November 2007, letnik 9, številka 10 • áUíci ^o.iLilriii & súhĚ f>ibc lintki ocnicr Sln^ r ni jr nrdo pr= T.ÍI id ï tel.: 01 729 61 13, pricebelici@siol.net V DECEMBRU ŽIVA GLASBA, REZERVIRAJTE SI TERMIN, SILVESTROVANJE AVTOŠOLA LONČAR ćM Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Per Janez 041/988-961 Zimski tečaji CPP 10. 12. 2007 in 14. 1. 2008 ob 18. uri ODPRTO TUDI OB SOBOTAH Oglašujte v Rokovnjacu gsm: 051 365 992 Zlata jesen v deželi Opazujete kdaj popoldansko sonce, kako zlati jesensko obarvana drevesa, kako zlati, nežno topli jesenski sončni žarki fantastično barvajo nebo. Trdim, da tako lepih barv, kot jih naslika lahko jesensko sonce, ni moč preseči z nobeno tehnologijo, z ničemer. Ko opazujem te prizore narave, je najlepše, ko sonce že zahaja, mi jemlje dih. Danes, ko pišem ta uvodnik, je bil prekrasen dan in izkoristila sem ga za potepanje po Lukovici. Najprej en 'krog' okoli Gradiškega jezera, kavica na 'balkonu' občine, pri Čebelarskem centru, sprehod mimo Brda do trga v Lukovici in nato obisk sorodnikov v Praprečah. V mislih že rahlo zaključujem letošnje leto, december je pred vrati, spet bomo obrnili list v knjigi našega življenja. Le kaj nam bo prineslo novo leto? Kdo ve _ V tej številki Rokovnjača boste našli tudi razpis foto natečaja za najlepšo fotografijo z motivom iz občine Lukovica. Verjamem, da se boste z veseljem odzvali na natečaj in nam poslali lepe fotografije. Naloga ni težka, saj je v občini nešteto možnosti, da posnamete lep prizor oziroma motiv. Prijazno vas vabim k sodelovanju in se vam že v naprej zahvaljujem za vaše prispevke. Iz fotografij bomo drugo leto izdelali koledar, organizirali razstavo vseh fotografij, najlepše fotografije bodo krasile naslovnice Rokovnjača, morda bo zmagovalna fotografija tudi izdana kot razglednica iz občine Lukovica. Idej imamo veliko, seveda vas čakajo tudi bogate nagrade, več o razpisu si preberite na strani 5. Naslednjič pridemo med vas konec meseca decembra, tako da je za voščila še čas, do takrat pa vse dobro. ^ Vaša urednica Naslednja številka Rokovnjača izide 21. decembra, rok za oddajo prispevkov je 7. december. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992 • VSEBINA • Uvodnik.................................3 Občinska uprava .........................4 Zupanov uvodnik Tehnični pregled v OŠ Blagovica NaSe smeti Iz uredniškega odbora ....................5 Foto natečaj "Lukovica, moja občina" Rokovnjači posvojili punčko iz cunj Rokovnjač v New Yorku Lukov sejem .............................6 Veliki intervju: Marjan Kotnik, ...............8 Glasbena skupina Bohem Osrednji dogodki .........................9 Kostanjev piknik Tudi črna je barva Dolenjci nasmejali Lukovičane Revija pevskih zborov Po izkuSnje v Prekmurje Noč čarovnic Zahvalna nedelja Anketa: Pred vrati je nori december.........13 Vonj po praznikih Sveti Miklavž - dobri mož Gostinska ponudba v Lukovici..............14 Kaj nam ponujajo v decembru Svetovni dún varčevanja ..................16 Mladi in otroci...........................17 17. november, svetovni dan Studentov Ličkanje koruze Dan odprtih vrat v GD v KraSnji Ekskurzija OŠ Brdo Jesensko delo PGD Blagovica..............19 Šport..................................20 Klemen Gerčar državni podprvak Jesenski turnir v malem nogometu Športno društvo Prevoje Maratonska jesen - Robert Kotnik Gospodarstvo...........................22 Slovenska gazela Bolhar d.o.o. Čebelarstvo Cirer Občinski svetniki ........................23 Tomaž Beden Lado Goričan Pisma bralcev...........................25 Moto klub ROKOVNJAČI vabi člane in prijatelje na občn^i z^bor ^n predn^ovoletn^o zabavo, v petek, 7. decembr^a, ob 19.30 v gostilno pri Gašperju na Prevoje. ZAHVALA V KS Rafolče smo ob uspešno zaključenih delih komunalne infrastrukture proslavili naš uspeh s kulturno prireditvijo, kjer smo izpostavili glavne krivce za celotno izgradnjo. Nepozaben dogodek za naš mali, a veličasten kraj, pa je zagotovo dobil pečat ravno zaradi dobrih ljudi. Zato bi se posebno rad zahvalil svetu KS, Športnemu turističnemu društvu Rafolče in vsem krajanom, ki ste prispevali kakršno koli pomoč. Navsezadnje pa še iskrena zahvala glavni kulturni vodji Urški Iglič in vsem nastopajočim. Vsem krajanom želim polne topline v decembrskih praznikih ter veliko zdravja in skupnih uspehov v letu 2008. Srečno! Marjan Kveder, predsednik KS Rafolče jesen v Lukovici: Prvine nad Trojanami "Listopad je in listje gre na kompost." Dragi bralci, kot sem pisal v prejšnji številki Rokov-njača, se je mnogo razmišljanja in debat na Občini in v Občinskem svetu vrtelo okrog odvoza komunalnih odpadkov v Celje. Občinski svet je sprejel kompromisno rešitev, in sicer je sprejel iste cene, kot so bile sprejete v domžalski občini. Ker pa je pobiranje smeti pri nas dražje (v istem času se na večjih razdaljah pobere manj smeti manj gospodinjstvom), bomo razliko morali po družbeni pogodbi plačevati iz proračuna. Če tega ne storimo, nam bo to odredilo sodišče. No, to se bo zgodilo naslednje leto, če bo višjo ceno potrdila Vlada RS; naš občinski svet je dal namreč samo soglasje, višjo ceno pa sprejema Vlada. Občinski svet je ravnal kompromisno in verjemite, ni jim bilo lahko, da so se odločili tako, kljub upoštevanju novih danosti, ki so nam poznane. Dejstvo je, da sem imel v času pred sejo občinskega sveta pogovor s celjskim županom g. Šrotom in ugotovil, da so, to mi je pokazal na svoji položnici, v Celju vsaj že 5 let plačevali za smeti okoli 16 EUR na mesec, pri nas pa 5 EUR. S to ceno so naredili tudi sodobno odlagališče, ki ga sedaj tržijo, in kamor že sedaj vozijo odpadke iz 24 občin celjske regije, hkrati pa še iz Maribora in drugod. Moram pa tudi povedati, da je tam voda skupaj s čiščenjem na čistilni cenejša za približno tretjino. Seveda ni pri nas nikoli nihče govoril o tem, kako lepo nam je, ker imamo poceni smeti, nas pa seveda velik skok cene zdaj zelo prizadene. Če bi bila nekdanja politika v Domžalah manj socialna pa bolj gospodarna, bi bilo danes morda zelo drugače in do tega zapleta sploh ne bi prišlo ter bi se tudi na našem koncu danes ustvarjal znaten prihodek. Še ena šola za vse nas - pri odločanju je treba uporabljati več daljnovidnosti in razuma ter manj čustev in oportunizma. Zavedati se moramo namreč, da z dejanji danes odpiramo pot prihodnosti. Simpatične odločitve danes so morda slabe za prihodnost. Neumno pa bi bilo, da bi ravnal neodgovorno, kar se tiče mene, in bi z dejanji danes, ki so, kot vemo, največkrat čez čas pozabljena, povzročil probleme v bližnji ali daljni prihodnosti. Ravnajmo modro in razsodno. Matej Kotnik, župan Tehnični pregled v osnovni soli Blagovica 7. novembra je bil opravljen tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja Podružnične osnovne šole Blagovica. Komisija za tehnični pregled ni ugotovila večjih tehničnih pomanjkljivosti, predvideno odprtje šole in pričetek pouka je v začetku decembra. Nova osnovna šola je polepšala Blagovico Nova osnovna šola na 220 m2 adaptiranih in 1.200 m2 novih šolskih površin bo velika pridobitev za Blagovico, še zlasti telovadnica v izmeri 10 m x 20 m, ki bo v popoldanskem času na voljo športnim društvom. Investicija delne adaptacije stare in izgradnje prizidka Podružnične osnovne šole Blagovica, ki je zahtevala tudi obsežno spremembo zunanje ureditve, je vredna 2 mio EUR, od tega je 70 % sredstev za investicijo zagotovila Občina Lukovica, 30 % pa je primaknila še država. Potok Zlatenščica, ki teče mimo šole, je velikokrat poplavljal ter večkrat poplavil staro osnovno šolo, zato je bilo potrebno regulirati rečno strugo ter na novo izgraditi most in prestaviti dovozno cesto do šole. Poplavnost tega območja je sedaj minimalna, zunanja okolica šole pa je zanimiva in pestra. Barve učilnic in ostalih šolskih prostor so bile skrbno izbrane, prevladujejo topli toni rumene, oranžne in zelene barve, pri izbiri barv so sodelovale učiteljice, prav tako pri izbiri notranje opreme. Nova šola je zgrajena v sodobnem slogu s skrbnim premislekom gospodarjenja s sredstvi. Komunalna infrastruktura je bila ob gradnji šole popolnoma prilagojena nadaljnjemu razvoju Blagovice, kar je še naloga za prihodnost. A Katarina Predsedniške volitve 2007 Slovenija je dobila novega predsednika države. Danilo Turk bo s prevzemom petletnega predsedniškega mandata 22. decembra nasledil Janeza Drnovška in postal tretji predsednik samostojne Slovenije. Lojze Peterle, ki je ves čas volilne kampanje veljal za favorita, je priznal, da je pričakoval boljši izid, da pa kljub temu ni pretirano razočaran in dejal, da bi obžaloval, če ne bi kandidiral. Danilo Turk je zmago slavil z visoko večino, ki je v zgodovini samostojne Slovenije najvišja. foto: djd, A Katarina Svoj glas pa je na martinovo nedeljo oddal tudi iupan Matej Kotnik NAŠE SMETI OBČUTNO OBREMENILE DRUŽINSKI PRORAČUN Glavna tema 9. seje občiskega sveta občine Lukovica, ki je bila v ponedeljek 22 oktobra v dvorani KD Janka Kersnika Lukovici so bile predlagane višje cene zbiranja, odvoza, ločenega zbiranja in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov. Do sedaj smo po mnenju nekaterih strokovnjakov občani Lukovice plačevali eno najnižjih cen za smeti to je 5,5863 EUR/240 litrov. Kot ste morda že seznanjeni se smetišče v Dobu zapira 3l. decembra 2007. Zato so morale vse občine skupaj za katere opravlja javno službo koncesionar JPK Prodnik d.o.o. pripraviti novo lokacijo za odvoz in deponiranje smeti, kar pa posledično pomeni povišanje za vse. Glede na to, da smo vezani na koncesionarja JPK Prodnik d.o.o., katerega solastnik je tudi občina Lukovica z 12% in zato prav toliko lahko o njem tudi odločamo. Povsem jasno je, da nam najmočnejši z 51% kroji tudi našo usodo dokler se ne odločimo drugače. Občina Domžale je za mešane komunalne odpadke že 20.06.07 kot prva sprejela nove ceno 16,3999 EUR/ 2x 120lit.,občina Trzin 16. 07. 07 na 13.6927 EUR/2 x120lit., občina Moravče 1 1. 09. 07 na 22,6677 EUR/1x140lit in občina Mengeš 20.09.07 na 15,9649 EUR/2x120lit. Občina Lukovica pa je predlagala novo ceno 21,5243 EUR/1x 140 lit. Za vse je izračun pripravil izvajalec javne službe JPK Prodnik. Zato menim, da je pripravljen izračun pisan na kožo temu podjetju. Sprašujem se zakaj ni občina Lukovica pripravila svoj izračun cene za smeti ali se samostojno dogovorila z izvajalcem v Celju. Tja se bodo po novem vozile in deponirale smeti. V Celju opravljajo isto, kar bo JPK Prodnik v Dobu z več zaposlenimi in novimi stroji in novimi cenami za katere pa menim, da niso konkurenčne temveč monopolne. Zupan Matej Kotnik je po zaključku poročevalcev: JPK Prodnik, Občinskega odbora za gospodarske javne službe in občinske uprave odprl razpravo. Svetniki in župan so vsi po vrsti zatrjevali, da so v časovni stiski in zaradi tega je sedaj premalo časa, da bi pripravili nove predloge in ponudbe za ločen odvoz smeti. Vsak svetnik je imel svoje zamisli in pripombe, vendar so se morali na koncu vseeno odločiti o predlagani ceni. Z večino so sprejeli sklep (eden je bil proti, enega pa ni bilo več prisotnega), da naj bo nova cena za smeti za občane občine Lukovica ista kot v občini Domžale. Še vedno pa je povečanje dva in pol kratnik ter taksa in davek na vse skupaj. Ob tem naj še dodam, da je direktor JPK Prodnik Marko Fatur povedal, da bo primankljaj, ki bo nastal z odobritvijo nižje cene, kot je bil izračun potrebno pokriti iz občinskega proračuna. Na kocu pa je še vprašal ali naročimo nove posode za smeti ali ne. Tudi s tem so se strinjali. Zupan Matej Kotnik pa je dodal, da bo za pradvidenih 70.000 EUR primanjklaja pomenilo manj investicij za občino, svetnikom pa je dejal, da se naj takrat spomnijo na odločitev, ki so jo danes sprejeli. Verjetno najtežjo odločitev svetnikov v letošnjem letu bomo plačali uporabniki. A Danilo Kastelic Rokovnjac v New Yorku New York, prekrasno mesto, metropola z neštetimi nebotičniki, znamenitostmi, fantastičnimi razgledi, pravi talilni lonec ras, mesto poosebljene svobode, ki pusti vsem, da zažiVjo, kakor želijo. Z Rokovnjačem v svetovni metropoli Premamil je tudi Rokovnjača, naše občinsko glasilo, da si ogleda to mesto neštetih priložnosti, preplavljeno z nešteto kulturami. No, tja sem ga s seboj vzela jaz, del Lukovice je bil odnešen v to osem milijonsko velemesto, na čigar tla si želi stopiti nešteto ljudi. Potep med nebotičniki na Manhattnu, čudovit razgled z vrha Empire State Buildinga, vožnja z ladjico do Kipa svobode, obisk svetovno znanih galerij in muzejev, počitek in rekreacija v Centralnem parku, ugodni nakupi, večerni potep po jazz klubih ali obisk predstave na Broadwayu, _ New York, New York. ^ Katarina Gala koncert citrarke Tanje Zajc Zupan Srečni izžrebanki za vstopnico za gala koncert in novo zgoščenko naše citrarke Tanje Zajc Zupan sta: Marinka Prašnikar iz Lukovice bo prejela vstopnico za koncert, Valerija Hribar iz Lukovice pa je dobitnica nove zgoščenke Tanje Zajc Zupan. Iskrene čestitke obema srečnicama, ge. Marinki želimo lep in nepozaben koncert, ge. Valeriji pa veliko užitkov pri poslušanju. COrORFHOrO FUJSFILM Občina Lukovica, uredništvo glasila Rokovnjač, Fujifilm Slovenija in Foto atelje Color PPioto Domžale razpisujejo Rokovnjačev foto natečaj z naslovom "LUKOVICA, moja občina" V foto natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije, posameznik lahko sodeluje s tremi (3) fotografijami, ki jih v elektronski obliki pošljejo na uredništvo glasila Rokovnjač (el. naslov: katarinaZinnini.si), ali oddajo na enem od medijev v nabiralnik uredništva (naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica). Natečaj bo trajal od novembra 2007 do 31. maja 2008. Motivi fotografij mora biti obvezno iz občine Lukovica, fotografije ne smejo biti starejše od enega leta. Glavne nagrade za najboljše fotografije: 1. nagrada 100 EUR 2. nagrada 70 EUR 3. nagrada 50 EUR Sponzor foto natečaja Fujifilm Slovenija bo s praktičnimi nagradami nagradil vse sodelujoče, avtor najboljše fotografije pa bo poleg denarne nagrade prejel tudi digitalni fotoaparat Fujifilm. Foto atelje Color Photo Domžale poklanja vsem trem nagrajencem vsakemu po l00 kom brezplačnih fotografij. V vsaki številki Rokovnjača do zaključka natečaja, bomo vsak mesec objavili nekaj lepših fotografij natečaja, zmagovalce natečaja bo izbrala komisija v sestavi: predstavniki podjetja Fujifilm Slovenija, predstavnik občine in odgovorna urednica. Zmagovalci bodo objavljeni v junijski številki Rokovnjača. Boljše fotografije bodo tudi razstavljene v prostorih občine in krasile naslovnice Rokovnjača. Iz najboljših dvanajstih fotografij bomo pripravili stenske koledarje za leto 2008. Za več informacij pokličite na tel. 05! 365 992, Katarina. m Na voljo vam je novi DVD nepozabne proslave na Trgu Lukovica. Dobite ga lahko na občini v Lukovici ali v Šentvidu po simbolični ceni 5 EUR. DVD je lep spomin na velik dogodekv občini ali lepo darilo za vaše najdražje. Če želite v decembrski številki bralkam in bralcem Rokovnjača zaželeti vse dobro v letu 2007, nas pokličite na 051 365 992 ali nam pišite po el. pošti rokovnjac@lukovica.si Uredništvo Rokovnjača posvojilo Unicefovo punčko iz cunj V nedeljo, 11. 11. 2007, sta Manca Mesesnel Hoefler in Jelka Zorman skupaj s prijatelji v Domžalah organizirali dobrodelno akcijo, na kateri je bilo moč 'posvojiti' Unicefovo punčko iz cunj za simbolično vrednost 17,11 evra. Vsaka posvojena punčka iz cunj zagotovi cepljenje otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim enemu otroku v državah v razvoju (davica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus). Posvojitev je simbolična, pomeni pa 'dajanje življenja', saj zagotovi cepljenje otroka, ki ga bo še leta ščitilo pred pogosto smrtonosnimi boleznimi. V imenu uredniškega odbora glasila Rokovnjač sem posvojila punčko z imenom Violetta, ki nam bo od sedaj naprej krasila pisarno uredništva v Lukovici. I ^ Katarina Organizatorica Manca Mesesnel Hoefler (desno) in Katarina (levo) z Violetto LUKOV SEJEM Turistično olepševalno druStvo Brdo-Lukovica je v soboto, 20. oktobra 2007, pripravilo Lukov sejem. Tradicionalna prireditev je p^ič potekala na prenovljenem trgu v središču Lukovice, ki je sejmu dal še posebno privlačen videz. V mrzlem jesenskem vremenu so si obiskovalci na stojnicah lahko ogledali številne izdelke. Poleg tradicionalne ponudbe, ki jo je videti na vseh sejmih širom Slovenije, je bilo na Lukovem sejmu večina stojnic razstavljalcev iz lukoviške občine, ki so ponujali pristne domače izdelke in pridelke. Tako je bilo mogoče okusiti in kupiti številne pridelke z ekoloških kmetij, med in medene izdelke, jabolka za ozimnico, domače mesne izdelke, dobrote kmečkih žena in še nekatere druge izdelke, združene v znamki Zakladi Črni graben. Obiskovalci pa so si poleg sejemske ponudbe lahko ogledali še zanimivo razstavo v Kulturnem domu Janka Kersnika. Kmetijsko svetovalna služba pri KGZS je pripravila predstavitev preko petdeset različnih vrst jabolk, hrušk in orehov, ki jih pridelujejo tukajšnji kmetje. ^ Leon Andrejka ■iT Sorte jablan čeprav se je mnogo stvari že izboljšalo, se mi vseeno zdi, da vzporedne prireditve, ki jih pripravijo v dvorani kulturnega doma ob posameznih sejmih, niso tako obiskane, kakor bi morale biti. Tokratno razstavo sadja in predstavitev knjige Nade Gre{ak Stare sorte jablan za nove čase bi si morali ogledati vsi, ki jih zanima sadjarstvo, saj z njeno pomočjo najdemo odgovor na mnoga vprašanja glede naših nasadov, tistih domačih, v katerih se najdejo še stare sorte jablan. Ker jablane in ostalo sadno drevje ni večno, saj ga tako kakor nas zdelajo leta in vremenske spremembe, je odgovor, kaj zasaditi namesto stare jablane, lahko poiskati kar v knjigi. Poleg teh nasvetov je v njej še obilica informacij glede oskrbe in vrst jablan in še bi se našlo. Za lažje prepoznavanje sort nam bodo v pomoč tudi fotografije, ki spremljajo razlage posameznih vrst, poleg tega še uporabna vrednost posameznih plodov, ki še kako prav pride pri pripravi ozimnice. Verjetno smo za letos že prepozni, vendar bodo zimski večeri ravno primeren čas za branje in spoznavanje, kako in kaj v našem sadovnjaku. In kje knjigo dobiti, kajti sejem se je končal? Povprašajte v Kmetijsko svetovalni službi v Lukovici in z veseljem vam bodo pomagali. ^ djd Blagovna znamka Zakladi - Črni graben če se kaj izboljšuje, je to v zadnjem času zagotovo sejemska ponudba na sejmih v Lukovici. čeprav hladno vreme ni ravno primerno za obisk sejma, saj številnih obiskovalcev, kakor smo bili že vajeni, tokrat na sejmu ni bilo, je pa zato toliko bolj pohvalna sejemska vsebina, ki dobiva na čedalje večji veljavi. Počasi se slabo blago umika in na stojnicah imamo kaj videti in tudi pokusiti. Zanimivost tokratnega Lukovega sejma je vsekakor povratek blagovne znamke Zakladi - črni graben, na katero bi morali biti ponosni, saj govori o nastanku oziroma izvoru blaga, ki ga ponujamo pod oznako Zakladi - črni graben. Tako naj bi blagovna znamka preko izdelkov ponesla tudi ime naših krajev širom po Sloveniji in zunaj naših meja, seveda ob skrbni kontroli kakovosti. Izdelki z blagovno znamko so lahko ne samo praktično, ampak tudi odlično promocijsko darilo. ^ djd Veliki intervju: Marjan Kotnik, glasbena skupina Bohem Predstavljamo vam enega najboljših glasbenikov v lukoviški občini, vrhunskega kitarista, človeka vajenega odra in glasbenega poligona, Marjana Kotnika, člana slovenske rock skupine Bohem. Bogata izbira kitar ni brez pomena. Rojen sem v poznih sedemdesetih in se z glasbo ukvarjam že od malih nog. Trenutno sem zaposlen v podjetju, ki se ukvarja z multimedijsko produkcijo, poleg glasbe pa mi največ časa vzame društvo za Airsoft Rokovnjač (RAK), kjer sem podpredsednik. Katero glasbeno zvrst ste poslušali kot otrok in kasneje vse do danes? Ze kot malega me je brat navduševal s skupino Beatels, meni pa je prirasla k srcu zvrst 'glam rock' ali 'glam-hair rock' oz. bolj poznana zvrst kot rock 80. Ob poslušanju te glasbe sem bil navdušen nad kitaristi, ki so bili v tistih časih fenomenalni virtuozi. Še danes mi je ta zvrst najljubša, a se skozi leta obzorja razširijo in tako rad prisluhnem vsaki kvalitetni glasbi, posebej fanku ali fankklasiki. Kaj menite o slovenski popularni glasbi in njenem razvoju? Ne podcenjujem nobene glasbe oz. načina izvajanja glasbe. Dejstvo je, da je popularnost glasbenih izvajalcev odvisna tudi od njihovega izgleda in medijske podobe nasploh. Če je neka pevka v nekem bandu privlačna, je tisti band bolj opažen, se o njem več piše in govori in na ta način pripomore k popularizaciji skupine. Po eni strani je žalostno, da se posel prepogosto postavlja pred samo kvaliteto glasbe, a je to razumljivo in kot sem dejal, teh ljudi ne podcenjujem. Je tudi vaš band usmerjen bolj poslovno kot glasbeno? Vsekakor ne! Absolutno dajem kvaliteti glasbe največji poudarek, poslu pa le toliko kar je minimum. Dejstvo je, da se vsi členi skupine Bohem z bendom ukvarjamo neprofesionalno in ustvarjamo resnično ljubiteljsko in kot veliki entuziasti. Zato nimamo svoje založbe. Denarja, ki ga zaslužimo s koncertiranjem in raznimi nastopi si ne delimo ampak vlagamo v "razvoj" benda. Za delovanje glasbene skupine je potrebno imeti veliko denarja za snemanja v studiih, za snemanja videospotov, za nabavo in tiskanje promocijskega materiala in tega črpamo izključno z nastopi. Inštrumente in opremo si kupujemo sami! Vi igrate kitaro, akustično kitaro in ste drugi glas (backvokal) v bendu. Že dolgo igrate kitaro? Hja, kitara je moja spremljevalka od kar pomnim. Rad igram nanjo in se izpopolnjujem iz dneva v dan. Igranje kitare je moja strast, strast, ki traja in traja. Ekskluzivno igram kitare Ibanez JEM (Steve vai Signature series), ki mi jih dobavlja BAM Guitar Center iz Celja, lahko pa se pohvalim, da sem sponzoriran s strani podjetja Elixir, ki je eno izmed najbolj poznanih oz. priznanih podjetij, ki izdeluje strune za kitare in ostala brenkala. Ko sem prejel pogodbo za sponzorstvo, sem prvič začutil, da to kar počnem je pravilno in navsezadnje je bilo to eno veliko priznanje mojemu trudu skozi vsa leta. Veliko vaje, poskušanja in raziskovanja je potrebno narediti na vsakem inštrumentu če želiš, da v glasbi uspeš. Kdaj ste začeli razmišljat', da bi igrali v glasbeni skupini? Tudi ta ideja me spremlja že od rane mladosti, smo pa s prvimi poskusi glasbe^ne zasedbe poskusili v osmem razredu osnovne šole. Ze takrat smo okoliški fantje pisali besedila in melodije ter jih preigravali. To je enostavno moja strast, za katero mi nikoli ni žal niti sekunde. Kdaj ste se pridru2ili zasedbi Bohem, kdo sestavlja ta rokovski bend in kdo pravzaprav ste? Bohemu sem se pridružil konec leta 2000 na povabilo baskitarista Dejvija. Takrat je ta band začel delovati bolj resno, saj je bila zasedba zaokrožena celota. To celoto sestavljamo Manca Pinterič - klaviature, backvokal, Matic Jere - vokal, Dejvi Kotar - bas kitara, Damir Pavlič -bobni, tolkala ter moja malenkost - kitara, akustična kitara, backvokal. Prihajamo iz Maribora, Trbovelj, Zagorja, Radeč in Spodnjih Prapreč. Zasedba Bohem, lahko rečem, da deluje zelo uspešno. V nekem časopisu so nas opisali kot "dober koncertni bend z energičnim nastopom, ki se dobro počuti na vseh odrih in podžge še tako umirjene duše". Sicer pa se vsi trudimo biti pravi boemi, a nam to v tej družbi težko uspeva. Kje vadite in kolikokrat na teden? Količina vaj na teden je različna. Včasih se pol leta skoraj ne vadi, drugič pred izidom in promoviranjem ter snemanjem nove zgoščenke spet vadimo skoraj vsak dan. Vaje pa že skoraj dve leti potekajo na Podmilju (v lukoviški občini(!)) v skoraj 300 let stari hiši. Na tem mestu bi se v imenu celotne zasedbe Bohem posebej rad zahvalil družini Matjan iz Podmilja, ker nam omogoča uporabo prostora. Kdaj ste prvič stopili na oder kot Bohemovec in kdaj ste izdali prvi album? Svoj prvenec sem doživel 5. januarja leta 2001 na Bledu v Rock baru Bled. Bil je preprost dogodek v majhnem 'pajzlnu'. Svojo pjvo ploščo pa smo izdali 26. januarja 2004 z naslovom Življenje ni zločin. Po izdaji tega albuma se je začel vzpon benda, skokovito pa nadaljeval z izdajo videospota '9. junij'. Poleg skladbe '9. junij' sta velik uspeh poželi še skladbi 'Kraljica sanj' v duetu z Laro Baruco in' "On je jaz', ki je največji hit prve plošče. Sicer pa je kar pet naših 'singlo'" zmagalo na popevki tedna na Valu 202. Igrate na koncertih le svojo glasbo? Večinoma igramo le svoje komade, znamo pa zaigrati tudi priredbe. Na zadnjih koncertih smo že igrali nekaj sklad z nove plošče in smo tako zaigrali le še dve do tri priredbe na koncert. Ko igramo svojo glasbo, se lahko najbolj sprostimo in zaigramo s pravo energijo, to publika tudi občuti in takrat so to najlepši trenutki na nastopih. Publika dobro ve, kdaj ti resnično uživaš v igranju, kdaj se pa pretvarjaš in zato najraje igramo svoje komade. Kje je najboljše občinstvo, koliko ljudi prihaja na koncerte? Ze od nekdaj je primorska publika znana kot najbolj rokovska in to občutimo tudi mi. Najboljše zabave so prav gotovo tam. Nazadnje je bilo na koncertu v Anhovem kar 10.000 ljudi, kjer je nastopilo še nekaj znanih bendov, kot sta Dan D in Jan Plestenjak. Torej, če damo primorsko publiko na prvo mesto, ji takoj za tem sledi primorsko-gorenjska, a tudi na štajerskem doživljaš izvrstne koncerte, kjer te publika ponese. Slabše pa je v Ljubljanski kotlini, kjer zelo malo koncertiramo. V naši okolici niti ni ljudi, ki bi organizirali večji dogodek. So t.i. rokovski 'afterpartyji' res tako zanimivi? Kot praviš 'afterpartyji' so bili in vedno bodo. Je pa res, da tako norih, kot so bili nekoč v času Šank rocka ni več. Dogajajo pa se še vedno bolj ali manj zanimive stvari. Se pa naš bend zelo rad druži z občinstvom, še posebej z našo Marjan in ostali Bohemi so pozdravili poletje. Marjan zna z občutkom publiko, ker ti morda kaj svetuje in vsekakor od publike dobiš dober odgovor na narejeno delo. Publika je glasbenim zasedbam vedno merilo, če so na pravi poti ali ne. Druga plošča bi že morala biti izdana, pa še ni, kdaj jo lahko pričakujemo? Kaj pričakujete od nove zgoščenke? Sta naslov zgoščenke in producent skrivnost? Cilj nam je bil, da izdamo novo ploščo konec septembra, a nam ni uspelo. Ker smo ta rok zamudili, smo se odločili, da naredimo vse skladbe kar se da odlično in bo tako do izida naše druge plošče z naslovom Manifest ljubezni, kjer je 11 komadov, prišlo najkasneje marca prihodnje leto. Naš producent je Andrea Flego, eden najboljših slovenskih producentov, tako da na podlagi tega in zaradi veliko vloženega truda ter kvalitetnega dela brez kančka samohvale pričakujemo odličen odziv javnosti, verjamemo, da bo ta plošča še uspešnejša od prve in bo vsaj po tehničnem vidiku ena najboljših plošč na slovenskem glasbenem tržišču prihodnje leto. Tudi ta plošča bo ravno tako bohemska kot prva, a se opazi, da je bend napredoval in postal zrelejši. na vprašanja. Želim vam, da bo plošča Manifest ljubezni med občinstvom dobro sprejeta in da vaš bend še naprej ostane znan po izjemnih koncertih. Hvala tudi tebi, Rok, in uredništvu Rokovnjača za intervju. ^ Rok Avbelj Kostanjev piknik Lepe jesenske nedelje so priložnost za prijetno druženje in za razne aktivnosti, ki krepijo telo in duha. Tako so se v nedeljo, 14. oktobra, zbrali na domačiji pr'Bregar prijatelji in člani ŠKD Bregar, da preživijo prijetno popoldne. Seveda je potrebno za peko kostanja poleg ostalega tudi kostanj in po tega so se napotili v bližnjo okolico, kjer ga je narava letos nasula obilo, le pri velikosti je malce varčevala. Ker je peka dolgotrajna in utrujajoča, od samega kostanja se pa tudi ne da preživeti, so za malce krepkejše postave pristavili še lonec in v njem skuhali golaž. Polni trebuščki kličejo k počitku, vendar tokrat ni bilo tako; ženski del se je pomeril v igri s pernato žogico, moški pa v košarki in po napornem športnem delu se je merica kostanja prav prilegla, le svežega mošta ni bilo. Člani ŠKD Bregar so zagotovili, da zaradi lažjih črevesnih motenj namenoma niso postregli z moštom, bodo raje počakali na sv. Martina in kakšno bo srečanje takrat, bomo poročali prihodnjič, če nas bodo seveda povabili. A glede na to, da so vabila raznosili po vsej vasi, nas prav nič ne skrbi, da bi druženje zgrešili. A djd DOLENJCI NASMEJALI LUKOVIČANE V petek, 12. oktobra, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici gostovalo Kulturno društvo gledališče Krka s komedijo Vdova Rošlinka. Veseloigra, ki jo je napisal Škofjeločan Cvetko Golar in je bila krstno uprizorjena leta 1925, se izvirno dogaja na Gorenjskem. Tokrat pa so gostje z režiserko Marjano Hočevar dogajanje prenesli na Dolenjsko in s pristno, pojočo govorico nasmejali slehernega obiskovalca v lukoviški kulturni dvorani. V zgodbo, polno spletk in nesporazumov, v kateri bogata in radoživa vdova Rošlinka tekmuje s hčerko Manco za ljubezen mladega kmeta Janeza, so se igralci zelo dobro vživeli in pričarali številne komične situacije, ki jih je publika nagradila s smehom. Ob koncu uro in pol trajajoče igre pa je očitno dobro uigran gledališki ansambel amaterskega gledališča Krka za predstavo požel še gromek aplavz. A Leon Andrejka POKLON ŽRTVAM Občina Lukovica se je tako kot pretekla leta pred dnevom spomina na mrtve tudi letos poklonila vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne. Tako sta direktor občinske uprave Stojan Majdič in poslovna sekretarka Irena Strmšek 29. oktobra 2007 položila vence in prižgala sveče padlim borcem druge svetovne vojne ob spomeniku NOB v Lukovici, pogrešanim vojakom prve svetovne vojne pri Marijinem spomeniku v središču Lukovice, zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne pri kapelici Žalostne matere božje na Brdu in ob koncu še padlim vojakom prve svetovne vojne ter grobiščem druge svetovne vojne v Šentvidu. A Leon Andrejka Tudi črna je barva Takšna je bila tema Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju JSKD), ki za leto 2008 pripravlja likovno razstavo in namen le-te je, da prikaže kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. V petek, 26. oktobra, pa je Pavel Pevec, vodja JSKD, območna izpostava Domžale v sodelovanju s Kulturnim društvom Fran Maselj Podlimbarski Krašnja v Osnovni šoli Krašnja odprl razstavo likovnih del udeležencev območnega srečanja likovnih skupin 'Krašnja 2007'. Kulturni program so popestrili Ljudski pevci iz Krašnje in citrar Rado Kokalj. Del slikarske razstave v Kras'nji Po odprtju razstave sem se pogovarjala s predsednico Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski Vero Beguš. Vsi likovniki se preko vsega leta srečujejo in ustvarjajo oziroma ljubiteljsko slikajo v svojih društvih. Člani društva imajo tudi svoje samostojne razstave. Vsako leto pa eno izmed društev v sodelovanju s JSKD organizirajo Extempore ali slikarsko delavnico in po njem nastanejo slike, ki jih razstavijo v kraju društva. Območno srečanje likovnih skupin slikarjev iz Domžal, Krašnje, Mengša in Radomelj je bilo letos v Krašnji. Ti slikarji so do dogovorjenega roka oddali 150 slik, izmed katerih jih je prof. Robert Primc izbral 42 za območno razstavo in deset slik za nadaljnjo regijsko razstavo. O črni barvi, ki je ne prištevamo med barve, pravi Tone Rački takole: "Črno barvo lahko vidimo kot odsotnost svetlobe, torej tudi kot odsotnost barv. Lahko pa jo vidimo tudi kot zlitje vseh barv v temno maso, kot zgostitev svetlobe v materijo. Črna je kot tema, ki je hkrati strašljiva in privlačna. Tu se lahko skrivajo človeški strahovi in upi." In res, slike so resne, temne, pripovedujejo zgodbo tudi v temini črnine. Ob njih ni človeku, da bi se hihital, si resen in spoštljiv. A Milena Bradač Revija mladinskih in odraslih pevskih zborov domžalske dekanije Na misijonsko nedeljo, 21. oktobra, je še nedokončana cerkev sv. Jožefa na Viru gostila letošnjo revijo cerkvenih zborov ob letu Svetega pisma in 30- letnici smrti duhovnika in skladatelja Alojzija Mava. Leta 1898, 21. junija rojeni Alojzij Mav, je glasbene osnove pridobival na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, kjer se je poleg petja spogledoval tudi z violino, čelom, klavirjem in orglami. V tem času se je učil harmonijo in kontrapunkt pri Stanku Premrlu. Poleg Celja, kjer je svoje službovanje pričel, je bil v letih 1930-38 v Beogradu, nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil organist in vodja frančiškanskega zbora vse do smrti. Njegov življenjski opus je poleg tega, da je zelo pester in plodovit, zelo priljubljen, saj njegove pesmi izražajo božji dar za melodično gibanje. Pesmi so nastale iz srca in s srcem, bolj kakor z glavo, in zato so tako priljubljene tudi pri naših zborih. Tega božjega daru in talenta je vsem zbranim zaželel tudi dekanijski animator za petje župnik na Viru Jože Tomšič. In kdo so nam tisto lepo, sicer malce hladno nedeljsko popoldne, prepevali? To so bili pevski zbori z Vira, Brda, iz Šentvida pri Lukovici, Mengša, Moravč, Jarš, Trzina, Doba, Blagovice, Vrhpolj pri Moravčah in Domžal. Kar petnajst zborov se je predstavilo na tokratni reviji in razveseljivo je, da je med njimi veliko število mlajših, ki bodo dobra podlaga tudi za vse ostale delujoče zbore, saj večina pevcev pride v njihove vrste ravno s kora. Na koncu so zbori skupno zapeli še dve pesmi, vendar ne vsi pevci, saj se je nekaterim zdelo pod častjo stopiti skupaj in zapeti Bogu v čast. Čeprav cerkev še ni dograjena, manjka še veliko prostovoljnih ur in denarja, smo bili vseeno povabljeni v spodnje prostore na manjšo pogostitev in tisti vroč čaj in pecivo sta kar dobro dela, čeprav smo imeli pri sv. Luku žegnanje. ^ djd Zahvala Mariji za srečen zakon Nad blagoviškimi zaselki leži majhna fara Češnjice, ki jo krasi znamenita cerkev zavetnice in priprošnjice Marije Karmeljske. Tod je bilo na zahvalno nedeljo še posebej svečano. Na pobudo duhovnika Avguština Klobčarja, ki prihaja v to majhno župnijo iz Šmartna, so se zbrali zakonski pari, ki praznujejo okrogle jubileje. Tej svečanosti se je odzvalo šest parov, med katerimi sta najstarejša zakonca slavila častitljivih petinštirideset let skupnega življenja. Z daritvijo svete maše in zahvalo Mariji za vse darove so jubilanti obnovili svoje zaobljube izpred desetih oziroma petinštiridesetih let. Po blagoslovu pridelkov in ostalih darov so bila izrečena priporočila Bogu in prošnje, naj Karmeljska Mati Božja tudi v bodoče ohranja jubilante v ljubezni, razumevanju in trdnem zdravju. Po svečanosti je sledilo skupno fotografiranje pred oltarjem ter pogostitev v prostorih krajevne skupnosti. Ob prigrizku smo si nazdravili, beseda pa je stekla tudi o vsakdanjem življenju. Nepozabno srečanje nam bo ostalo v lepem spominu, zahvala vsem, še posebno pa duhovniku Avguštinu. Jubilantje Češnjic ^ T. H. Skupna slika jubilantov z duhovnikom Avguštinom Klobčarjem Družina danes jutri Takšen je sicer naslov gradiva za letošnje pastoralno leto za člane župnijskih pastoralnih svetov in vsebuje kar nekaj tem, ki se dotikajo družine v današnjem času. Vse teme zahtevajo posebno obravnavo in pogovor, vendar jih je kar nekaj, za katere lahko odgovore poiščemo pri ljudeh, ki se s tematiko ukvarjajo bolj temeljito in že dalj časa. Tako smo člani ZPS ob pomoči zakonske skupine z Brda v torek, 5. novembra, v župnišču prisluhnili lazaristu dr. Petru Zaklju. Pogovor je potekal na temo Vzgoja za zakon v družini in Zakonska skupina v župniji. Po uvodne predstavitvenem delu, kjer so člani zakonske skupine predstavili delo v skupini, in uvodnem razmišljanju predavatelja, smo prešli na odprt pogovor, v katerem so se izmenjavala takšna in drugačna mnenja, vsa pa v želji, da pridemo temi čim bolj do temeljev in jih nato nadgradimo. Kakor je rekel predavatelj, da je težko odrivati kaj novega, vendar se v pogovoru marsikaj odkrije. Težave v družinah se bodo poznale pri nekaterih prej, pri drugih kasneje, vendar na dan bodo prišle. Zal bo takrat za korake k spravi, pogovoru in pomoči že prepozno. Pri nas in po svetu 'skupne mize' izginjajo, saj se le redko zberemo skupaj pri kosilu, večerne molitve ali pogovora ni več, vsi hitimo in počasi postajamo samo še 'instant' ljudje. Delček, kako najti tisto pravo pot, naj nam bi ponudila tudi zakonska skupina, ki ni noben bav bav, ampak prijetna skupina enako mislečih ljudi, ki pa včasih tudi nimajo istih misli in morajo v pogovoru najti tisto skupno vez, ki je vera, zaupanje v Boga. Na koncu smo bili po malce bučnejši razpravi enotni, da prihodnost naroda in družine ni na podlagi zakonov, ampak v njegovi duhovni rasti, zdravih odnosih in kvaliteti življenja. Po izkušnje v Prekmurje Dandanes si morajo kmetje nabirati znanje iz raznih predavanj, strokovne literature, najbolj pa je seveda zanimivo tisto, kar vidiš v praksi. Tega se zavedajo tudi v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje in zato vsako leto organizirajo vsaj eno strokovno ekskurzijo. Letos so se odločili pogledati, kako ekološko kmetujejo v Prekmurju. Zadnji petek v septembru se sicer ni pričel nič kaj prijetno, saj je ob odhodu dež neusmiljeno lil, toda upali smo na lepše vreme na vzhodu naše dežele in nismo bili razočarani. Nekako sredi dopoldneva smo z avtobusi prispeli do prvega cilja, kmetije Zel v Jastrebcih, kjer se ukvarjajo s pridelavo in predelavo zelenjave in sadja in malo z vinogradništvom. Ob prijetnem in zanimivem pripovedovanju gospodarja Zdenka Pukšiča smo zvedeli vse o tem, kako in zakaj so se odločili za ekološko kmetovanje in za to panogo, o tem, kako poteka delo, o trženju in še o čem. Najbolj nenavadno se nam je zdelo, da ne uporabljajo živinskega gnoja, temveč samo rastlinski kompost, ki ga pridobivajo iz trave in lucerne, ki jo vključujejo v kolobar. Drugo presenečenje nas je čakalo na naslednji ekološki kmetiji, ki je za nas nepojmljiva, saj obsega kar 250 ha. Lastnik Vinci Ferenčak nas je popeljal preko polj in zvedeli smo, da je vso zemljo odkupil od 600 lastnikov, ki so razkropljeni po celem svetu. Prideluje razna žita, vendar brez lastne mehanizacije. Poslužuje se samo strojnih uslug drugih, manjših kmetov. Poleg tega na prostem redi še okoli 100 prašičev krško poljske pasme, ki je pred nedavnim že skoraj izumrla. Krmi jih samo s koruzo, ostalo hrano si poiščejo sami. Njegov način dela in razmišljanja je zelo poseben in zanimiv in vidi se, da mladenič v ekološkem kmetovanju v tej ravninski pokrajini zelo uživa. Marsikaj nam je povedal še tudi med kosilom, kjer so nam v prijetnem kotičku murskega loga postregli z domačim odojkom. Tako smo zvedeli, da ga sem priklepajo energijske sile, ki se stekajo na tem delu naše dežele in zato se tu tako dobro počuti. V nadaljevanju smo od vodiča, ki se je del poti vozil z nami, zvedeli marsikaj zanimivega o prekmurski pokrajini, o njenih značilnostih, ogledali pa smo si lahko le cerkev z vrhunsko arhitekturo v Bogojini. Prekmurje je sicer znano po mnogih lepih cerkvah, ta pa je nekaj posebnega, ker je v njej arhitekt Plečnik združil vse lastnosti prekmurske pokrajine. Za ogled ostalih znamenitosti je žal zmanjkalo časa. Tako smo se v Filovcih samo peljali mimo tipične s slamo krite prekmurske hiše (iže) in mimo edinega lončarja v Sloveniji, ki žge glino po klasični metodi v stari peči in tako izdeluje kakovosten in edinstven črni porcelan. Za zaključek smo v prijetni galeriji družinskega podjetja Šunkarna Kodila v Markiševcih imeli degustacijo njihovih mesnih izdelkov. Izdelani so po načelu 'ko veš, kaj ješ' in ne vsebujejo nobenih kemičnih dodatkov. V lično urejeni trgovinici pa smo imeli možnost vse to tudi kupiti. V poznih večernih urah smo se nato s prekmurske ravnine vrnili domov v naše hribovito območje, sicer utrujeni, a bogatejši za nova spoznanja in prijetne vtise o gostoljubnih in prijaznih ljudeh. A Francka Toman Noč čarovnic Noč čarovnic se praznuje 31. oktobra pred dnevom vseh svetih ali dneva mrtih. Na zahodu ZDA, Irska, Združeno Kraljestvo, Kanada Avstralija in Novi Zelandiji noč čarovnic ali po njihovo "Halloween" praznujejo vsako leto. Ta naziv je posledica pokristjanjevanja v Angliji. Prvotno pa so ga prinesli Kelti, ki so že od leta 1000 pr.n.š. na 1.november praznovali novo leto. Kasneje, ko so ozemlje Keltov prevzeli Rimljani (43 n.š.). Tako je leta 600 papež Bonifacij IV določil 1. november za praznik vseh svetih, da bi s tem ohranil poganske obrede. Ljudje pa so kot posledica praznovali oba praznika. Danes se na zahodu otroci oblačijo v strašila in hodijo od vrat do vrat in prosijo za hrano. Vse od osamosvojitve Slovenije pa s prihodom večjih trgovskih hiš v Sloveniji nosijo s seboj tudi ta praznik, ki je dobičkonosen pri njih, zato ga z reklamo o prodaji vnašajo med naše prebivalce. Trgovce pa so pričeli posnemati tudi gostinci, ki dodatno popestrijo noč čarovnic s svojo ponudbo. Kot vidimo tem trendu ne bo prizanešeno niti naši občini Lukovica. V gostinstvu čebelica na Brdu pri Lukovici so letos prvič ponudili praznik noč čarovnic z bogato gostinsko ponudbo in ansamblom, ki je igral za ples. Oblečenih čarovnic ni bilo videti nekaj ljudi pa se je vseeno dobro imelo in zaplesalo med lepo izrezanimi bučami, ki so krasile vhod in plesišče. Res bodo morali še vlagati v ta nov praznik tako gostinci kot trgovci, saj se na podeželju novosti ne primejo kar tako. Ljudje nekaj damo na svoje domače običaje in jih zato spoštujemo, kar je tudi prav. V mestih pa je to sprejemajo, kar jim potrošniška mrzlica narekuje. Menim, da bomo z našim vstrajanjem ohranili našo Slovensko kulturno dediščino. Nič pa nimamo proti, če te praznike praznujejo tam od koder jih prinašajo. Kot otroci smo iz buč izrezali like obrazov strašil in v bučo postavili svečo, ki je ponoči naredila strašilo še bolj vidno in strašno. Tako sem v domu starejših občanov v Mengšu videl, kako si ljudje v pozni jeseni krajšajo čas, ko pripravljajo buče pred dnevom vseh svetih in tako obujajo domače običaje. A Danilo Kastelic Ogla{ujte v Rokovnjaču gsm: 051 365 992 @e nekaj let je na Brdu zahvalna nedelja posvečena poleg zahvale Bogu tudi zahvali zakonskim sopotnikom za leta skupnega življenja in teh let se nabere kar nekaj. Tako so k oltarju kot takrat pred mnogimi leti pristopili tisti, ki so pr^novali 10, 20, 25, 30, 40 ali 50 let skupnega zakonskega življenja. Tako so se na zahvalno nedeljo, 4. oktobra, prij^no odzvali povabilu župnika Andreja Svete, da se skupaj zahvalijo za prehojeno pot. Ker je obletnica poroke lep jubilej, so prisluhnili Božji besedi in pozdravnemu nagovoru, olepšani s šopkom nageljčkov, kakor na tisti srečni veseli dan pred mnogimi leti. Tisti z malce daljšim stažem v zakonskem jarmu so povedali, da tako slavnostno le ni bilo. Po končani poročni koračnici jih je pozdravil v imenu župnijskega občestva Anton Meden in v nagovoru poudaril, da na ta dan skupaj praznuje tudi Bog, saj jim je vseskozi stal ob strani, kakor sta zakonca stala drug drugemu. Domači župnik nas vedno preseneti s kakšno bogato pridigo in tudi na tokratni praznični dan je bilo tako. Svoje razmišljanje je sicer naslonil na ugotovitve iz tujine, vendar vseeno mislim, da veljajo še kako tudi za naše jubilante in ostale zakonce. Življenje zakoncev lahko primerjamo z letnimi časi. Najprej je pomlad, ko si dahneta tisti da, da bosta ostala povezana za vedno, po 10-20 letih zakona prihajata v leta dozorevanja in pri 50 letih čas zrelosti, čas branja sadov, ki jih predstavljajo otroci. Njihovo življenje pa je polno le, če upoštevajo tri glavne skupne stavke, ki so: LJUBIM TE, POTREBUJEM TE in odpuščam TI. In to je glavno vodilo skupnega življenja, ki so ga odkrili v tujini. Besedi LJUBIM TE ne izgubita svojega smisla kljub večkratnemu ponavljanju, čeprav ju v kasnejših letih težko izgovorimo; POTREBUJEM TE zakoncu pove, da Zahvalna nedelja je nadvse pomemben in nenadomestljiv, zelo dragocen; ODPUŠčAM TI, kajti po medsebojnem odpuščanju svojo ljubezen poživimo in skupno življenje gre naprej; kdor ne zmore odpustiti, običajno zapusti lepo skupno zakonsko življenje. Po končani sveti evharistiji, ki pomeni darovanje, se je v imenu zakonskih jubilantov zahvalila Veronika Avbelj najprej Njemu, nato župniku in ne nazadnje tudi zakonskim partnerjem. Cerkveno občestvo jih je za vztrajnost v skupnem življenju nagradilo z bučnim aplavzom in res so si ga zaslužili. Po končani sveti maši še slavnostni sprevod v župnišče, kjer je čakala pogostitev, še prej pa skupinsko fotografiranje, da bodo ostali spomini do naslednje obletnice. V župnišču so članice in člani Karitasa, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja, pripravili malo 'ohcet' in ob klepetu se je bilo težko odpraviti proti domu. Z mislijo, da se srečajo ob naslednji obletnici, so se še zahvalili župniku za povabilo in odšli, polni spominov in veselih src, premišljajoč župnikove besede: LJUBIM TE, POTEREBUJEM TE in ODPUŠčAM TI. Jim znamo prisluhniti tudi mi? ^ djd Lukovica zastopana na pohodu od Litije do Čadeža V soboto, 10. 11. 2007, je potekal tradicionalni, že 21. pohod od Litije do čadeža. Popotovanja od Litije do čateža se je udeležilo okoli 16.000 pohodnikov iz vse Slovenije in iz zamejstva, med njimi je bila tudi naša občanka Majda Šikonja iz Spodnjih Prapreč, ki se je pohoda udeležila že petič. Kot je povedala ga. Majda, so se pohodniki zbrali v soboto ob 6.50 uri v Ljubljani, se z vlakom odpeljali do Litije, od tam pa nadaljevali peturni pohod proti čadežu. Vzdušje med pohodniki je bilo zelo dobro, največ zaslug za prijeten pohod pa gre vremenu. Pohodniki so imeli enkraten razgled na Kamniške in Julijske Alpe, Snežnik, Trdinov vrh in celo vrsto drugih vrhov. Skratka, Slovenijo so imeli na dlani. ^ Katarina Majda Šikonja se je pohoda udeležila že petič november 2007 a^k^^a /p^a^^ik^ so p^(ed na^^ Hokovnjač Anketa: Pred vrati je nori december Še dober teden in skočili bomo v december - najbolj nori mesec leta. Nekaterim pomeni ta mesec obilo zabave in veselja, drugi v tem mesecu iščejo zadovoljstvo in srečo v krogu družine. Za mnenje, kaj jim pomeni mesec december in kaj pričakujejo od njega, sem povprašala nekaj domačinov. Mojca Štiftar, Spodnje Prapreće Zdi se mi zelo lepo, da učenci v osnovni šoli Brdo v mesecu decembru izdelujejo različne praznične izdelke na delavnicah, na katere smo povabljeni tudi starši. Mislim, da te izdelke kasneje tudi prodajajo in ta denar namenijo za koristne namene. Najbolj se mi zdi pomembno, da starši v mesecu decembru prenesemo na otroke božično pričakovanje, da otroci začutijo, da je božični čas čas družine, ki doseže vrhunec na predbožični večer, ko skupaj z otroki pripravljamo slavnostno večerjo. Moj najmlajši otrok Domen pripravi mizo, starejši Urban pa mi pomaga pri peki piškotov. Zavedam se, da se vse premalo ukvarjamo z našimi otroki, zato je prav, da se jim v pričakovanju Božiča še posebej posvetimo. Saša Petrovčič, Lukovica V decembru bomo imeli nekaj zabav, ki jih bo organiziralo podjetje, kjer delam. Opažam, da so ljudje v decembru praznično razpoloženi, sicer manj kot leta nazaj, to pa predvsem zaradi situacije v svetu: vsi so napeti, kapitalizem naredi svoje, vsi bi radi vse na hitro, preko vrste _ Sicer pa si ljudje v tem času privoščijo več kot sicer, najbrž zato, da zapravijo še tisto, kar jim je ostalo čez leto. Na silvestrovo bom v službi, ob polnoči bomo malo nazdravili, je pa prav zagotovo težko delati, ko so ostali prosti. Stane Jemec, Lukovica Kot gostilničar imam mesec december rad, to je res vesel mesec in pri nas smo vsi zelo pridni. Vsi se zelo veselimo naših gostov in z veseljem delamo. Vseeno pa si na božični večer vzamemo čas drug za drugega in za družino, pripravimo si dobro večerjo in se vsi zberemo, kar je že kar redkost pri nas, se obdarujemo ter gremo k polnočnici. Na ta večer tudi postavimo jasli, to je res eden lepših večerov v letu. Prvega januarja pa se že tradicionalno zberemo vsi sorodniki, približno 25 nas je, in tako praznujemo vse decembrske praznike. Stanislav Smrkol, Lukovica V decembru smo vsi veseli, ljudje so na splošno bolj sproščeni, vsak po svoje zaključuje uspešno oziroma neuspešno leto. V letošnjem letu je bila za celotno občino velika pridobitev ureditev trga v Lukovici in želim si, da bi čim preje začeli z naknadno ureditvijo ostalega dela Lukovice, vključno z vso infrastrukturo. ^ Katarina Sveti Miklavž - dobri mož že vse od 11. stoletja naprej nas 5. decembra zvečer obišče sv. Miklavž, ki se ga najbolj razveselijo pridni otroci, kajti tisti poredni se bojijo hudobca, ki spremlja dobrega moža in rad takšne malce poveže z verigo in morajo takrat zelo glasno moliti. Čeprav je v preteklem letu omenil, da so bili sicer otroci pridni le zadnjih 14 dni pred njegovim prihodom, je sporočil, da pride tudi to leto. Tako bo po zaslugi prizadevnih članov Karitas Brdo in Zlato Polje, ob izdatni pomoči občine in posameznih dobrotnikov, obdaroval vse iz župnije Brdo in Zlato Polje, v Šentvidu in v Lukovici, in zaradi obilice dela že v nedeljo, 2. decembra. Poprosil je člane Karitasa, naj s prispevki, ki jih bodo darovali starši, še malce obogatijo njegova darila, zato bodo pri svetih mašah pobirali prispevke tako kakor vsako leto. Vse ostalo pa boste našli v župnijskem listu. Še to je sporočil, da bo prišel v vse kraje občine in v Šentvid ter Lukovico samo za otroke iz tega okoliša (župnija Brdo in Zlato Polje), in sicer bo obdaroval otroke od prvega leta starosti do 2. razreda osnovne šole, obiskal bo tudi ostale otroke tako v župnijah kakor doma. Darila doma bodo pridnosti primerna, tako da se ne čudite, če doma ne boste nič prejeli. ^ djd VONJ PO PRAZNIKIH že na začetku adventnega časa se začuti vonj po praznikih. Štiri nedelje pred božičem je čas, da je narejen adventni venček. Otrokom povejmo, da venček na vratih pomeni, da je dobrodošel vsak, ki prihaja v hišo. Iz šibja naredimo venček in nanj s tanko žico navežemo smrekove veje. Tak venček seveda lahko tudi kupimo, krašenje pa le prepustimo otrokom, če so pri hiši. Če bomo venček položili na mizo, naj bo na podlagi malo vode, da se ne bo začel prehitro otresati. Posebej mlajši otroci si bodo morda na venček želeli navezati vse mogoče okraske in še kaj povrhu, tako da ni rečeno, da bo okrašen tudi po našem okusu. Ne ovirajmo otrok pri njihovi ustvarjalnosti, dajmo jim svoj venček, ki ga bodo lahko okrasili tako, kot bodo želeli. Pomoč pa bodo potrebovali pri pritrjevanju okraskov. Previdnost velja pri svečah. Praviloma naj bi bile na venčku štiri rdeče svečke z vijoličastimi trakovi. Toda vsakomur se lahko zgodi, da jih pozabi ugasniti, zato presodimo, če se ni morda prižiganju bolje odreči. Pozabljene in dogorene sveče so že zanetile požar! Komaj bo narejen adventni venček, že bo čas za pisanje in risanje pisem Miklavžu. Ob večerni zarji Miklavž že peče piškote in gleda na Zemljo, koliko je kdo priden. Obširna, zahtevna pisma naj malce nadzorujejo starši, da ne bo potem prevelikega razočaranja. Ta čas je lahko tudi priložnost za pogovor o tem, da ne moremo imeti čisto vsega, kar si zaželimo. Morda bodo otroci spraševali, kakšna darila smo si želeli mi, ko smo bili majhni. Vsekakor prisluhnimo njihovim vprašanjem in na njih odgovarjajmo, kar se da realno. Otrok pač sprašuje tisto, kar ga zanima in če bo konkretno vprašal: "Mami, ali ti položiš darila v pehar?" potem se nima smisla predolgo izmikati. Ne imejmo občutka, da mu bomo pokvarili veselje, otroci odraščajo _ Mlajši pa bodo uživali v skrivnostnosti in čarobnosti in bodo seveda tudi spraševali drugače. Pismo torej položimo na okno in Miklavž ga bo kmalu vzel. In potem pride vznemirljiv Miklavžev večer, ko mnogi otroci ne vedo, ali bi se veselili ali bali. Z Miklavžem okoli hodijo tudi parkeljni. Ti pa največkrat nimajo občutka za zelo majhne otroke, zato presodimo, če ni bolje najmlajšim prihraniti srečanja z njimi. V nekaterih naših vaseh najmlajšim res naženejo strahu v kosti! Bliža pa se tudi čas, ko skrivaj pogledujemo v škatlo z okraski in tuhtamo, ali bi še kaj naredili, dokupili, kako bomo okrasili _ Če so pri hiši otroci, potem je jasno, da se nam kaj hitro pridružijo radovedne, svetle očke, in neverjetno dolge otroške roke, ki kar ne morejo verjeti, da takšen zaklad skrivamo v navadnih škatlah. In že se skupaj kujejo načrti o medenih piškotih in drugih sladkih dobrotah iz domače pečice. In seveda o darilih in neskončnih željah! ^ Igor Fabjan Gostilne in barcki v Lukovici v polni pripravi na praznične dni V občini Lukovica imamo veliko priznanih in dobrih gostiln ter prijetnih dnevnih lokalčkov, kamor radi zahajamo. Člani uredniškega odbora smo se odločili, da vse obiščemo ter jih povprašamo, kaj pripravljajo za najbolj praznični mesec v letu -mesec december in preverili, kje bo možno preživeti najbolj noro noč v letu. Na meren smo se odpravilii Milena, Rok, Danilo in Katarina. Gostilna Pri Bevcu V gostilni Pri Bevcu v zimskem času pripravljajo odlične domače koline z zeljem, repo, ajdovo kašo, hrenom^, po katerih slovijo daleč naokoli. Postrežejo pa seveda tudi z ostalimi jedmi po naročilu. Vse jedi pripravljajo na klasičen način. V prazničnem decembru vabijo zaključene družbe, da preživijo prijetne trenutke ob dobri hrani in v prijetnem ambientu, 35 oseb sprejmejo v kmečki sobi in 25 oseb v zgornji sobi. Silvestrovanja ne bodo organizirali, zaprto pa bodo imeli tudi 25. decembra. Vaše rezervacije z veseljem pričakujejo na tel. št. 01/7235-146. Gostilna Pri Čebelici prijetni družbi, ob dobri hrani in prijazni postrežbi. Vabijo tudi večje in manjše zaključene družbe, da rezervirajo prostor za prednovoletna srečanja, tel. 01/729-61-13. Gostilna in picerija Furman Prijazno vas vabijo in pričakujejo tudi v gostilni in piceriji Furman v centru Lukovice. V prazničnem decembru vas bodo razveseljevali z živo glasbo ob koncu tedna, že sprejemajo naročila za zaključene družbe, za skupine do 100 oseb. Silvestrovanja ne bodo organizirali, zaprto pa bodo imeli tudi 25. decembra in 1. januarja. Vabijo vas v prijeten ambient ob odprtem kaminu; preživite prijetne decembrske trenutke ob dobri hrani in prijazni postrežbi, tel. 01/7236-736 Rekreacijski center Urbanija Šentgotardu. Zato bo silvestrovanje v novo odprtem gostišču, kjer bo igral ansambel Bojana Kudra, načrtujejo tudi novoletni ples. Zagotovljena dobra hrana in pijača. Rezervacije sprejemajo na GSM: 041-687-355. Dnevni bar Pri Rudolf, Šentožbolt Mojca Smrkolj, lastnica lokala, nima v načrtu nič posebnega. V začetku naslednjega meseca, osmega decembra, bodo pripravili coctail party za stalne goste. Seveda se veselijo obiska tudi vseh, ki še niso obiskali tega simpatičnega lokala. Gostinsko podjetje Trojane Pri Čebelici v Čebelarskem centru Slovenije bodo v decembrskih dneh pripravili posebne bogato obložene praznične jedilnike. Ob koncu tedna se boste lahko Pri čebelici zavrteli ob živi glasbi, po dogovoru pa tudi med tednom. Odprto bodo imeli vse dni v decembru, organizirano bo tudi silvestrovanje s plesom. Prve prijave že sprejemajo, zato pohitite, če želite vstop v novo leto preživeti v V decembru bodo vse športne aktivnosti potekale normalno, po urniku; nogometna liga, državno prvenstvo v hokeju na rolerjih, in-line hokej. Poleg vseh športnih aktivnosti ponujajo tudi hrano in pijačo v gostišču in piceriji RCU, za rezervacije pokličite na tel: 01/7235-826. Gostilna Potrbin V začetku decembra Jože Potrbin odpira popolnoma prenovljeno gostišče Maček v V Gostinskem podjetju Trojane, po besedah direktorja Bojana Gasiorja, ne bodo imeli ničposebno novoletnega in prazničnega. Gostinski prostori so v prednovoletnem času prav tako polno zasedeni z tranzitnimi, rednimi in občasnimi gosti, da enostavno ne morejo umestiti še posebnega novoletnega programa. Oglašujte v Rokovnjaču gsm: 051 365 992 Barkafe V Šentvidu pri Lukovici vam vsak dan nudi jutranjo kavico, čaje, sladolede brezalkoholne pijače invse vrste alkoholnih pijač. Postrežejo vam tudi kuhano vino in mošt. Vsak vikend prirejajo tudi različne drink partije. Gostilna Gašper na Prevojah pri Šentvidu vam nudi kosila z bogato izbiro. Kot med letom imajo tudi v decembru zaključene družbe, ki naročajo po naročilu. Vsak petek pa vam postrežejo tudi s svežimi ribjimi jedmi. Seveda ponujajo tudi priznana domača vina dolenjskega porekla. Kava Bar Lenček na Prevojah pri Šentvidu vam nudi najboljšo zgodnjo jutranjo kavo, veliko vrst čajev, brezalkoholnih in alkoholnih napitkov. Ob zimskih dneh se dobi tudi kuhano vino - vabljeni. V Gostilni Škarja na Prevojah pri Šentvidu v zimskih dneh nudijo domače koline, pečenke in posušene klobase ter druge prekajene dobrote. V kolikor ste ljubitelji domačih vin, je to pravi naslov za vas. Postrežejo tudi s kavo, čajem in vročo čokolado s smetano -vabljeni. Med letom prirejajo balinarska tekmovanja, v zimskem času pa lahko zaigrate tudi biljard. PrMih Pr' Mih v Zgornjih Lokah pripravljajo pester program za vsakega nekaj. Ob sobotah zvečer bodo organizirane različne zabave za mladino in mlade po duši. Ob četrtkih bodo večeri domače glasbe (harmonikarji, ljudsko petje). V nedeljo, 23. 12., pa pripravljajo dopoldanski program za otroke (ura pravljic, božično novoletna darilca). Posebej pestro bo v soboto, 15. 12., ko bodo Pr' Mih praznično zabeležili 3. obletnico delovanja lokala. Na silvestrovo bo lokal zaprt. Pod Lipo V Krašnji Pod lipo ne bodo imeli organiziranih zabav. Lokal bo obratoval tako kot čez celo leto, seveda pa bo tudi pri njih čutiti, da se staro leto poslavlja in prihaja novo. Bar Sonček Iz zlatopoljskih koncev prihajajo vesti, da bo Bar Sonček konec novembra začel prirejati nastope ansamblov z živo glasbo. Obetajo se zabave za mladino in 'malo starejšo mladino' predvsem ob petkih. Tudi nekaj sobot bo izjemnih. Vsak dan pa so v Baru Sonček na voljo ples-kavice po ugodni ceni. Na novega leta bodo imeli zaprto. BS bar v Lukovici bo do konca leta nadaljeval predvidoma v enakem tempu kot ostali del leta. Zagotovo bo tudi v mesecu december v BS baru organizirana tekma za pokal v pikadu. Nagrade so zagotovljene. Na silvestrov večer bar ne bo obratoval. Pojasnilo k delitvi sredstev iz poravnave Nt-LJ-A02-4786/2004 med Republiko Slovenijo in Občino Lukovica na območju KS Zlato polje S strani KS je bilo obljubljeno, da bo dan komentar na dogodke, ki so si sledili iz naslova zgornje poravnave. Dogodek je močno dvignil strasti, prihajalo je do žaljivih in nizkih komentarjev. Dogodki vsem krajanom niso znani, zato je prav, da so o njih korektno obveSčeni. Po veljavni zakonodaji je Svet Agencije Republike Slovenije za prestukturiranje in privatizacijo ustanovil komisijo, ki opravlja strokovne in tehnične naloge vračanja vloženih sredstev. Omenjena komisija je dne 06. 02. 2004 izdala poziv za uveljavitev pravic in občina v 4 mesecih vloži zahtevo pri državnem pravobranilcu. Poziv je bil objavljen v uradnem listu, Rokovnjaču ter pisno na KS. Takratna KS je poizvedovala po dokumentaciji v kolikor bi bila shranjena še kje drugje kot v prostorih KS. Ker ni bilo dostavljenega nič, je bil predmet poravnave arhivirana dokumentacija iz KS. Zahteve vložene po izteku roka po 1. odst. 7. člena zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO) se ne upoštevajo. Občina Lukovica je podpisala poravnavo z Republiko Slovenijo dne 12. 01. 2007 preko državne pravobranilke gospe Lučke Seibert. Znesek poravnave je bil na račun KS nakazan 24. 10. 2007 brez seznama upravičencev in sorazmernih deležev iz zneska 18.893 EUR. Višina zneska je bila določena na osnovi 1. odst. 8. člena, zakona ZVVJTO citiram; Vlagatelj zahtevka lahko dokazuje obstoj pravice do vračila le s pogodbo iz 2. člena tega zakona. Pogodbeno vrednost vlagatelj zahtevka dokazuje s pogodbo, računi in drugimi verodostojnimi listinami ali dokumenti. Upravičence določa 2. člen istega zakona skrajšano fizične osebe, ter lokalne skupnosti in njih pravne naslednike, ki so sklenile pogodbe z pravnimi predniki Telekom Slovenije, z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge do 01. 01. 1995 izvede jo podpisnik poravnave v roku 30 dni po nakazilu. Priključnina ni predmet vračanja. V kolikor se v navedenem roku ne izvede, se po 1, 2, 3 odst. 15 čl zakona ZVVJTO z denarno kaznijo nekaj nad 2000 EUR kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, če v roku ne objavi na krajevno običajen način seznama oseb končnih upravičencev, ne izda predpisa po 1. odst. 6. člena istega zakona, ne izda predpisa in vrne upravičencem po 2., 3. odst. 6. člen istega zakona, ne začne vračati osebam iz seznama po 3 odst. 6. člena. Priprava in objava seznama končnih upravičencev, način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračil ter pogojev in rokov vračanja pripravi podpisnik poravnave na osnovi 2. odst. 6. člena ZVVJTO s sprejetim predpisom. Dogodki ki so si sledili znotraj KS: - sestanek KS dne 15. 10. 2007, kjer je bil izglasovan sklep ( prvo graditeljem se nameni 417 EUR z namenom finančne izenačitve z graditelji po letu 1991, razlika do končne višine poravnave se nameni za nakup zemljišča ŠD zlato polje), s tem da Upravni odbor ŠD potrdi namero po nakupu zemljišča, ter to vrstno obravnave poravnave na tak način potrdi naknadno _sklican Zbor krajanov. - Upravni odbor ŠD je z večino glasov potrdil in se strinjal z predlogom KS - na Zboru krajanov dne 27. 10. 2007 je bil predlog sklepa spremenjen in sicer; prvo graditeljem se nameni z namenom finančne izenačitve z upravičenci vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje iz kasnejšega obdobja 417 EUR ostalo se nameni KS Zlato polje. Omenjeni sklep je bil z javnim glasovanjem veljavno sprejet. - razširjen sestanek Sveta KS z prvimi graditelji dne 31. 10. 2007 Na omenjenem zboru je bilo izrečenih veliko nizkih besed na račun dela v KS, diktatornega vodenja omenjenega zbora, kršenja pravic upravičencem (spiska ni bilo), omenjanje iskanja pravne pomoči z namenom zaščititi finančni interes lastnikom prvih priključkov ipd. Obljubil sem, da bom za omenjeni dogodek dal komentar v Rokovnjač z opravičilom. Se pozanimal o pravnih osnovah delitve in v kolikor upravičenci obstajajo jim bo pripadajoč delež v celoti nakazan. Samooklicani zastopnik prvih 10 graditeljev ( lastnik 1 priključka je bila tudi KS - našega soglasja za zastopanje ni dobil, 2 predstavnika lastnikov takratnih graditeljev sta z javnim glasovanjem podprla predlog sklepa KS ) je verjetno zastopal bolj ponujeni finančni interes samo določenih, nikakor pa ne vseh 10 graditeljev. Omenjeni zastopnik je hotel izključiti iz glasovanja tiste, ki takrat niso bili prijavljeni v KS. Bilo da naj bi še veliko dokumentacije in računov in da njim pripada delitveni ključ, naj bi se KS najprej posvetoval z njimi. Nad ravnanjem in besedami so bili dotični šokirani. Šokiran sem tudi sam, kot tudi večina v Svetu KS. Z svojim ravnanjem je rušil vse delo tega sestava KS, kot tudi prejšnjih v smislu povezovanja vseh z prispevanjem vsakega po svojih močeh za boljši jutri nas vseh. (če bo potrebno, bom to trditev naknadno dokazoval). Svet KS je večinsko vztrajal pri svoji trditvi, da je to denar od vseh krajanov, saj so takrat pogodbeno skoraj vsi pomagali, vsak na svoj način. O glasovanju in pravni veljavnosti izglasovanih sklepih Zbora krajanov, sem se predhodno posvetoval pri direktorju občinske uprave g. Stojanu Majdiču. Z enem od takratnih graditeljev sva obiskala oddelek za okolje in prostor, svetovalca župana za gospodarske zadeve, direktorja občinske uprave Občine Lukovica z namenom zaščititi odgovorne predstavnike KS pred kazenskimi sankcijami ter razjasnitvami pojmov pogodbenikov (podpisnik takratnih pogodb je bila KS, poravnave pa občina - navskrižje ter s tem avtomatska odgovornost podpisnika poravnave do končne delitve). Občina je določila spisek upravičencev dne 29. 10. 2007 prvim lastnikom, ter s tem izključila vse ostale pogodbenike do deležev, ter KS za realizacijo sklepov po Zboru krajanov. V nadaljevanju so bile dane informacije v vezi bližajočih sprememb (smeti, okoljsko obremenjevanje z grezničnimi odplakami, plan dela KS 2007 in 2008). Na razširjenem sestanku dne 31. 10. 2007 je bil najprej prebran zapisnik Zbora krajanov. Na zapisnik ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb tudi s strani predstavnikov prvo graditeljev - zapisnik je bil sprejet. Opravljeno je bilo glasovanje s strani Sveta KS z veljavno večino (4 ZA, 3 VZDRŽANI - glasovati so smeli predstavniki Sveta KS) izglasovan sklep, da se vsem določenim upravičencem izplača pripadajoč znesek vsakemu do 1/10 iz poravnave v zakonitem roku (do 24. 11. 2007) po seznamu upravičencev določenih z dopisom Občine Lukovica. Upravičenci morajo dostaviti svoje račune na KS do 10. 11. 2007. Osebno sem zavrnil očitke na diktatorno vodenje zbora krajanov (sklicatelj vodi debato, daje ter odvzame besedo, daje na glasovanje predloge) ter očitke (kot tudi že na Zboru krajanov) na delo prejšnje predsednice (na korekten način je zbirala podatke). če so pa določeni imeli dokumente drugje in ne v prostorih KS, so s tem naredili le sebi in krajanom veliko finančno škodo - znesek za poravnavo bi bil bistveno višji! Da se to ne bi ponovilo, so bili navzoči pozvani (izgradnja vodovoda) naj dostavijo založeno dokumentacijo na meso kjer naj bi bila - v kS. Na občino (županu, direktorju ob. uprave, svetovalcu župana za gosp. zadeve) sem tudi poslal 2 elektronska sporočila na katera (sem pričakoval ) do 13. 11. 2007 nisem dobil odgovora! Po zakonu o splošnem upravnem postopku je pozvani dolžan v zakonitem roku odgovoriti. Elektronska informacija je enakovreden dokument pisnemu dokumentu prispelemu po redni, priporočeni, priporočeni z povratnico ipd. Ustno sem se posvetoval z gospo pravobranilko in od nje dobil pisni odgovor - izvod je prejela občina Lukovica, izvod za KS bo prebran na sestanku KS Na KS in občino je bilo posredovano nekaj podpisov (17 zbranih v enem večeru) z nestrinjanjem delitve samo 10 prvo graditeljem celotnega zneska iz poravnave. Krajanom odgovarjam, da KS ni pristojna za reševanje pritožb iz poravnave, vso odgovornost je z podpisom poravnave prevzela Občina Lukovica kot je tudi odgovorna za reševanje pritožbenih, revizijskih ter pravnih postopkov, ki bi morda sledili! Osebno mi je bila dostavljena izjava brez glave komu je namenjena in kakšnim namenom z močno izkrivljeno ter popačeno vsebino, kot je odgovarjalo avtorju in (morda ne vsem) podpisnikom (izvlečeno iz neke širše razprave KS) morda z namenom se moralno razbremeniti do ostalih krajanov. To pisanje bo kot vedno obravnavano med pošto na naslednjem sestanku. Ob zaključku bi se vsem krajanom osebno, imenu KS opravičil za vse napačno izrečene besede in pričakujem, da bodo tako tvorni še pri ostalem delu KS. Trnovče 13. 11. 2007 ^ Predsednik KS Zlato polje, Štefan Pavlič 31. oktober - svetovni dan varčevanja Ob svetovnem dnevu varčevanja želim bralce opozoriti na nekatere pasti pri nakupu osebnega avtomobila in na možnost velikega prihranka v primeru, da si avtomobila ne bi kupili s pomočjo tujih sredstev (posojila ali lizinga). Avto je v življenju ena največjih in najpomembnjših naložb. Z nakupom avtomobila, ki ga Evropejci v povprečju menjamo vsakih pet let, pa lahko zaradi naše lahkomiselnosti poleg prodajalcev veliko zaslužijo predvsem banke in lizing hiše. Novopečeni voznik si takoj po izpitu močno želi kupiti avto, po možnosti novega. če želi kupiti avto takoj, pa nima dovolj denarja, ima na voljo tri možnosti: da vzame posojilo in ga kupi, da ga 'kupii s pomočjo lizinga ali da varčuje in si vsak mesec nameni tolikšen obrok, da v (npr.) petih letih privarčuje za nov avto. V primeru lizinga pridobi dejansko lastništvo šele po odplačilu zadnjega obroka, avto pa mora biti ves čas tudi kasko zavarovan. V primeru posojila mora prav tako plačevati mesečne obroke vračila, vendar je vozilo v popolni pravni lasti voznika. če na primer preneha plačevati kredit, to ne pomeni razdora pogodbe in takojšnje izgube vozila (kot se to lahko zgodi v primeru lizinga). Finančni strokovnjaki povedo, da moramo tako pri lizingu kot pri najemanju posojila paziti na to, koliko 'vse skupaj' plačamo, kar najbolje odraža t. i. efektivna obrestna mera ali EOM. V EOM morajo biti vključeni poleg obresti tudi vsi drugi stroški in plačila (zavarovanje kredita, stroški odobritve, stroški vodenja kredita, članarine _), če pa kateri niso, mora biti to izrecno navedeno (npr. pri lizingu običajno v EOM ni vključen strošek kasko zavarovanja). Ko imamo enkrat dve konkurenčni ponudbi, ju lahko primerjamo, tako da primerjamo EOM pri prvi in drugi, in izberemo tisto z nižjo efektivno obrestno mero. Seveda je najbolje, če vozilo kupimo kar s svojim denarjem brez najetja posojila ali najema vozila (lizing). Finančni strokovnjaki so izračunali, če namesto petletnega vračanja posojila pet let varčujemo za nakup vozila, pri nakupu vozila, ki ima nakupno vrednost 10.000 eur, prihranimo od 2.800 do 4.000 EUR, odvisno od gibanja obrestnih mer. Takšen prihranek pa predstavlja približno eno tretjino vrednosti vozila, kar pomeni, da v primeru najemanja kredita vsak tretji avto podarimo banki ali lizinški hiši. ^ Danilo Kastelic 17. november, svetovni dan študentov 17. novembra praznujemo svetovni dan študentov. Nacisti so istega dneva leta 1939 zavzeli študentske domove praške unive^e. Več kot 1200 študentov so deportirali v koncentracijska taborišča, devet njihovih predstavnikov so ubili na mestu. 17. novembra 1973 so grški študentje z uporom proti diktaturi dosegli začetek abnormalnega režima. Študentje so se ta dan zabarikadirali v prostore atenske politehnike, kjer so bili napadeni s tanki grške vojaške hunte. 17. 11. 1989 se je zgodil upor tudi na Češkoslovaškem. Tam so se študentje uprli vladi, ki je želela zatreti njihova nasprotovanja komunističnemu režimu. Njihov upor je predstavljal začetek t. i. 'žametne revolucije. Vsi ti dogodki pa še vedno navdihujejo študente povsod po svetu v njihovih prizadevanjih za demokratično izobraževanje in demokratično družbo. Svetovni dan študentov je tako postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu. ^ Rok Avbelj Protest študentov tudi v Ljubljani (2006) Lickanje koruze na Limbarski gori Na Osnovni šoli Roje dobimo vsako leto jeseni prijazno povabilo Cilke Urankar z Limbarske gore. Povabi nas na obisk in ogled kmetije, imamo pa tudi možnost, da lahko sodelujemo pri kakšnem jesenskem kmečkem opravilu. Tudi letos smo se z veseljem odzvali povabilu in tako smo 1. oktobra učenci iz treh oddelkov vzgoje in izobraževanja ter njihovi spremljevalci odšli na ličkanje koruze na Limbarsko goro. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo hkrati doživeli pravi 'šolski' primer jesenskega jutra, ko je bila v dolini še megla, višje ležeči kraji pa so se kopali v soncu. Ziv žav ob koruzi Ko smo prispeli, smo se najprej posladkali z domačimi, še vročimi flancati, ki jih je pripravila gospa Cilka. Po uvodnem sladkanju smo se lotili ličkanja. Zličkali smo velik kup koruznih storžev in to z velikim veseljem. Veliko učencev to opravilo že obvlada, na kar so ponosni in z veseljem učijo tiste, ki pri tem še potrebujejo pomoč. Delo so opravljali natančno, hitro in kvalitetno, četudi so ves čas ob delu veselo čebljali in se zabavali, približno tako, kot je tovrstno kmečko opravilo nekoč tudi potekalo. Na dnu kupa koruze, ki smo ga zličkali, je na učence čakalo presenečenje - lizike. Po opravljenem delu smo šli še v hlev pogledat krave in prašiče; nekateri učenci z velikim veseljem, drugi pa so premagovali strah. Na prostem pa so se pasle ovce. Gospa Urankarjeva je otroke pri ličkanju spodbujala in jih na koncu tudi pohvalila. Za 'likof' je pripravila pravo kmečko malico, za domov pa še flancate in domač kmečki kruh. Vsi, tako otroci kot učitelji in spremljevalci, smo prišli v šolo polni vtisov in zelo dobre volje. Komaj čakamo, da se bomo lahko spet srečali. ^ Romana Andrejka Kavčič DAN ODPRTIH VRAT V GASILSKEM DOMU V KRAŠNJI V petek, 12. oktobra, so imeli gasilci v Krašnji dan odprtih vrat, zato smo se tudi vzgojiteljice skupaj z otroki radovedno odpravile proti gasilskemu domu. Tam so nas prijazno sprejeli tamkajšnji gasilci, ki so nam pokazali ogromno zanimivih stvari. Videli smo, kakšne so bile gasilske obleke ter čelade včasih in sedaj. Otroci so si poveznili čelade na glavo in se za kratek čas tudi oni spremenili v gasilce; ogledovali smo si gasilske pozivnike, ki gasilce obveščajo, kje in kaj gori. Gasilci so otrokom pokazali tudi gasilne naprave, ki so jih uporabljali včasih in sedaj; še posebno jim je bila všeč stara gasilna naprava, ki so jo uporabljali za gašenje v hribih. Zanimive so bile tudi cevi za gašenje, ki so jih otroci držali v roki in s curkom vode skušali zadeti tarče iz dveh pločevink. Ogledali smo si gasilski avto, poslušali sirene in s čisto pravimi gasilci naredili še eno 'ta pravo gasilsko sliko'. Ob samem zaključku tega pestrega in zanimivega dopoldneva pa so nas še pogostili s piškoti, lizikami in sokovi ter nam razdelili poučne brošure na temo gasilcev. Najlepše se zahvaljujem gasilcem iz Krašnje, ki ste se za nas zelo potrudili in nam bolj približali vaše delo. ^ Urša Pogačar, Vrtec Medo Krašnja Ekskurzija 5. razredov OS Brdo Vsakodnevno učenje in preživljanje dopoldnevov v učilnicah postane slej ko prej naporno in utrujajoče. Zato je vsaka sprememba načina izobraževanja zelo dobrodošla. Ne dolgo nazaj smo se s petošolci podali na potep na Gorenjsko. Kako je bilo - o tem mladi ustvarjalci. (Helena Urbanija) V četrtek, 25. 10., smo šli na celodnevni izlet. Zjutraj ob 7. 45 smo se zbrali pred šolo. Ko je prišel avtobus, smo se z njim odpeljali proti Gorenjski. Najprej smo si ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna, ki je v Vrbi na Gorenjskem. Ogledali smo si črno kuhinjo. Črna je bila zato, ker so v njej kuhali, pekli ali kaj sušili in se je dim razširil po vsej kuhinji in zatemnil stene. V kuhinji niso samo kuhali, tudi prali so, pekli, delali ^ Na peči so sušili rastline. Imeli so tudi obešeno palico - na njej so sušili cunje. Potem smo si ogledali spalnico (kamro). V njej so spali otroci, oče in mama. Oče in mama nista imela veliko prostora, zato sta se morala malce stisniti. Tej postelji se reče zakonska postelja. V zibelki so spali otroci, poviti so bili v cunje. Ogledali smo si še stranišče (na štrbunk). Vanj so lulali in kakali. Bilo je zunaj. Potem smo se z avtobusom odpravili proti slapu Savica. Slap Savica je dvopramenski, visok je 21 in 51 metrov. Pod slapom je kraški izvir - izvir Save. Potem smo si ogledali še Bohinjsko jezero, Oplenovo hišo, kozolce, Bled z okolico in Blejsko jezero. (Larisa Rak) V četrtek, 25. oktobra, smo šli na ekskurzijo. Najprej smo šli v Prešernovo hišo. Tam sem spoznala, kako je bilo včasih, ko je še živel France Prešeren. Potem smo šli na avtobus in se odpeljali k slapu Savica. Šli smo ga pogledat. Zelo je bil lep in sijajen. Nato smo si ogledali še staro hišo in se odpeljali na Bled. Ogledali smo si grad. Notri je bilo zelo lepo in zelo staro (oblačila, orožje, stoli Nato smo šli domov. (Urša Cerar) Avtobus je izpred šole odpeljal ob 7. 45, najprej v Vrbo na Gorenjskem. Med potjo smo poslušali govore učencev in učiteljice. Predstavljali smo razne znamenitosti. Moja naloga je bila predstavitev Franceta Prešerna. Najprej smo si ogledali njegovo rojstno hišo. Pot nas je nato peljala k slapu Savici. Občudovala sem čistočo in barvo slapa. Pri Oplenovi hiši smo hodili s hoduljami. Na Blejskem gradu smo si ogledali muzej. Spoznali smo viteški oklep, okostje, obleke in meče. Zelo zanimiv se mi je zdel pogovor z Japonci. Pozno popoldne smo zaključili z ogledi in se vsi utrujeni vrnili domov. (Lucija Urbanija) Šli smo na ekskurzijo. Prva je bila Prešernova hiša. Smejali smo se in zabavali. Najbolj smo se zabavali na avtobusu. Smejali smo se, ko smo srečali Japonce in Kitajce. Z njimi smo se slikali. Nato smo obiskali slap Savico. K slapu smo šli peš. Slap Savica ob močnem deževju dobi brata. Slap smo si ogledali od daleč, ker pada kamenje. Ogledali smo si tudi grad na Bledu. V gradu smo videli okostnjaka, oklep, orožje, top in stara oblačila. Najbolj mi je bil všeč okostnjak. Po ogledu smo se vračali domov. Dan je bil lep, ampak je prehitro minil. Želim si še več takih dni. (Nejc Dolinšek) Najbolj sta mi bila všeč slap Savica in Blejski grad. Slap Savica je bil zelo visoko, do tja sta bili 502 stopnici. Na Blejskem gradu smo se imeli čas pogovarjati z Japonci. Nekateri so se celo slikali s Kitajci. Japonci so nas naučili dve besedi. Skratka, imeli smo se zelo dobro. Ko smo se peljali nazaj, smo se zelo zabavali. (Maruša Pavlič) Jesensko delo operativne enote PGD Blagovica Za gasilci PGD Blagovica je delovna jesen na področju operative, predvsem v oktobru - mesecu požarne varnosti ter uspešna gasilska tekmovalna sezona. Tu naj omenim, da smo se letos spomladi kar z devetimi desetinami, v vseh starostnih skupinah, udeležili občinskega gasilskega tekmovanja GZ Lukovica in dobili kar sedem pokalov v vseh kategorijah. Po zasluženem poletnem počitku smo s pričetkom šolskega leta pričeli tudi z gasilskimi vajami za letošnje izbirno mladinsko in člansko regijsko tekmovanje. Z vajami so pričele vse članske desetine, ki so se uvrstile na regijsko tekmovanje, vendar pa se nekatere desetine zaradi določenih službenih ali osebnih obveznosti članov niso mogle udeležiti tekmovanja. Najbolj pridni smo bili v članski desetini 'A1', v kateri tekmujemo podali cel dan pomagat pospravljati po naravni ujmi v Železnike, kjer so domačini v stiski potrebovali našo pomoč. V soboto, 13. oktobra, smo se mentorji skupaj z gasilsko mladino PGD Blagovica udeležili mladinskega regijskega tekmovanja regije Ljubljana III v Komendi s tremi desetinami, mladinci, mladinke in pionirji. Uspešno so nastopile vse tri desetine, mladincem je le za las ušlo tretje mesto in s tem uvrstitev na državno gasilsko tekmovanje. Še prej v septembru pa smo se mentorji s kar 32 mladimi iz Blagovice udeležili tudi izleta gasilske mladine GZ Lukovica k gasilski brigadi Koper in v Škocjanske jame. Kakor vsako leto smo tudi letos v mesecu požarne varnosti za učence Podružnične šole Blagovica pripravili dan zaščite in reševanja, kjer smo poučili učence o požarni preventivi in kako voznim parkom in tehnično opremo: najprej z našim gasilskim vozilom (GVC 16/25), podrobno so spoznali avtocisterno (AC) ter gasilski vozilo za prevoz motorne črpalke in moštva (GV-1). Sami so v praksi preizkusili, kako se pravilno uporablja motorna črpalka in kako se pogovarjamo v primeru intervencije z radijskimi postajami. Vsi pa so na sebi preizkusili tudi izolirne dihalne aparate, brez katerih si danes ne moremo več predstavljati modernega operativnega gasilca. Prikazali smo še gašenje z gasilsko avtocisterno PGD Blagovica, ki ima ravno v teh dneh prevoženih že preko 100.000 km, kar je za gasilsko vozilo zelo veliko. Avtocisterna je kilometre nabirala tudi letos skozi celo leto, saj so vozniki PGD Blagovica z Marjanom Cerarjem na čelu prevozili na deset tisoče litrov pitne vode po krajih naše občine, skupaj že vrsto let in smo tudi aktualni občinski prvaki. Zadnjo soboto v oktobru smo se udeležili regijskega tekmovanja regije Ljubljana III v Kamniku. Naredili smo časovno zelo dobro vajo, vendar nam je zaradi nekaj preveč smole pri izvedbi vaje zmanjkalo za uvrstitev med najboljše tri. Smo pa odtekli eno najboljših štafet na tekmovanju. Pohvaliti moram tudi člane desetine 'A1' ki so se soglasno odpovedali nedeljskim gasilskim pripravam za tekmovanje in smo se raje skupaj pravilno ravnati ob izbruhu ognja. V soboto, 20. oktobra, se nas je šest operativcev iz PGD Blagovica udeležilo tudi državne vaje 'Požar v naravi 2007' na Krasu na Trstelju, kjer je bil lani velik požar, kot del tretjega voda - regija Ljubljana III. Vaja je bila namenjena predvsem poveljstvu GZ Slovenije in civilne zaščite skupaj z MORS, kako obvladovati veliko število gasilcev na požarišču, saj je na vaji sodelovalo po ocenah poveljstva GZS okoli 1000 gasilcev, od tega tudi gasilci iz sosednje Italije. Zadnjo soboto v oktobru pa smo v poveljstvu društva organizirali društveno usposabljanje operativcev PGD Blagovica. Usposabljanja se je udeležilo okoli 35 operativnih gasilcev. Poveljnik društva Blaž Judež je na začetku poudaril, kako pomembno je, da se operativni člani stalno usposabljamo in smo se vedno dolžni odzvati klicu na intervencijo ter s tem bližnjemu na pomoč, še posebej pa gasilci PGD Blagovica, ki smo osrednja gasilska operativna enota v občini Lukovica. Slušatelji so se podrobneje seznanili z našim kjer je zaradi poletne suše in drugih nevšečnosti ni bilo dovolj. Na koncu usposabljanja pa je sledila še tradicionalna malica, ki se je ob gasilskih pogovorih zavlekla pozno v noč. Dela v gasilskem društvu je vedno dovolj, ob tem pa vedno najdemo tudi čas za družabno življenje v društvu, saj deluje v okviru društva tudi športna sekcija, ki prireja skozi celo leto razne športne in rekreativne aktivnosti. Letošnje leto gre počasi h koncu, v društvu pa že snujemo smele načrte za prihodnje leto, kjer nas med drugimi čaka tudi nabava novega gasilskega vozila (GVC 24/50) oziroma po domače gasilske cisterne, po trenutnem načrtu GZ Lukovica. Zavedamo se, da za uspešno delo v društvu niso dovolj le uspešen štab operative in predsednik z upravnim odborom, ki nas moralno in finančno podpira pri delu, temveč tudi številni gasilci, ki so pripravljeni pomagati. Ob vseh teh aktivnostih pa sedaj tudi vem, zakaj se gasilci iz Blagovice ne pojavljamo veliko v časopisih, saj nam zaradi veliko gasilskega dela vedo zmanjka časa, da napišemo še kakšen članek o sebi. ^ Ilija Medič, član štaba operative PGD Blagovica KLEMEN GERCAR DRŽAVNI PODPRVAK Letošnja sezona za Sitar Dunlop državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 125 ccm MX2 za Klemna GerCarja s Prevoj, dana Ferode Celje, ni potekala po naCrtih. @e na prvi drki je nastopil s povišano telesno temperaturo. Druga tekma je bila le dva dni za tekmo evropskega mladinskega prvenstva. V nadaljevanju se je posvetil tekmam evropskega prvenstva, vendar je vseskozi d^al stik s prvo trojico. V drugi polovici sezone pa je na drki v Šentvidu pri StiCni zmagal v obeh vožnjah. Tako je tekmecem dokazal, da lahko tudi zmaga. V naslenjih dirkah je zmagal na vsaki temi v eni vožnji ali pa zmagal v skupnem seštevku drke. OCitno mu sreCa ni bila naklonjena, saj je veCkrat padel, velikokrat ne po si krivdi. Na zadnji dirki je po 2. mestu v 1. vožnji in zmagi v 2. vožnji ponovno zmagal v skupnem seštevku dirke. Tako je osvojil naslov državnega podprvaka. Za naslov prvaka pa mu je zmankalo le nekaj toCk. Z njegovim klubom Feroda Celje pa je osvojil tudi naslov klubskega državnega prvaka. V tem tekmovanju so se še štele toCke treh najboljših tekmovalcev v treh različnih razredih. Klemen Gerčar je bil uvrščen tudi v slovensko reprezentanco za evropski pokal narodov, ki je bil v Gaildorfu (Nemčija). Vsako državo so zastopali po trije tekmovalci v treh različnih razredih. Naše barve so zastopali: Jaka Može v razredu MX1, Klemen Gerčar MX2 in Sašo Kragelj v MX3. Slovenija je osvojila odlično 4. mosto, kar je najboljša uvrstitev doslej. "V naslednji sezoni želi ponoviti uspeh iz lanske sezone, ponovno postati državni prvak ter se % V iT A*' ^jg V m Klemen v družbi oboževalk uvrščati v angleškem državnem prvenstvu med deseterico, saj bom naslednje leto nastopal za eno od angleških ekip." je povedal naš šampion. Kondicijski trener je bil Matej Cankar iz fitnes centra Otelo iz Domžal. Imel je podporo celotne družine, sponzorji pa so bili: Feroda zavore, Delta team Krško, Akrapovič, olja Motulj, Mauri, BP Burja, Občina Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane ter Avtoprevozništvo Klopčič s.p. ^ Besedilo:: Miran Kokalj Foto: Veljko Jukič Uspešni na turnirju Jesenski turnir v malem nogometu je bilo zadnje letošnje večje srečanje nogometnih ekip, ki so se predstavile na zlatopoljskem igrišču. Omejeno število je omogočilo nastop dvanajstim ekipam, ki so se prijavile med prvimi in zato žal nismo mogli zagotoviti nastopa nekaterim, ki bi se tudi radi udeležili turnirja. Moram poudariti, da je tokrat domača ekipa blestela, prikazala izredno dopadljive igre že v prvih nastopih in si priborila točke, ki so omogočale nastop v četrt finalu. Kar šestnajst tekem se je odvijalo tekom nedeljskega dneva, zelo dopadljive za oko, potrebno pa je poudariti, na visokem nivoju ferpleja. V zaključnici sta se v velikem finalu pomerili pomlajena domača ekipa in BS Tehnik iz Lukovice. Slednji so slavili ob razglasitvi rezultatov in prvega mesta, v veliko veselje pa je bilo domačinom, ki so osvojili drugo mesto. Tretja je bila ekipa Blagovice, veselili pa so se tudi Rdeči Vragi s Prevoj, mlada ekipa, ki ji je pripadlo četrto mesto. Po končani razglasitvi rezultatov se je predsednik društva Janez Hribar zahvalil vsem ekipam za udeležbo, pohvalil pa je tudi vse člane, ki so delavno sodelovali na turnirju. ^ Tone Habjanič ŠPORTNO DRUŠTVO PREVOJE športno društvo Prevoje je meseca septembra organiziralo turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo deset ekip iz bližnje in daljne okolice. V finalu sta se pomerili ekipi Ultras Domžale in ekipa ŠD Krašnja. Zmagali so Ultras Domžale in tako osvojili prvo mesto na turnirju, drugo mesto je pripadlo ŠD Krašnja, tretje mesto pa je osvojila ekipa HenCki. Pokal za najboljšega strelca si je pristreljal Lisjak iz ekipe Ultras Domžale. Zadovoljstvo po osvojenem balinarskem turnirju Drugo soboto v mesecu oktobru je Športno društvo Prevoje v sodelovanju z gostilno Škarja na Prevojah organiziralo turnir v balinanju. Prvo mesto je osvojila ekipa Troti, drugo mesto ekipa Medeko, tretje mesto je pripadlo ekipi Škarja, nehvaležno Cetrto mesto pa so si pribalinali Clani ekipe Vulkanizerstvo LenCek. PrviC pa je na balinarskem turnirju sodelovala tudi ekipa Športnega društva Prevoje in osvojila odlično peto mesto. Info: sdp@email.si ^ ŠD PREVOJE Hitro je hitro prehitro Svetovna zdravstvena organizacija je tretjo nedeljo v novembru letos razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Hitrost vožnje prilagodite razmeram na cesti, svojim sposobnostim in psihofizičnim sposobnostim primerno, kajti vse prerado se konča _ ^ djd Maratonska jesen Prevojčan Robert Kotnik uspešno nadgrajuje tekaško kariero. Po planu se je sredi oktobra najprej udeležil zagrebškega maratona, kjer se je pomeril v polmaratonu, kar je bil zadnji test oziroma priprava za ljubljanski maraton. Zadovoljen s tekom in pripravljenostjo je dosegel odlično 5.mesto. Že čez dva tedna, 28.oktobra, je sledila večja preizkušnja. Prvič je tekmoval v pravem maratonu (42,195 km), ki je potekal v dveh krogih po ljubljanskih ulicah. Robertov rezultat, ki ni dosegel njegovih velikih pričakovanj, so krojile slabe vremenske razmere (hladno in dež), pa tudi trema, ki je bil v dneh pred tekmo kar velika, predvsem iz spoštovanja do debitantskega nastopa na tej razdalji in napovedanih slabih vremenskih pogojih. Tri dni pred nastopom, je bil Robert gost v športni oddaji Kocka na Gorenjski televiziji, kjer mu je izkušenejši maratonec Roman Kejžar ponudil pomoč, v smislu narekovanja tempa v prvem krogu. Na deževno in mrzlo nedeljo pa je šlo zares; po dogovoru se je prvi krog Kotnik držal skupine in razen manjših težav z ritmom ni imel večjih težav. V drugem krogu se je odločil kreniti v svojem ritmu, saj je skupina s Kejžarjem začela popuščati. Po 25 km so se začele pojavljati prve težave (bolečina v desni stegenski mišici in izreden mraz v trebušnem predelu), kljub temu je Robert nadaljeval svoj izvrsten tek vse do 28. km, nato pa so se bolečine tako okrepile, da je bil prisiljen zmanjšati tempo. V tistem trenutku je bil Kotnik na 9. mestu - skupno in prvi med slovenskimi udeleženci maratona. Seveda so bile razmere za vse tekmovalce enake, s tem da so zmagovalcu iz Ukrajine, z izjemnim časom 2:11 in veliko prednostjo pred kenijskimi tekači, pogoji ustrezali. Na koncu je Robert s časom 2:51:37 osvojil zadovoljivo 21. mesto med vsemi tekači, oziroma 10. uvrstitev med Slovenci. V pogovoru se je Kotnik zahvalil navijačem, ki so ga vzpodbujali ob trasi ljubljanskega maratona, posebej pa še Tomažu Gabrovcu in Janku Urbaniji Robert v cilju za pomoč, spodbudo in za asistenco, saj sta celotno progo skrbela, da je imel v vsakem trenutku na voljo osvežilno pijačo in suha oblačila. Naj dodam, da je bila na letošnjem Ljubljanskem maratonu izjemna udeležba tekačev iz bližnje okolice - prebivalcev naše občine in tudi ostalih tekačev, ki so se skrbno pripravljali okoli Gradiškega jezera. Robert Kotnik želi pohvaliti in čestitati vsem, ki ste uspešno pretekli zastavljene cilje in vam želi obilo uspeha na naslednjih tekmovanjih. Da pa bi lažje izpolnjevali svoje cilje, premagovali ovire na poti do njih, pa se lahko obrnete tudi na Roberta preko elektronske pošte rk1forest3gmail.com za kakšen nasvet ali morebiten skupen trening. ^ Besedilo: CHE Foto: Sonček® Slovenska Gazela Bolhar d.o.o. v Lukovici Morda vas je presenetilo in niste vedeli, da je v Lukovici že četrto leto sedež enega najbolj uspešnih podjetij v Sloveniji na področju usnjarske panoge. V prostorih bivše Mojce, kjer je imelo vrsto let poslovni obrat podjetje Toko line d.o.o., ima svoje poslovne prostore podjetje Bolhar d.o.o. Podjetje Bolhar d.o.o. se je razvilo iz družinske obrti - usnjarne Bolhar in je z 80-letno tradicijo danes eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju trženja gotovega usnja. Usnje ku- pujejo na trgih Južne Amerike, Srednjega in Daljnega vzhoda ter Evrope; nekaj blaga prodajo slovenskim kupcem, več kot 70 % pa izvozijo na trge osrednje in JV Evrope. Podjetje Bolhar d.o.o. je eno redkih podjetij v usnjarski panogi, ki ves čas uspešno posluje in se v zadnjih letih po rasti poslovanja uvršča med Slovenske Gazele; beležijo vsakoletno povprečno 30 % rast. Matija Bolhar, direktor družinskega podjetja, pove, da so ključ do uspeha sposobni ljudje z idejami, pridnostjo in ambicioznostjo. G. Bolhar je zelo zadovoljen in vesel, da so se preselili v občino Lukovica, še zlasti zaradi tega, ker je veliko prednikov pred več kot 100 leti živelo prav v Lukovici in njeni okolici. Leta 1800 je v Lukovici živel Matija Bolhar, in sicer na naslovu Lukovica 7. Iz Domžal so se pred tremi leti preselili v občino Lukovica, in sicer v bivše prostore podjetja Toko line d.o.o. (bivši objekt Planika Mojca), od katerih so odkupili poslovne prostore in si s tem zagotovili nadaljnjo rast in uspešno poslovanje, še zlasti zaradi izjemne lokacije ob avtocesti Ljubljana-Maribor. V podjetju Bolhar d.o.o. imajo 9 zaposlenih, svoja podjetja imajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Srbiji. Tržijo različne vrste usnja za čevljarsko industrijo, konfekcijo, vse vrste galanterijskega in tapetniškega usnja ter krzno za izdelavo avto-prevlek, copat in čevljarstvo. Če si zaželite kakršno koli usnje za izdelavo oblačil ali kakšne druge namene, vam bodo v podjetju z veseljem ponudili širok asortiman usnja. ^ Katarina MEDENA PENINA ČEBELARSTVA CIRER Pri Cirerjevih v Rafolčah ima čebelarstvo zelo dolgo tradicijo, ki jo Joži in Anton iz leta v leto nadgrajujeta. Tako je v zelo lepo urejeni prodajno-razstavni sobi Čebelarstva Cirer od letos na voljo nov produkt - medena penina. Prvič so ta proizvod v Sloveniji predstavili leta 2005, po dveh letih pa je na voljo tudi pri Cirerjevih. Medeno penino pridelujemo po klasični metodi proizvodnje penin. Osnova za medeno penino je medica, zato so njene značilnosti enake osnovni medici, vendar je oplemenitena s spremembami, ki nastanejo zaradi sekundarnega alkoholnega vrenja in zorenja v zaprti steklenici. "Značilna medena aroma, osvežujoč okus in igrivo iskrenje drobnih mehurčkov uvrščajo medeno penino v sam vrh medenih pijač," nam je zaupal Anton Cirer. Medena penina vsebuje 10-15 % alkohola in se pije kot aperitiv, ohlajena na 6-8°C. Izvedeli smo tudi, da njena pridelavo traja kar leto in pol. Pobudo za pridelavo te pijače so dali v Sekciji izdelovalcev medenih pijač pri Čebelarski zvezi društev Maribor, katere član je tudi gospod Cirer. Ta zveza pa vsako leto pripravi tudi vseslovensko ocenjevanje medenih pijač, ki je bilo letos že sedmič po vrsti. Na njem je sodelovalo šestdeset čebelarjev, ki so poslali preko sto vzorcev pijač. Čebelarstvo Cirer se je okitilo s kar dvema zlatima priznanjema, za medeni liker in medico. V Rafolčah so tako postali pravi mojstri izdelave medenih pijač, ki jih sedaj ponujajo tudi v zelo lepi darilni embalaži. Seveda pa glavna dejavnost Cirerjevih še vedno ostaja pridelava medu, ki je bila letos uspešna. Predvsem to velja za spomladanske cvetlične paše, medtem ko gozdnih in poznih paš ni bilo, saj se je letina končala kar 3 tedne prej. Kako kakovostna je bila letina pa bo znano konec novembra, saj bodo takrat objavili rezultate mednarodnega ocenjevanja, ki ga vsako leto pripravijo v Semiču in se ga udeležujeta tudi Joži in Anton. V lanskem letu sta dobila kar šest priznanj, od tega pet zlatih in eno srebrno. Vse to je potrdilo, da pri Cirerjevih ubirajo pravo pot in da pri njih medijo kvalitetne proizvode. Ob koncu našega obiska pri Čebelarstvu Cirer pa sta lastnika izkoristila to priložnost in sta že sedaj vsem bralcem Rokovanjča zaželela vesele decembrske praznične dni. ^ Leon Andrejka Izdelki čebelarstva Cirer ZA SREČO, OKRAS IN ZDRAVJE -bodika, omela, bršljan V hladnejših mesecih večini rastlin pri nas odpadejo listi ali celo iglice. Tako je v tem času veliko težje najti primerne rastline za krašenje domov. Z malo truda pa je mogoče najti prav zanimive rastline, ki tudi v zimskem času ohranijo zeleno listje. To je še posebno iskano v času decembrskih praznikov. Med najbolj znanimi in iskanimi rastlinami so v tem času bela omela, bršljan in bodika. Navadna bodika je ena izmed najlepših rastlin, ki uspeva pri nas in v zimskem času obdrži liste. Pozimi je še posebno privlačna, saj rastlino krasijo vpadljive rdeče kroglice. Nič čudnega, da jo že od nekdaj uporabljajo tudi za okraševanje. Kot simbol večnega življenja so bodiko pogosto sadili ob cerkvah, spomenikih in grobovih. Uporabljamo jo lahko predvsem pri izdelavi vencev, butar in cvetličnih šopkov ter za različne slavnostne okrasitve. Bodikini zeleni mesnati listi tudi brez vode ne ovenejo, zato so nadvse primerni za okraševanje v zimskih mesecih, ko ni na voljo veliko drugega zelenja. Za navadno bodiko, ki pri nas edina uspeva samoniklo, so značilni ovalni temnozeleni bleščeči usnjati listi, katerih rob je pogosto spremenjen v listne bodice. Bodika ima drobne bele cvetove. Iz ženskih cvetov se v jesenskih in zimskih mesecih razvijejo okrogli rdeči plodovi velikosti graha. V njih so semena, iz katerih je mogoče vzgojiti novo rastlino. Slednje je sicer bolj preprosto s koreninskimi poganjki. Bodika pri nas raste običajno kot grm ali manjše drevo, znani pa so tudi več kot deset metrov visoki primerki. Poleg navadne bodike v okrasne namene pri nas na vrtovih marsikje gojijo različne okrasne sorte bodik, ki izvirajo iz Azije in Amerike. Bodikine liste so nekoč uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu za zdravljenje zlatenice in putike. Čaj (mate, terere) iz listov nekaterih vrst bodike pa je še posebno priljubljen v južni Ameriki. Tam ga pijejo vsakodnevno, podobno kot pri nas kavo, saj ima podoben učinek. Bodika je priljubljena zaradi ^ Igor Fabjan ^ivo rde~ih kroilic TOMAŽ BEDEN: "OBČINA LUKOVICA JE ČUDOVITA ŽEPNA OBČINA" G. Beden, se lahko na kratko predstavite? 29 let sem že podjetnik, v podjetju Simtek d.o.o se ukvarjamo predvsem z izdelavo strojnih elementov, razvojem in inženiringom le-teh, proizvodnja temelji na struženju in rezkanju s CNC stroji. Izdelujemo od individualnih do velikoserijskih kosov. Sem poročen, hči Brigita je ravnokar diplomirala na fakulteti za računalništvo in informatiko. V občinskem svetu sem prvi mandat, kandidiral sem na listi stranke SDS, iz katere sem pred kratkim izstopil zaradi nestrinjanja s politiko vodenja občinskega odbora SDS Lukovica ter njenim predsednikom. Bil sem eden izmed ustanovnih članov in prvih predsednikov OO SDS Lukovica. Sedaj sem se pridružil svetniški skupini SLS, nisem član te stranke, je pa dejstvo, da so mi njihova stališča in mnenja najbolj blizu. Kljub temu da ste bili že vrsto let vpeti v lokalno politiko me zanima, zakaj ste se šele lansko leto odloČili, da kandidirate za občinskega svetnika? Kot podjetnik se zavedam, kako težko je v gospodarstvu zaslužiti denar, po drugi strani pa že leta opažam, kako se z denarjem iz proračunske 'malhe' troši vse povprek. To se mi ne zdi prav in to je bil razlog, da sem se odločil za kandidaturo. Menim, da je potrebno s proračunskimi sredstvi in premoženjem občine bolj racionalno gospodariti, stremeti je potrebno k oplemenitenju sredstev, ne pa, da se denar vseh nas brezglavo zapravlja. V gospodarstvu imamo podjetniki problem, kako denar zaslužiti, v občinskih strukturah pa, kako ta denar zapraviti. Ali ste se res odpovedali sejninam? Res je, odpovedal sem se vsem sejninam. Eno leto ste že svetnik, sedaj že imate izoblikovano sliko o stanju v občini, kakšno je sedaj vaše stališče? Opažam, da se nihče kaj dosti ne sekira, ko se naše občanke in občane dodatno finančno obremenjuje, nihče se ne zavzema za malega človeka, vse je preveč podrejeno koristi posameznikov ter določenim lobijem. To si prizadevam spremeniti, ker sem odločno proti, da prav občani Lukovice plačujemo najdražje komunalne storitve izmed vseh okoliških občin, ki so nastale iz bivše občine Domžale, čeprav imamo skupni komunalni servis, čigar solastnik je tudi naša občina. Ste tudi predsednik Odbora za gospodarstvo in član Statutarno pravne komisije, kot podjetnik se še posebej goreče zavzemate za gospodarski razvoj občine. Točno tako. Menim, da v občini Lukovica potrebujemo res dobre projekte na področju gospodarstva, o obrtni coni v Lukovici se že vse predolgo govori, konkretno pa ni bilo na tem področju še nič narejenega. Občutek imam, da ni bilo ne prej ne sedaj pravega posluha za podjetništvo v naši občini. Bojim se, da se bo tudi na Prevojah, kjer se načrtuje obrtno poslovna cona, to zemljišče prekvalificiralo v stanovanjske površine. Kot podjetnik pogrešam podjetniško miselnost v občini. Ne zdi se mi prav tudi to, da se je pred volitvami veliko obljubljalo občankam in občanom, po volitvah pa so se delovni stroji umaknili in zadeve stojijo. Kritični ste do ravnanja s prostorom v občini Lukovica, glasno opozarjate na divjo stanovanjsko pozidavo. Naša občina je lepa in čudovita, ker pa občinska uprava nima posluha za pridne, perspektivne in ambiciozne ljudi, se le-ti selijo v druge občine, kjer imajo možnost za svoj nadaljnji razvoj. To ni prav. Občina bi jih morala spodbujati, imeti posluh za njih. Imamo nekaj zelo perspektivnih podjetnikov, ki želijo razširiti svojo dejavnost, pa se že vse predolgo ubadajo s pridobitvijo gradbenih dovoljenj. Namesto tega ima kapital v našo občino na veliko odprta vrata, vendar dejstvo je, da jih vodi edino želja po velikem profitu, občutek imam, da kapital že močno kroji našo občinsko politiko. Pozidali nam bodo najlepše dele naše občine, naselilo se bo veliko število ljudi, nam pa bodo ostali problemi: graditi bomo morali šole, vrtce, zdravstvene domove, infrastrukturo, vse to seveda iz naših proračunskih sredstev. V občini Lukovica bi morali bolj smotrno gospodariti s prostorom, nihče se ne vpraša, kaj bomo zapustili našim zanamcem. Kaj pa je po vašem mnenju pohvalnega v občini Lukovica? Pohvalil bi mlade, ki se ukvarjajo s športom, in ki jim sicer občina premalo stoji ob strani; mladi v občini nimajo nobenega prostora tako za druženje kot tudi za športne aktivnosti. Kljub temu dosegajo vrhunske rezultate, kar me zelo veseli. Imamo evropskega prvaka v motokrosu. Vidim zagnano in zdravo mladino, poskrbeti moramo, da bodo imeli vsaj osnovne pogoje za šport in zdravo druženje. Kje so po vašem mnenju dodatne priložnosti za občino Lukovica? Turizem bi lahko bil zelo pomembna gospodarska panoga; imamo Čebelarski center Slovenije, Gradiško jezero, ki je eno najlepših lokacij v Sloveniji za rekreacijo, Društvo podeželskih žena Lukovica je zelo aktivno in prizadevno, imamo sposobne in dobre gostilne s tradicijo, Janko Kersnik je pustil velik pečat v naši občini. Tukaj vidim veliko priložnosti, ljudem imamo res kaj ponuditi. Bolje bi morali izkoristiti izvoz na avtocesto. Velik vzgled nam je lahko Gostinsko podjetje Trojane, s sposobnim in vztrajnim direktorjem so uspeli izgradnjo avtoceste celo izkoristiti kot dodatno priložnost, da še povečajo prodajo. To je dokaz, da se lahko s trdim delom in odločnostjo doseže marsikaj. Trojanski krof je edina blagovna znamka, ki bi lahko dodatno promovirala občino Lukovica v evropskem prostoru, seveda pa je potrebno za te zadeve kaj več narediti. Tri leta v vašem prvem mandatu občinskega svetnika je še pred vami, za kakšne vrednote se boste zavzemal? Zavzemal se bom, da bo občina Lukovica občina prijaznih ljudi, s posluhom tako za gospodarstvo in razvoj podjetništva kot za slehernega posameznika. Želim si, da bi mladi videli prospektivo v domači občini. Kot rad povem, je občina Lukovica čudovita žepna občina, in taka naj tudi ostane. ^ Katarina DeSUS OO DESUS LUKOVICA SE PREDSTAVLJA OO Desus Lukovica je bila ustanovljena v decembru 2003. Z aktivnim delovanje in sprejetjem programa, ki je v okviru stranke Desus Slovenije, pa želimo, da stranka tudi v naši občini dobi svoj prostor. Program stranke Desus Lukovica je prilagojen občini Lukovica in je naslednji: 1. zavzemamo se za učinkovito, smotrno in jasno porabo javnih sredstev v občini, s tem, da se upošteva tudi starostna generacija občanov in se ji omogoči krepitev kakovosti življenja, 2. urediti dom za starejše občane, omogočiti dnevno bivanje in druženje občanov, možnost prehranjevanja in organizacija potrebne pomoči sociale, zdravstva in prostovoljcev, 3. zdravstveno varstvo in zobozdravstvo bo nujno potrebno tudi v občini prilagoditi večji strukturi starejših občanov, 4. zavzemali se bomo za občino, prijazno vsem občanom - večjo podporo pri izobraževanju odraslih, tudi starejših - uporaba računalnika, interneta, pravni nasvetih, 5. zavzemali se bomo za tesnejše sodelovanje in vključevanje med generacijami, da bo vsaka koristno izvajala svoje poslanstvo, 6. OO Desus Lukovica želi sodelovati v organih občine Lukovica, z društvi v občini Lukovica, seveda v okviru sprejetega programa. Program dela je OO Desus Lukovica potrdila na svoji seji 15. 10. 2007. Za vse informacije vam je na voljo predsednik stranke Desus Lukovica FRANC DOLINAR (041/974 463). S svojimi izkušnjami lahko prispevate k ohranjanju pravic iz minulega dela in omogočanju kvalitetnega življenja tudi tistim, ki bodo jutri živeli na podlagi svoje pokojnine. Zato se nam pridružite, tudi če še niste v pokoju! ^ OO DESUS LUKOVICA Ste 'čistokrvni' Trojančan, saj ste v teh krajih rojeni, na Trojanah ste poiskali ženo Zdenko, tu ste zgradili hišo in na Trojanah želijo ostati tudi vaši trije otroci. Na podeželske Trojane sem resnično navezan. Tudi moji starši izhajajo iz teh krajev. Starejši sin Sebastjan gradi tu mizarsko delavnico, sin Martin se pripravlja na gradnjo stanovanjske hiše in tudi hčerki Ani ni do mestnega v^a. Bivalni pogoji so sedaj na Trojanah po izgradnji predora ugodnejši. Sicer pa sinu Sebastjanu in snahi Sabini, ki sta oba samostojna podjetnika, pomagam pn upravljanju in sem njun prokurist ter vodim vse finančne in računovodske posle. V domačem kraju ste zelo aktivni. Ni mi vseeno, kaj se v kraju dogaja. Pred leti sem bil predsednik skupščine krajevne skupnosti, sicer pa se moje aktivnosti začenjajo s predsednikovanjem šolski dijaški skupnosti na Gimnaziji pedagoške smeri v Celju v davnem letu 1968 in leto kasneje novoustanovljeni mladinski organizaciji na Trojanah. Z mladinsko kot politično organizacijo me vežejo vsa mladostna leta, del njih tudi profesionalno na nivoju takratne Občine Domžale, Slovenije in Jugoslavije. V letih 1976 in 1977 sem kot komandant vodil mladinsko pohodno brigado v jugoslovanskem merilu, na eni od teh je bil pohodnik tudi sedanji predsednik Vlade RS. Danes sem član nekaterih društev v kraju, zadnja leta LADO GORICAN pa sem se veliko ukvarjal kot nosilec civilne iniciative v kraju, ena od nalog je bilo reševanje odškodnin našim prizadetim krajanom ob poškodbah njihovih objektov zaradi gradnje trojanskega avtocestnega predora. V društvenem življenju ste zelo aktivni pri trojanskih gasilcih. Ukvarjam se z mnogimi aktivnostmi na različnih področjih: kulturnem, socialnem, gasilskem. Sem častni član Moškega pevskega zbora Lipa Trojane in jim večkrat pomagam pri pripravah in vodenju koncertov. Pri našem gasilskem društvu sem tajnik, kar pomeni 'deklica za vse'. Pred dobrima dvema letoma sem opravil tudi tečaj in postal višji gasilski častnik organizacijske smeri. Menim, da je redko kje opravljenega toliko prostovoljnega dela, kot je v gasilstvu. Lepe besede pa se najdejo pogosto samo ob dogodkih, ko se spozna, kaj bi bilo brez gasilcev. Eden od vaših konjičkov je preučevanje določenih pravnih vprašanj. Če bi bil še mlad, bi se gotovo odločil za študij prava. Tako pa se s pravnimi vprašanji ukvarjam iz veselja. Nimam težav s pripravljanjem različnih pogodb, zemljiško knjižnimi zadevami in podobno. Ob delitvi Občine Domžale na več občin je bil izdan Register predpisov Občine Domžale, ki sem ga pripravljal skoraj 10 let. V današnjem času postaja pravna varnost vse pomembnejša, tako v domačem okolju kot na delovnem mestu. Na žalost postajajo 'heroji' tisti, ki znajo manipulirati z ljudmi, ki navadno svojih pravic in varstveno pravnih možnosti sploh ne poznajo ali pa jih poznajo premalo. Sicer pa imam pravih hobijev veliko, ene opravljam bolj zavzeto, druge manj. Med temi so fotografiranje, filatelija in računalništvo. Zelo rad poslušam glasbo, veliko tudi klasično. Poznani ste po tem, da se vedno temeljito pripravite na seje Občinskega sveta in ste verjetno najpogostejši razpravljavec. Če se zavedamo dejstva, da smo svetniki neke vrste posredniki med županom oziroma občinsko upravo in našimi občani, moramo pač opozarjati na manj primerne rešitve za občane, na drugi strani pa skrbeti, da se proračunska sredstva razporejajo za namene, ki bodo bistveno prispevali h kvaliteti bivanja v naši občini. Da pa znaš to početi, moraš gradiva oziroma predloge temeljito preštudirati. To res tudi počenjam, čeprav mi to vzame ogromno časa. Je pa tudi res, da greš zaradi tega mnogim 'na živce', ker problematiko preveč poznaš. Ali to pomeni, da se moramo vsi stalno izobraževati? To je nujno. Tudi sam sem se pred leti vpisal na drugo stopnjo študija javne uprave in pri svojih 53. letih diplomiral, celo z odliko. Bilo je malce neprijetno, ko so me študentje na hodnikih Fakultete pozdravljali, češ da sem verjetno profesor. Ne gre za to, da bomo vsi hodili v šole, to morajo izkoristiti predvsem mladi. Preprosto, slediti moramo dogajanjem okoli nas, kaj prebrati, kaj poslušati, si kaj ogledati. V življenju ste si nabrali veliko izkušenj. Kako vdite svet okoli sebe? Izredno me moti zlorabljanje besede 'demokracija' za osebne koristi. Mnogo krivic se dogaja, pa navadni ljudje marsikdaj nimamo možnosti ukrepanja. Poštenje ni več vrednota. Ljudje, ki pridejo na oblast, pozabijo na čas pred tem. Premalo imamo občutka za sočloveka, tudi preveč zaprti smo sami vase. Iz razgovora z Ladom Goričan sem spoznala, da je njegova temeljna človeška vrednota poštenost, zato mu je krivično očitanje nepoštenosti človeku največje zlo. Spoznala sem človeka z globokim socialnim čutom, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja okoli njega, zato me ne čudi več, zakaj se v Občinskem sveti vedno zavzema za malega človeka, da ga z nepremišljenimi ukrepi občine ne bi prizadeli. ^ Milena Bradač POSLOVNI CAS IN URADNE URE CENTRA ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE URADNE URE: PON.: 8.00-12.00, 13.00-15.00 SRE.: 8.00-12.00, 13.00-17.00 PET: 8.00-12.00 POSLOVNI ČAS: PON.: 8.00-15.00 TOR.: 8.00-15.00 SRE.: 8.00-17.00 ČET: 8.00-15.00 PET: 8.00-13.00 Sobota od 8. do 12. ure, in sicer vsako prvo soboto v mesecu oziroma vsako drugo soboto v mesecu, če pride prva sobota v mesecu na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. TEL.: (01) 724 63 70 - tajništvo TEL: (01) 724 63 76 - vodja oddelka za družinske prejemke (krajši delovni čas, dodatek za nego, otroški dodatek,porodniško nadomestilo) TEL.: (01)724 63 73 - otroški dodatki, porod.nadomestilo TEL.: (01)724 63 75 - otroški dodatki, porod.nadomestilo TEL.: (01)724 63 99 - otroški dodatki, porod.nadomestilo Koordinator za izvajanje nadomestne kazni : 01 724 63 90 Koordinator za obravnavo nasilja: 01 724 63 93 FAX: 01 721 56 80 E-NASLOV: gpcsd.domza@gov.si Spletna stran: csd-domzale.com Sobota od 8. do 12. ure, in sicer vsako prvo soboto v mesecu oziroma vsako drugo soboto v mesecu, če pride prva sobota v mesecu na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. Vse uporabnike naših storitev obveščamo, da smo s pomočjo župana Domžal g. Dragarja in ge. Spruk za svojo dejavnost pridobili dodatne prostore v prvem nadstropju na naslovu: Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, 1230 Domžale. Za pomoč se jima iskreno zahvaljujemo. Peter Rebolj, direktor Lepo pozdravljeni! Pišem vam prvič in upam, da mi boste vi lahko pomagali. V Rokovnjaču imate rubriko pisma bralcev in vprašanja. Imam vprašanje za g. župana. Skoraj leto bo odkar sem bila pri njem na sestanku za vas Kompolj kjer bi radi pridobili pločnik ali še dve avtobusni postaji, ki jih je g. župan sam predlagal, da bi bilo bolje in cenejše izvedljivo. Bilo je tudi pisno oddano na občino in Osnovno šolo Janko Kersnik, a iz občine ni niti odgovora,ýaj da bi se kaj delalo, šola je pa poslala priloženo. Če se kdaj peljete mino Kompolj proti Krašnji, si mogoče zamislite, ko vidite otroke in odrasle, ki hodijo po bankini ob zelo, zelo^ gostem prometu, pa naj bo sonce, tež ali sneg. Šola je pred vrati, zato se nam gre za varnost naših otrok. Proračun za leto je narejen, zato predvidevam, da smo spet izpadli iz igre, ki je res potrebno kaj storiti. Obračam se na vas, vem da ne morete vi tega storiti, samo prosim vas, če lahko objavite in o tem povprašate g. župana, če boste kaj bolj prepričljivi kot sami vaščani. In upamo, da je še možnost reševanja problema pred najhujšim. Najlepše se vam zahvaljujemo za pomoč, če bomo imeli z Rokovnjačem kaj več sreče, vsaj z odgovorom. Vaščani Kompolj Ot ÍKf/ťííí Iz^b^ z mjtkpšiml deksjTOiijainL m- i mig 441 j nliTlI t^^íjpqniiii :-&ll|in:řiirr. ur! ir-fiflJiiin^iinirr^*! ríJírtfri. IllíTJňiM t Jlrir^ HT^TViA, .ij tn Da ne bo prepozno Verjetno je vprašanje lastništva krivo, da je pod mostom pri Andrejku še vedno toliko peska. Zadnje neurje je količino nasutja še povečalo in vprašanje je, kako bo, če bo prišlo do ponovnih močnih nalivov. Najbolj črn scenarij je vsekakor ta, da bo poplavilo glavno cestno povezavo med Trojanami in Lukovico, še bolj črn je, da odnese most. Upam ,da se bodo po objavi tega prispevka le zganili občinski mlini in očistili hudournik, ne glede nato, ali je v lasti ali skrbi te ali one skupnosti. Za skupno dobro in varnost gre Drago juteršek ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAMI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE V ZDRAVSTVENEM DOMU DOMŽALE Zdravje je ena od osnovnih in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju, ki pa se je velikokrat zavedamo šele takrat, ko smo bolni. Vzrok za številna nenalezljiva kronična obolenja je pogosto v nezdravem življenjskem slogu. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so nezdrav način prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Bolezni srca in ožilja in druge kronične bolezni (rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč) so prevladujoča patologija sodobnega sveta. Slovenci imamo visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni: petina ima zvišan krvni tlak petina mejno zvišanega petina ima zvišan krvni sladkor 60 % ima zvišane vrednosti holesterola v krvi 50 % Slovencev je predebelih Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posamezniku ali skupini, da povečuje nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjajo in izboljšujejo. Zdravstvena vzgoja je pomemben element promocije zdravja. Služba za promocijo zdravja in izobraževanja poleg zdravstveno - vzgojnih aktivnosti izvaja učne delavnice, programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo CINDI Slovenija. Glavni cilj mednarodnega programa CINDI je preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja in pri spremembi tveganih življenjskih navad. Sodoben človek je iskalec zdravja. Živimo v postmoderni družbi, kjer ljudje posvečajo več pozornosti zdravju in zdravemu načinu življenja. Skrb za zdravje in strah pred boleznijo nista več zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč preraščata v družbeno normo. Z učnimi delavnicami in projekti promocije zdravja, ki jih izvajamo v zavodu, želimo pomagati ljudem, da razvijejo zdrav življenjski slog in zadovoljstvo s samim seboj. Učne delavnice so le osnovno pomagalo, da se ljudje seznanijo z zdravim načinom življenja ter se odločijo za spremembo. Težji del pa je na njih, da na spremembi vztrajajo in živijo zdravo. Delo, ki jih čaka, je dolgotrajno, rezultati pa so vidni šele po določenem času. Zdravstveno vzgojni center v Zdravstvenem domu Domžale izvaja naslednje učne delavnice: 1. PROMOCIJA ZDRAVJA - ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2. DEJAVNIKI TVEGANJA 3. TEST HOJE 4. ZDRAVA PREHRANA 5. ZDRAVO HUJŠANJE 6. TELESNA DEJAVNOST - GIBANJE (NORDIJSKA HOJA 7. DA, OPUŠČAM KAJENJE Prve tri delavnice lahko obišče kdor koli, za ostale pa potrebujete napotnico osebnega zdravnika. Delavnice potekajo skupinsko in so brezplačne. V zdravstveno vzgojnem centru ZD Domžale smo vam za informacije, prijave na delavnice in razgovore na voljo na tel. št. 7245113 ali osebno v kabinetu zdravstvene vzgoje ob sredah in četrtkih od 8h-10h Obiščite nasi Obogatili si boste znanje, zdravje in življenje. Heine Andreja, prof. zdr. vzg. , vodja zdravstveno vzgojnega centra, ZD Domžale Opozarjamo Kakšen je namen in funkcija te table, ki stoji na vhodu v Lukovico, se sprašuje naš zvesti bralec, ki nam je poslal to fotografijo. V življenju le delo in skrb si poznal, v hudi bolesti sedaj si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni bolečin, za tabo ostal nam boleč je spomin. Z A H V A L A Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in strica STANKOTA KOCJANČIČA Glasov ata iz Gradišča 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvu na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi zdravnici ZD Domžale dr. Mojci Zajc Kraševec, župniku Andreju Svetetu, pogrebni službi Vrbančič, pevcem Kranjskega kvinteta in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Naj ostane v naših srcih. Sinovi Stane, Janez, Marjan in hči Joži z družinami ---^ol. i 'a h3 Tlonija , ^ : 'jA;.- "iiŒijii ^a . Ze od 16€ daTe. i <# i I irJ VMengJo je^sČel delov^U noviiportno-nelireativrii, lepotni in wellness center Harmonija. Na kar 4.500 m^ površine po ugodnih cenah ponuja pravi raj; celo vrsto savn. turski hammam, sprostitvene in terapevtske masaže, celovito nego teiesa, igrišča za tenis, badminton, odbojko na mivki in nogomet, vadbo na revolucionarni napravi Power Plate ter najsodobnejšo bioklbernetslio napravo BEAUTYTEK- pomla je valni tret ma za lifting obraza in preoblikovanje telesa, restavracijo, hotelske sobe in celo turistične aranžmaje. VPI5 V SKUPINSKE VADBE. Vabljeni v Središče ugodja! HARMOMIJA, središče ugodja, Linhartova cesta 33,1234 Mengeš, teLOl 729 66 50, www.harmonija.eu ÍÍCÍ kcUli (foatJIiia & sobe CqibLlLUďllJ L-ťlLlti: SJu^Ll]i|L Hirin pri T iiUiif^ i^i H-tel.: 01 729 61 13, pricebelici@siol.net i NIKO TRRnSPORT Vazniki tovomih vozil Zaposlimo voznike vlečnih tovomih vozil v mednarodnem prometu. Kandidati morajo imeti veljaven izpit C in E kategorije, delovne izkušnje so zaželjene, a niso pogoj. Pričakujemo odgovome, vestne in zanesljive voznike. Nudimo možnost redne zaposlitve, polni delavnik, urejene delovne razmere in stimulativno plačilo po dogovom. Prošnje pošljite na naš naslov: Niko transport d.o.o., Moste 2f, 1218 Komenda, ali nas pokličite na 01 834 5310. Hofer sporoča „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naS logistični center na Prevojah v obflni Lukovica iíH!emo večje Število sodelavcev/-k v lojgistiki (skrajšan delovni čas) VaSe delovno mesto obsega: • pripravo produktov za dobavo poslovalnicam s pomočjo modernih transportnih naprav, • skrb za red in čistočo v logističnem centru. Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulicaji9 1231 Ljubljana-Črnuče • motiviranost ter veselje do timskega dela, • zanesljivost, natančnost ter prilagodljivost, • urejen videz. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje in pestro delo, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Plafilo: • 415,28 EUR bruto mesečno za 21 ur tedensko, • 474,60 EUR bruto mesečno za 24 ur tedensko, • 533,93 EUR bruto mesečno za 27 ur tedensko oz. • 593,25 EUR bruto mesečno za 30 ur tedensko. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo z ročno napisanim življenjepisom in fotografijo. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas. www.hofer.si ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovi-ca.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Lukov sejem 2007, avtor fotografije: Leon Andrejka. TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA SENZOR VRHUNSKA ŠPORTNA OBLAÍILA Prevoje pri Šentvidu 33,1225 Lukovica teL 01/723 52 65, fax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542 motoset@voljii.net, www.motoset.si IC SG Center tehnike in gradnje Cr Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01 /560 61 00 ^^^^^ ^^ Redne cene smo znižali za 30 % SjOULMX aomfřrjm Pri nakupil z Mercator l^ka kartica, vam ob nalcupu pnevmatiR priznanrarilo Nakupi s kiirtku Mcrfatot l'ikn in zbrani: piki: vam sC hittt.'ijt prinťsťjo dudutni 3 do 6 ûdâLOtni púpust tia vso ponudbo. ercatorPika Zhiriijte lepe tre^utike Akápkft pomtdba zimikih pneprnttUk, vúja M 20. 12^ 2007, Sflinim pi4Jrncainie I naneieni pinutaoi ';ijiiiitiii M CeAiEriihiàe, grith^ m pchiiivddjdnvt^, E.^dâvitmt, ia hiiíkí - GfBdMri Center. Sle^ani řůvaía 19.0J/Í14I Jf-ta ^ hiilH ■ TeHnlfca TC BieiíanKa. Cesia ivobođe 31. 0Î/ l9t. 33 iO ■ IrirtNl! ■ M Center graclfi;e h*isanlk. Nase^ A^^a 03/5&4 30 • llá^ ■■FťŤ' - M T^hnlk^. Gr^rflíg^H^ 98 • Hiikn - Kjnot^sh^ <;pr.arri» Ki^, Cï^t^ ki^klli in^ 143, 30 * llHtl M Ciirttef gradnje h vrt Linarr, Crariiika 2,1ri.. [Hí73D Dï dE * L^rill^U M ť>nh!r retnltE in gradnje ĚmuĚe Pm k sejmiiu 33, aiVSfiD &1 M ♦ l>lllllir ■ M Tehnihů n graddja Veeňa. Bal>rR« 1. Ůt/S^í SÛ ii ^ MmIAi ■ ûiadbeni Center Wellihů. Ceaa XV. Brigadř M. Ď7,'3S-iS CH ^ Dihe ■ Giadaeri temeť OtíkíI. OpeKimíl« 30. OÏ/T-II M îi • WjfMP ■ ÍVídbůnI Center iRo^tana. Try^ílo 3B. 02/fl03 ÎS ÏS • Pruplji > W CfitUflr lehnikí m flr3íír,e FYieftAslje. Pn poMííM. 02/aí3 A2 Cl3 ♦ Cr^rtjçn CeUçrPluj, Orr«55ka cHtn & OřVTJp.Si.U, MCrt^rr Tfhnik? 3, CE/TiJSS M ♦ SlhmtUStliiU Cradbçni Crr(rr Si- BiçSriçi Kolůdvúráha IS.BQ&EJg&d^ílmimtilCiiiln-MCeťilůfiletyihepo gradnje SHï^nâke lí^ice. Delavska c. IS. -IB Ba ^ SHlwnil - Gi adbeni Ě^ryjernej. C. okKjbřsWt» í rte^ Si. 64 12 • M if Blagovnica Trit - Tahfhj. Gankarfava i. tWi Î2 (M60'hlinP-MCantartehnlkaln jradnja VeJ&nja. Krfntewa B3. 03/699 67 1Ů tilitt. M Curtçr tehnike in Crijïkfl 7, DJ.'VI^^ 92 tÏHeinii. BC Ž^einiki, N? Ů4,''513 ^ ^