelujočih. Naslednji dan sva lia vprašat, pa teh rezultatov še ni bilo. In tudi prihodnji dan sva jih znova zaman iskala s ČBjklecom, tako da bi zaradi tega iskanja in ga Rusa ali Japonca. Potem so pred njim še štirje Finci in po eden od najboljših Vzhodnih Nemcev, Čehov in Poljakov. Vsekakor je ta uspeh mladega telovadca prav dober, če pomislimo, da je bila v Moskvi — z izjemo Švicarjev in Zahodnih Nemcev — zbrana vsa svetovna telovadna elita. Rusov in Japoncev res ni mogel premagati, potem so vmes do 25. mesta še 4 Finci, torej, za seboj je Miro pustil marsikaterega Ceha, Romuna, Poljaka in Vzhodnega Nemca. To je prav gotovo lep uspeh za 18-letnega tekmovalca — najmlajšega med zbranimi orodjaši — ki je sam priznal, da je bil čisto »frapiran«, ko je videl telovadbo najboljših svetovnih mojstrov. Tudi priprave naših dveh zastopnikov — Cerarja in Čakleca — niso bile najboljše, bilo je vmes nekaj zmede in nejasnosti. Govorilo se je, da bo treba tekmovati z obveznimi in poljubnimi vajami, potem pa se je v Moskvi izkazalo, da so bile na programu samo poljubne vaje. Seveda, takšna zmeda za tekmovalca ni koristna. Vprašanja so se zasukala okoli prehrane, prenočišč in ostalih področij organizacije. »Jedli smo izdatno in dobro, imeli smo več stvari na izbiro, »je pripovedoval Miro. »Vsak je lahko izbral to, kar mu je bilo všeč. Stanovali smo tudi dobro, vsi jugoslovanski tekmovalci smo bili skupaj. Nastanjeni pa smo bili vsi športniki skupaj v ogromnem univerzitetnem poslopju, v katerem se šola 30.000 vi-sokošolcev.« mlajši Japonec pa 20. Vsi so zelo gibčni in tudi zelo močni. Na parterju obstanejo po najtežjih premetih in prevratih kot pribiti. Pravi mojstri so tudi v stojah na eni roki. Dokaz: vsi telovadci so naredili stojo na eni roki, eden pa je štel. Nekaterim so čez 15 ali 20 sekund omagale mišice in so odnehali, najboljši, Ono, pa je vzdržal na eni roki polnih 30 sekundi Ta moč jim seveda izdatno pomaga na vseh orodjih. Eden od Japoncev je v prosti vaji na koncu dolge in težke vaje naredil razovno stojo na popolnoma iztegnjenih lehteh. Tudi na ostalih orodjih so odlični. Na bradlji delajo vsi po vrsti toče do stoje, dva Japonca sta vezala premet nazaj v oporo in takoj cel obrat v predkolebu. Tudi na bradlji so pokazali večkrat stojo na eni roki, in to seveda zares dovršeno izvedbo (dolga drža). Za kondicijo izvajajo čele vaje po pet do šestkrat. Če kakšen telovadec naredi to ali ono prvino bolj slabo, ga trener samo nekoliko »pisano« pogleda, pa že fant ve, kaj ni bilo prav. Rešitev je tu samo ena: takoj spet na orodje in celo vajo zvoziti brez napake do kraja. Takšno trdo delo seveda lahko daje svetovne in na glavnem stadionu, kjer so gledali atletske prireditve. Prav posebno sta majhno jugoslovansko četico ogreli zmagi Lorgerja in Mihaliča. Dvakrat je zadonela jugoslovanska himna, kajti v Moskvi so igrali samo himno zmagovalca. »To je bil nepopisen trenutek«, je dejal Miro,« ko se je nad ogromnim stadionom, na katerem je bilo več kot sto tisoč gledalcev, razlegala naša himna. Takrat šele spoznaš, kako draga nam je naša domovina in kaj izgubi tisti človek, ki izda svojo rodno zemljo. Saj nič ne rečem, lepo je iti v svet in videti tuje kraje, toda le za nekaj dni. Potem pa komaj čakaš, da pride dan odhoda in se spet vrneš v domovino, kjer te čakajo dom, starši, prijatelji in znanci. Domovina je res samo ena.« »Kako pa ste potovali?« »V Moskvo smo se odpeljali z letalom,« je odvrnil Miro, »Odleteli smo iz Beograda ob 11. dopoldne, ob 22. zvečer smo že pristali v glavnem mestu SZ. Med potjo smo se ustavili le v Budimpešti, Lvovu in v Kijevu. Precej nas je premetavalo v zraku, da je bilo večini pošteno slabo in so morali bruhati. Meni ni bilo nič, le na koncu, ko smo pristali v Moskvi, sem bil precej utrujen. Nazaj grede smo šli z vlakom. To je bila strašansko dolga vožnja. Zbit sem bil kot »turška fana« in sam nisem vedel, kam bi na koncu od utrujenosti položili noge«, je smeje zaključil svoje pripovedovanje naš državni prvak. P. L Rezultati: Skupna ocena: šah Lin (SZ) 57.90, 2. Ono (Jap) 57.55, 3. Azarjan (SZ) 57.15, 4. Mura tov (SZ) 97.05, 5. Cuka v a ki (Jap) 56.70, 6. Šaginjan (SZ) 56.40, prosta vaja: 1. Titov (SZ) 9.75, 2. Šahi in (SZ) 9.65, 3. Ono (Jap) 9.60, drog: 1. Ono (Jap) 9.80, 2. Titov (SZ) 9.70, 3. šahlin (SZ) 9.65, konj z ročaji: Šahlin (SZ) 9.75, 2. Šaginjan (SZ) 9.50, 3.Azarjan, Muratov (oba SZ) in Kono (Jap) 9.45, bradlja: 1. Ono (Jap) in šahlin (SZ) 9.70, 2. Titov (SZ), Cukavaki in Aihara (oba Jap) 9.65, 3. Azarjan (SZ) 9.60, krogi: 1. Aihara (Jap) in Azarjan (SZ) 9.80, 2. Cukavaki (Jap) 9.73, 3. Ono (Jap) 9.70, preskoki: 1. Titov. (SZ) in Cukavaki (Jap) 9.70, 2. šahlin (SZ) 9.60, 3. Himori (Jap) 9.50. Vipotnik - odlično 1 Koliko milijonov rubljev je šlo? Skratka, Rusi so dobro poskrbeli za goste. Pomislil sem, koliko milijonov rubljev je šlo za ta festival v Moskvi. Zanimivo bi bilo vedeti. »Kje pa ste tekmovali?« »Nastopali smo v dvorani, imenovani »Dvorec športa«. To je ogromen pokrit prostor, ki sprejme do 16.000 gledalcev. Zanimanje za tekme je bilo veliko. Sicer ni bilo nikoli natrpano do zadnjega kotička, a vendarle tako polno, da je prišlo gledat tekme na tisoče gledalcev.« Miro je potem pripovedoval na dolgo in široko, kako je bilo v tej ogromni dvorani med tekmo in treningom. Povedal je, da so se zlasti dobro razumeli z Japonci, pa tudi s Čehi. Z Japonci so se sporazumevali v angleščini, ni šlo sicer najbolj gladko, a razumeli so se vendarle. Rusi so bili nekoliko zadržani, edino Šaginjan, ki pozna oba naša fanta z gymnaestrade v Zagrebu, je bil prijaznejši. Japonci so obema našima fantoma izrazili priznanje za uspeli vaji na konju z ročaji in so ju tudi filmali na tem orodju. Med posamezniki je v tej težki borbi osvojil prvo mesto Rus Ča-klin, drugi je bil Japonec Ono, tretji pa spet Rus Azarjan. Po splošni sodbi bi sicer moral zmagati mladi ruski telovadec Titov, ki je bi! odličen na vseh orodjih, žal pa si je z vajo na konju z ročaji zapravil prvo mesto Rusko vrsto je vodil večkratni olimpijski im svetovni prvak Čukarin, ki je sedaj trener državne reprezentance. Od Melbourna ne tekmuje več, zato se je že nekoliko zredil. Pogovor je seveda stekel tudi o stroki, o posameznih prvinah na tem ali onem orodju, o vajah na j-boljših tekmovalcev itd. Preveč bi zahtevalo prostora, če bi hotel napisati o vsem, kar je Miro povedal, naj zadostujejo samo najbolj zanimive stvari. 30 sekund v stoji roki! In zopet vesela novica od našega rekorderja Andreja Vipotnika iz Nemčije. Najprej smo prebrali v nekem italijanskem časopisu, potem pa nam je vse skupaj potrdil tudi Vipotnik sam s pismom, da je preteklo nedeljo tekel na mednarodnem tekmovanju v Koblenzu in dosegel nov slovenski in državni rekord na 1000 m z rezultatom 2:22.9. Podobno kot v rekordnem teku je tudi tokrat naš Andrej vodil v dokaj hitrem tempu iin 800 m so tekači pretekli v 1:55. V finišu je bil Nemec Lueg nekoliko hitrejši, toda tudi za Andreja, ki je za zmagovalcem zaostal le 2 desetink; sekunde, je bilo še vedno dovolj. Državni rekord, ki ga je doslej imel Dinamo-vec Murat, je bil izboljšan za 4 desetinke sekunde. Vipotnik je ves navdušen nad tekmovanji, ki jih je v svojem kratkem bivanju v Nemčiji že videl. Najbolj mu je ugajalo študentsko prvenstvo Nemčije, ki je bilo revija odlične atletike. Ne rezultati zmagovalcev, pač pa dejstvo, da je šest ljudi preskočilo 7 m, da so na 400 m izpadali tekmovalci z rezultatom 48.8, da 10.9 na 100 m tudi ni bilo dovolj za finale, to priča o močnih koreninah, ki jih ima atletika med nemškimi študenti. Tekmovalec mora biti res odločno pripravljen, saj mora preteči tudi po trikrat 400 m ali dvakrat 800 m na dan. Borbe so ostre, toda fair, bolj fair kot pri nas, pravi Vipotnik. Njemu samemu ni lahko. Dela namreč od 8. do 17. in prav težko mu je redno trenirati, ker je stadion, ki pride za priprave v poštev, zelo daleč. Vendar je Andrej poln optimizma in obljublja še nekaj nastopov in dobrih rezultatov v Nemčiji. Po njegovih odličnih rezultatih ga je seveda Atletska zveza Jugoslavije poklicala za Balkanske igre, kjer bo naši ekipi dobra pomoč v hudt borbi z Bolgari in Romuni. 4 slovenske ekipe v finalu Državni prvak Miro Cerar olimpijske prvake. Japonci si tudi mnogo pomagajo s filmom. Filma-jo na debelo, vsak ima svojo kamero. Tu smo proti njim pravi siromaki. Kaj bi vas še zanimalo? Morda o finskem telovadcu, ki je naredil na bradlji premet nazaj v stojo? Ali pa o Rusu Azarjanu, ki ima v svoji vaji na krogih kar pet različnih razpor? Ali pa o dveh japonskih telovadkinjali, ki telovadita na parterju tako kot fantje — premeti in prevrati so zanju prava šala. Toda dovolj, pa morda kaj več še v prihodnji številki. Doma je ie najlepše Miro je potem še in še pripovedoval. Pa saj je tudi imel kaj povedati. Pravii je tudi, kako je bilo I. in II. kolo zveznega ekipnega prvenstva v atletiki sta mimo in danes je v glavnem že znano stanje na lestvici, ki nam pove ne samo uspehe ali neuspehe ekip v obeh kolih, ampak tudi to, kateri klubi se bodo letos merili v finalnem tekmovanju. Pri moških so finalisti: Partizan (iz obeh kol 69.267 točk), Crvena zvezda (63.219), Kladivar (62.312), Odred (58.539), Mladost (58.206) in Dinamo (56.359). Na naslednjih mestih sta še Sarajevo (55.643) in Ljubljana (55.026). Tudi pri ženskah še ne razpolagamo z uradnimi podatki, vendar pa si lahko sami napravimo neuradno razvrstitev, ki bi bila naslednja: Kladivar (28.348), Odred (28.021), Mladost (26.779), Crvena zvezda (26.500), Senta (25.928), Sloboda-Varaždin (25.512), Vojvodina (25.165) potem pa od slovenskih klubov še Ljubljana (23.011). Branik (22.309) in Maribor (21.020). Finalna tekmovanja bodo 28. in 29. septembra za moške v Zagrebu, za ženske pa v Beogradu. Po zaenkrat še nepotrjenih vesteh pa bosta morda obe prireditvi na odrejeni termin v Beogradu. Boljše rezultate s tekmovanj v Ljubljani, Celju in Zagrebu smo že objavili, sedaj pa še nekaj najboljših uspehov iz Gor. Milanovca, kjer je gostovala Crvena zvezda. 100 m Petrovič 10.7, 1500 m Radišič 3:58.4, daljina Savič 7.11, palica Lukman 4.50, Kuzmanovič 4.10, pri ženskah pa na tekmovanju v Novem Sadu: 800 m Rajkov 2:17,1, višina Stanetovi č 150, krogla Radosavljevič 12.68, kopje Kaluševič 44.32, Koška 41.90. Kar istočasno pa naj omenimo še rezultat Kalnševičeve 46.27 m v metu kopja, ki ga je dosegla na internem tekmovanju v Beogradu med tednom. na eni Ni nikakršna novost, da so bili Rusi in Japonci razred zase. Rusi imajo zelo težke vaje, so izredno zanesljivi, vaje pa imajo sestavljene, kot pravimo, »na sigurno«. Na drogu je večina začela z dvojnim obratom (Hudcev obrat), seskokov je bilo največ plovno. Na konju z ročaji imajo Rusi ne samo izredno težke, ampak tudi zelo dolge vaje. In Japonci? Ne zaostajajo dosti za Rusi. To je vrsta bodočnosti. Najboljši, Ono, ima 25 let. naj- l/ K*d MOZIRSKIH GOZDOV... Prvi sončni žarki so razpršili drobne meglice nad strugo Savinje. V potočku pljuska ledenomrzla voda, zaspani obrazi mladih deklet se raztegnejo v prešeren smeh. Začel se je delovni dan v taborišču »Partizana« Slovenije v Lokah pri Mozirju. Potem, ko so lantje odšli, so se v platnenih hišicah naselile mlade telovadke iz vse Slovenije. Največ je tistih, ki so prišle v tečaj za telovadbo na orodju, nekaj manj pa v tečaj za vaditeljice in učiteljiščnice. Na veliki jasi ima tečajnica praktični nastop iz učne prakse, na ža-govinl se učijo prvin iz talne telovadbe, vrsta učiteljiščnic preskakuje kozo, druga ponavlja že predelano gradivo, skratka, v vsakem kotičku telovadišča, na orodju, ki je raztreseno v senci smrek, borovcev in hrastov vadijo vrste pod skrbnim nadzorstvom vodnic. Program, ki je že več let ustaljen, poteka tako v prijetnem vzdušja tja do malice in dalje do kosila. Takrat postane glavna oseba v taborišču tovarišica Micka, ki v loncih pripravlja hrano za lačne želodčke. Cim višje stoji sonce, tembolj poželjivo se obračajo oči proti kuhinji in človek dobi občutek, da vsako dekle poslane vojak, kadar začuti v bližini »kazan«. Tisti običajni obvezni počitek po kosilu je kar predolg, kajti Savinja vabi v svoj objem. Ko se 60 deklet »zapraši« v njene valove, je struga na mah preozka, voda pa občutno narasle. Igre v vodi, pouk plavanja in sončenje na kamenju ob koritu, vse to prijetno izpopolni delovni program. Do večera je seveda še daleč. In spet oživi telovadišče. Popoldne so na sporedu igre, atletika, preskoki, vadba na orodju, teoretična predavanja itd. Seveda, tečajnice imajo dovolj časa tudi za prosto vadbo, saj je telovadišče opremljeno z vsemi 'napravami. Ko sonce izgine zadaj za strmimi stenami Ojstrice, in dolge sence padejo na zelene trate, zamre veseli živžav, pritajeno petje pa se stopnjuje vse tja do forlissima ob tabornem ognju. Mesec plava po nebu, ogenj prasketa, samo pesmi, smeh In vesele zgodbe ob tabornem ognju motijo veličastno tišino temnega gozda. Vsak večer je ob ognju tako živahno, da prehitro skočijo kazalci ure na deset. Ko zadoni trobka, zamrejo glasovi in taborišče se pogrezne v molk. V šotorih pa dekleta legajo k počitku In nešteto misli se takrat pre- preda v glavah ... dokler ne zmagajo sanje. Kakšnet" Kdo bi vedel! Preveč jih je. Dan prijetnih doživetij je pri kraju. Samo senca stražarke se premika od šotora do šotora vse dotlej, dokler prvi sončni svit ne naznani novega delovnega dne. So pa te stražarke čudovito spretne in korajžne/ tako da se jih vsi tisti mozirski pob' je, ki ie vrsto let hodijo strašit v nočnih urah mlada dekleta, že skoraj resno bojijo. Ni dolgo tega, ko je skupina taki 'ih stražark zaplenila dva moška kolesa in jih šele drugi dan na ponižne prošnje vrnila s pojasnilom, da bo v prihodnje kazen za takšne »raziskovalce« dost' hujša. Tako nekako se vrstijo dnevi v tečajih in prav te dni bodo odšle domov učiteljiščnice in telovadke na orodju, ostale pa bodo še vaditeljic Potem bodo pridne roke pospravit ^ taborišče In popotniku, ki bo slučor no zašel ob Savinji v to sotesko, bodo pred očmi ostali samo sledov^ »palčkove« vasice, v kateri so da dekleta preživela toliko lepih 1 veselih ur. Mik« SPORED JESENSKEGA DELA PRVENSTVA meonarod I. conske nogometne Sige I. kolo — 8. IX. Tekstilac : Ljubljana Elektrostroj ! Šibenik. Odred ! Jadran Metalac : Trešnjevka Branik : Rijeka Segesta : Lokomotiva Orient : Uljanik II. kolo — 15. IX. Ljubljana : Uljanik Lokomotiva : Orient Rijeka : Segesta 'Trešnjevka : Branik Jadran : Metalac Šibenik : Odred Tekstilac : Elektrostroj Ul. kolo — 22. IX. Uljanik : Lokomotiva Elektrostroj : Ljubljana Odred : Tekstilac Metalac : Šibenik Branik : Jadran Segesta : Trešnjevka Orient : Rijeka Iv. kolo — 29. IX. Ljubljana : Lokomotiva Rijeka : Uljanik Trešnjevka : Orient Jadran : Segesta Šibenik : Branik Tekstilac : Metalac Elektrostroj : Odred V. kolo — 6. X. Odred : Ljubljana Metalac : Elektrostroj Branik : Tekstilac Segesta : Šibenik Orient : Jadran Uljanik : Trešnjevka Lokomotiva : Rijeka VI. kolo — 13. X. Ljubljana : Rijeka Trešnjevka : Lokomotiva Jadran : Uljanik Šibenik : Orient Tekstilac : Segesta , Elektrostroj : Branik Odred : Metalac VII. kolo — 29. X. Metalac : Ljubljana Branik : Odred Segesta : Elektrostroj Orient : Tekstilac Uljanik : Šibenik Lokomotiva : Jadran Rijeka : Trešnjevka VIII. kolo — 27. X. Ljubljana : Trešnjevka Jadran : Rijeka Šibenik : Lokomotiva Tekstilac : Uljanik Elektrostroj : Orient Odred : Segesta Metalac : Branik IX. kolo — 3. XI. Branik : Ljubljana Segesta : Metalac Orient : Odred Uljanik : Elektrostroj Lokomotiva : Tekstilac Rijeka : Šibenik Trešnjevka : Jadran X. kolo — 10. XI. Ljubljana : Jadran Šibenik : Trešnjevka Tekstilac : Rijeka Elektrostroj : Lokomotiva Odred : Uljanik Metalac : Orient Branik : Segesta XI. kolo — 17. XI. Segesta : Ljubljana Uljanik : Branik Uljanik : Metalac Lokomotiva : Odred Rijeka : Elektrostroj Trešnjevka : Tekstilac Jadran : Šibenik XII. kolo — 24. XI. Ljubljana : Šibenik Tekstilac : Jadran Elektrostroj : Trešnjevka Odred : Rijeka Metalac : Lokomotiva Branik : Uljanik Segesta : Orient XIII. kolo — 1. XII. Orient : Ljubljana Uljanik : Segesta Lokomotiva : Branik Rijeka : Metalac Trešnjevka : Odred Jadran : Elektrostroj Šibenik : Tekstilac Evropski rekordi v plavanju Evropska plavalna unija je določila na svojem zadnjem zasedanju nove evropske rekorde po novih normah, to se pravi, samo one, ki so doseženi v 50-metrskem bazenu. Rekordna lista obsega deloma rekorde, deloma pa minimalne čase. Moški: 100 m prosto Jany (Fr) 56.2, 200 m prosto 2:05.2, 400 m prosto Boiteux (Fr) 4:30.7 , 800 m prosto Boiteux (Fr) 2:39.2, 1500 m prosto Boi-teux (Fr) 18:25.2, 100 m ' prsno S vozil (CSR) 1:12.7, 200 prsno 2:41.5, 100 m metuljček Tumpek (Madž) 1:03.4, 200 m metuljček 2:24.0, 100 m hrbtno 1:03.0, 200 m hrbtno 2:20.2, 400 m mešano 5:22.0, 4X100 m prosto 3:52.4, 4 X 200 m prosto Sovjetska zveza 8:34.7, 4 X 100 m mešano 4:18.0, ženske: 100 m prosto 1:05.0, 200 m prosto 2:23.7, 400 m prosto 5:02.0, 800 m prosto Gyenge (Madž) 10:45.2, 1500 m prosto Koster (Niz) 20:03.1, 100 m prsno 1:22.0, 200 m prsno Den Haan (Niz) 2:51.3, 100 m metuljček Vtforbij (Niz) 1:10.5, 200 m metuljček 2:45.0, 100 m hrbtno Grinham (VB) 1:12.9, 200 m hrbtno De Nijs (Niz) 2:38.5, 400 m mešano 5:49.0, 4 X 100 m prosto Madžarska 4:24.4, 4 X 100 metrov mešano 5:00.0. V Osaki je plaval nosilec srebrne ollmpijški medalje Vamanaka 4:29.8, kar je nov japonski rekord na 400 m prosto. Japonec je šele drugi plavalec, kateremu je uspelo premagati mejo 4:30.0 na 400 m" prosto v velikem bazenu, tovni rekorder je Avstralec 4:27.0. Plavalna sezona po svetu Sve-Rose s SKOBLA PRVI EVROPEJEC v krogli nad 18 metrov Iz Aten je prišla pred nekaj dnevi Pomembna vest. Češki metalec krogle Skobla, je na mednarodnem tekmovanju namreč dosegel znamko 18.03 m, kar je nov evropski rekord in eden najboljših rezultatov na svetu sploh. Dosedanji tekord je prav tako pripadal Skobll s 17.76. Letos se je češki metalec Jifl Skobla -posebej vestno pripravljal in Predvsem uteži je mnogo dvigal. Skobla je nedvomno najpočasnejši metalec, ki je doslej dosegel 18 m, kajti hiter res ni in se s svojimi amerikanskiml kolegi ne more primerjati. »Večna« lestvica najboljših metalcev krogle je po Skočnem rekordu naslednja: 19.25 0’Brien (EDA), 18.95 Nieder (ZDA), 18.30 Bantum