I Vili, I8fi2
GLASILO DELAVCEV	LETO	I.
ZDRAVSTVENEGA CENTRA	ŠTEVILKA	2
PTUJ —ORMOŽ	MESEC	JUNIJ 1982
NA ROB REFERENDUMU
Že nekaj časa smo enotna delovna organizacija; v interesu vseh nas, tako delavcev v zdravstvu kot uporabnikov naših storitev je, da se razvijamo naprej, saj imamo v družbi poseben pomen. Ta nam ne daje nobenih privilegijev, nasprotno, od nas zahteva več kot od drugih delavcev ter občanov, več strpnosti, več solidarnosti, več človečnosti in nenazadnje tudi enotnost, da lahko dosežemo skupne cilje.
Zakon o združenem delu zagotavlja vsem delavcem, da odločajo o rezultatih svojega dela, da razporejajo svoj dohodek. Nimamo še samoupravnega sporazuma, ki bi nam to omogočal, imeti pa ga moramo in prav je, da ga imamo, saj temelji razvoj naše samoupravne socialistične družbe prav na tem, da se delavci sporazumemo o skupnih merilih tudi o delitvi sredstev za osebne do-
hodke, da smo slej ko prej ustrezno nagrajeni po rezultatih svojega prispevka v ustvarjenem dohodku, da nas to vzpodbuja k večjim delovnim naporom, h gradnji boljšega jutri — za Vse.
Naša družbena ureditev temelji na sporazumevanju, na usklajevanju ožjih interesov v skupnega, širšega, saj razpolagamo z družbeno lastnino, z lastnino vseh delavcev jn občanov SFRJ. Zato moramo premagati vse ovire, ki izhajajo iz ožjih interesov, ne glede na to, kdo so nosilci le teh, ter na referendumu, ki je pred nami, glasovati za skupni interes vseh delavcev, to je za to, da lahko zakonito razpolagamo z rezultati svojega dela.
»ZA« na referendumu nam to omogoča in pomeni velik skupen korak naprej, v lepšo bodočnost!
Bojan ŠINKO, klinični psiholog — specialist
28. junija glasujmo ZA
samoupravni sporazum
O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORA-BO ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ — ORMOŽ
Kako smo uresničili skupne interese
V	čem je vsebinska uresničitev skupnih ciljev, interesov in zadev, ki nas povezujejo v današnjo DO ZC?
V	letu 1978 smo se z referendumom odločili za združitev v DO ZC Ptuj — Ormož;formalmi cilj (sporazum o združitvi, drugi akti, izvoljeni samoupravni organi, opravljena registracija) je bil dosežen. V čem pa se je naša DO uveljavila vsebinsko, v življenju (v čem smo uresničili dogovorjene skupne interese in skupne zadeve)?
Družbene norme so že opredelile, da so delovna povezanost in skupni interesi glavna vsebina naše združitve. Ta povezanost se lahko kaže v različnih oblikah, kot so skupno planiranje razvoja, skupno združevanje sredstev, določanje medsebojnih razmerij pri skupnem poslovanju, pridobivanju dohodka in uresničevanje drugih skupaj določenih ciljev in nalog pri delu, skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in druge skupne zadeve.
Nekaj od teh skupno dogovorjenih celjev v smislu ZZD smo že dosegli in realizirali. Gre za uresničitev dogovorjenih skupnih ciljev, interesov in zadev vseh TOZD v DO, ki so se vanjo združile.
Končni rezultat te uresničitve pa mora biti za delavce smiseln, smotrn, kakršen nas lahko motivira, da ga podpiramo, dopolnjujemo in prilagajamo aktualnim potrebam.
Na sestankih v DO in TOZD se še vedno poudarja, da »je treba krepiti« DO. Poudarja pa se gotovo zato, ker še nismo dosegli ustreznega povezovanja in uresničevanja svojih skupnih interesov pri delu in drugih skupnih interesov.
Eden od teh problemov je tudi v tem, da se nismo dogovorili in sprejeli skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za OD in skupno porabo, s čimer bi vsaj postavili temelje skupne politike oblikovanja delitve dohodka glede na enake in sorodne pogoje dela in uresničili temelje ustavnega načela: Za enako ali približno enako delo in uspeh enak ali približno enak osebni dohodek«.
Prav tako se še vedno nismo dogovorili, da bi združevali sredstva za uresničevanje skupnih ciljev. V zadnjem času je čutiti, da se po samoupravnih poteh sporazumevanja in dogovarjanja le približujemo uresničevanju teh ciljev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
O tem, kako gledajo na današnjo stvarnost na tem področju delavci zdravstvenega centra, so govorili:
Marica FERK, inventaristka na internem oddelku:
Delavci smo združeni v en center, vendar n,i čutiti, da smo eno. Med delavci je nekakšen navidezen zid. Pričakovali smo, da bo prinesla združitev poenotene osebne dohodke in boljše pogoje dela.
Ne upamo, da se bo osebni dohodek popravil. Delavci vseh teh informacij ne razumejo. Nezaupanje izhaja iz tega, da so jim tudi takrat, ko so se odpovedali turnusu, rekli, da se bo osebni dohodek dvignil, vendar se ni. Težiti bi bilo potrebno za tem, da se vse enako obravnava. Delavce, ki delajo z bolniki, se premalo vrednoti. Zdravnik ni dovolj dobro nagrajen za svoje delo, vendar se kljub temu naj ne pozabi, da so še drugi delavci za njimi. Vsi imamo premalo. Delavci dosti delamo in menim, da bi se OD morali temu ustrezno urediti, ker bi se s tem vzpodbudilo tudi več volje do dela.
Viktor PEVEC, bolniški strežnik v psihiatriji:
Prav je, da smo se združili, ker menim, da večja organizacija lažje prosperira. Premalo se še dela za uporabnika, kar je bil namen združitve. Te združitve ne čuti bolnik. Kar zadeva Ormož je dosti kriva tudi oddaljenost. Preveč se tudi govoriči v slepo, plodovi tega pogovarjanja pa so že zeleni.
Še vedno je nezaupanje med TOZD. Združevanje sredstev je potrebno. Posebej težko je za Ormož, ker pridobiva premalo sredstev. Če se bi sredstva združevala bi jih bilo več im nanje je možno dobiti več kreditov. ZC je premalo vplival na samo občino. Tu mislim predvsem naša prizadevanja za prizidek psihiatrije, v katerem nismo uspeli. Vodstvo si je premalo prizadevalo. Tudi novo vodstvo ne bo moglo uresničiti vsega, ker se je znašlo v času zaostrene gospodarske politike.
iPrepričan sem, da bo referndum uspel. Vprašanje pa je, kako bo to komisija v TOZD izpeljala, ali bo pravilno ovrednotila vsako delo? Smo TOZD, ki ima največ različnih profilov im komisija bo morala dobro ovrednotiti delo posameznika. Premalo upoštevamo mnenja delavec pri enostavnejših delih. Sam sem delegat, vendar meram, da je pri delegatih premalo zavzetosti. Delegati niso premalo informirani, pač pa je 'neučinkovitost odločanja v tem, da se akti stalno spreminjajo. Akti so bolj formalni. Vedno nekaj dopolnjujemo im to pomanjkljivo.
Da bi se stanje izboljšalo bi morali biti predvsem bolje nagrajeni. Turnusi niso primerni za ženske — matere. Govori se, da se bo to izboljšalo, vendar se v zdravstvu ne dela na tem nič. Vsi znamo dobro kritizirati, da pa bi poskušali z delom po kritiziranju stvari izboljšati, pa ne uspeva v polni meri. Sestanki bi naj bili bolj jedrnati, ne pa, da se vlečejo v nedogled brez pravih uspehov. Biti bi morali bolje pripravljeni.
Olga KRAJNC, vodja kadrovsko-socialne službe v DSSS:
Sam razvoj bi bil počasnejši. Sedaj je 'organizacijsko mnogo bolje zastavljen. Zdravstvo prej mi bilo povezano, ni bilo celovito planirano. Povezovanje panog bi prineslo boljšo strokovno pa tudi organizacijsko povezanost.
Gre za bojazen, da sredstva ne bodo pravilno razporejena. Povsod je treba narediti prvi korak, rezultat bi bil pozitiven.
DSSS bodo ob sodelovanju TOZD sposobne realizirati sporazum. Referendum bi moral uspeti. Samoupravni organi odločajo v interesu delavcev, vendar je njihovo delovanje premalo čutiti v bazi. Delegate bi morali usposabljati za njihovo delo, prav tako pa tudi delavce.
Informiranje bi naj bilo vedno na pravem mestu, ob pravem času. Socialna skrb za delavca bi morala biti boljša.
Lidija PLOHL, višja med. sestra, vodja PC:
V kolikor bi bilo vse tako kot smo si zastavili, bi moralo biti dobro. Združitev je v redu, sicer bi bili šli vsak v svojo smer. Današnja stvarnost kaže, da so še stvari, ki ovirajo ta razvoj.
Današnji vtis je takšen, da nekateri TOZD kažejo tendence, ki motijo uresničitev skupnih ciljev.
Samoupravni sporazum bomo uspeli uresničiti. Ta predlog kaže neka pravična merila za razporejanje dohodka. Vsi delavci v TOZD si želimo, da bi sprejeli novi pravilnik.
Menim, da se delegati povezujejo pri odločitvah. Bolj so agilni, ko gre za OD, manj pa, ko gre za druge stvari. Največ bi se naj 'naredilo na utrjevanju medsebojnih odnosov.
Irma ŽILAVEC, višja med. sestra na internem oddelku:
Združitev še ni dosegla svojega cilja. Sredstva je že dobro, da združujemo, vendar bi jih morali objektivno razdeliti. Vsak vidi le svoje potrebe. Tako je znotraj TOZD, pa tudi med TOZD-i. Med TOZD do DSSS je neka zaprtost. Še vedno me moti, da so V DSSS na primer večje plače za enako izobrazbo, kot pa na oddelku za delavce, ki delajo s pacienti.
Ob sprejemanju sporazuma bi bilo dosti lažje, če bi vsak delavec vedel, kakšen bo njegov osebni dohodek. Razmerja med skupinami so prevelika. Delavce bi bilo potrebno dodatno informirati.
Želim, da bi bili odnosi boljši. Delavci bi se naj medsebojno povezovali in sodelovali tovariško, ne glede na strokovno pripadnost. Več bi bilo treba posvetiti pozornosti tudi izboljšanju delovnih pogojev. Pogrešamo informacije, predvsem povratne. Do njih prideš le tako, če delegata vprašaš zanje. Sami bolj poredko kaj povedo. Premalo se upošteva vse delavce.
IRMA ŽILAVEC
Anka ŠINKO, med. sestra v ZP Ormož:
Nujno je, da je zdravstvo povezano. Ne zdi se mi dobro, ker to združevanje ni tako, da bi bili povezani zdravstveni dom, bolnica, lekarne. Kar zadeva Ormoško občino, bi taka združitev v okviru občine bila dobra, če bi imeli dovolj sredstev. Od take povezanosti bi imel uporabnik v naši občini več. Še vedno ni zaupanja med TOZD, sploh pa do DSSS. Verjetno zato, ker v Ormožu nimamo sredstev, Ptuj pa jih ima. K nezaupanju pripomore tudi dislociranost. DSSS premalo vplivajo na občino Ormož. Imam občutek, da bolj skrbijo za Ptuj. Morda je takšno mnenje neupravičeno. To nezaupanje izhaja iz preteklosti.
Od sporazuma si veliko obetamo. Upamo, da bomo s pravilnikom zadovoljili naše delavce in jih stimulirafi z boljšim nagrajevanjem za boljše delo.
Delegati ne zastopajo svoje baze. Premalo je še čutiti delo po sindikalnih skupinah, ker če bi te delovale, bi tudi delegat lažje zastopal interese baze. Občutek imam, da delegati bolj izražajo svoje mnenje, a žal, ko to opazimo, jih ne odpokličemo. Ostanemo nezadovoljni, to nezadovoljstvo pa se odraža pni našem delu in življenju.
V TOZD imamo občutek, da vse stvari rešujejo ožji strokovni krogi. Sesterski kader se premalo upošteva, čeprav smo pri delu povezani.
Socialisična etika prihaja premalo do izraza pri vsakodnevnem delu. Še vedno je presegla organizacija dela. Delovni čas bi morali bolje izkoristiti.
Jože JANŽEKOVIČ, zobozdravnik v Juršincih:
S samim združevanjem so se stvari kvalitetno spremenile, a ni še vse povezano. Tudi v strokovnem povezovanju bi se dalo
več narediti. Na tem področju je premalo povratnih informacij med službami. S povezovanjem bi lahko bistveno naredili več, vendar bi morali iti v kompleksno povezovanje. Tiste občine, ki so materialno zaostale, vedno bolj čutijo razkorak in s-i ne moremo privoščiti vsega, kar si lahko populacija v bolj razvitih predelih. Ko se je snoval klinični center, smo vsi združevali sredstva zanj, ker se je govorilo, da bo dostopen vsem Slovencem, sedaj pa se obnašamo monopolno, saj v njem lahko opravljajo določene storitve tudi v svetovnem merilu. To pogojuje, da imajo več sredstev in zato tudi aparature, ki niso dostopne »perifernim« zdravnikom. Če je zdravstvo razdrobljeno, je dražje, kot če hi to imeli rešeno na primer na širšem območju (regija, republika). To bi bilo boljše v materialnem in strokovnem pogledu. Če se primerjamo z združevanjem v gospodarstvu, moramo ugotoviti, da je nujno združevati sredstva in deliti delo tudi v zdravstvu, če bomo hoteli bolje strokovno in ceneje delati. To verjetno ni želja posameznikov niti politikov, ampak bo to življenjska -nuja, ki nas bo v to prisilila.
Preveč je še parcialnih interesov, preveč smo se razdrobili, kar pa ni dobro.
Ko se je ustvarila delovna organizacija, so nam očitali, da nimamo enotnih osebnih dohodkov. Odločili smo se, da bomo za vse naredili izhodišča ter oceno del in nalog. Tu se je zapletlo. Vsi smo pozabili, da ko bomo to naredili, ne bomo imeli nič večjih sredstev. Vsakdo je pričakoval, da se bo ta nizki OD popravil. Ker smo pa vezani na sredstva, ki jih dobimo na pogojno-nekvalifici-ranega delavca po posameznih TOZD, so s tem tudi omejena sredstva za TOZD.
Premalo smo se zavedali, da smo sprejeli izhodišča na občinskem in republiškem nivoju, da smo sprejeli resolucije, ki nas omejujejo. Z analitično oceno bi dvignili OD do tiste višine, s katero ne prekoračujemo resolucijskih dogovorov. Če bi hoteli kakorkoli drugače deliti sredstva, bi morali eni skupini sredstva vzeti, drugi pa dati. Zavzemali smo se, da ne bi smelo biti prehodov iz ene skupine v drugo.
Če bi se delegati im delegacije vedno tako sestajale kot so se v zadnjem času zaradi osebnih dohodkov, tudi z delegati ne bi bilo težav. Dobro bi bilo, da bi s pregradami, ki so stvar preteklosti, premehali in se potrudili za večje medsebojno zaupanje, ker edino s tem in ls skupnimi močmi bomo vplivali na dogodke v samem ZC. Le tako enotni v medsebojnem zaupanju bomo uspeli tudi v nastopanju navzven.
OB ZAKJUČKU:
To in še veliko več, so povedali delavci v razgovoru na vprašanja združitve, združevanja sredstev, osebnih dohodkov, delegatskega sistema in želja v naprej.
Dejstvo pa je, da je uspešna tista organizacija v uresničevanju skupno dogovorjenih ciljev, katere delavci čutijo, da so delovni cilji »falir« t. j. pošteni, realni, in da se jih da doseči v predvidenem času. Le takšni cilji stimulirajo zaposlene. Ni dovolj, da to le rečemo. Občutek tega mora priti ob sodelovanju. Tisti namreč, ki sodeluje pri načrtovanju delovnih ciljev, jih bolje razume in dejansko občuti, da so nastali iz njegovih idej in da je dal svoj prispevek. Če ni tega občutka, se ponavadi pojavi zamera, nasprotovanja, očitki in. opravičila. Zato si prizadevajmo, da bomo prispevali k zapolnitvi praznin, ki obstojajo in še nastajajo v naših skupnih interesih. Poskušajmo biti složni, da bodo koraki do tega cilja krajši.
Slavka GRABROVEC
rumlhNova zdravstvena postaja v Ormožu
DELOVANJE FOLKLORNE SKUPINE
Folklorna skupina deluje v okviru konference OOS ZC Ptuj—Ormož
Žal ugotavljamo, da so v folklorni skupini aktivni samo delavci bolnišnice in posamezni dijaki srednje medicinske šole. Kljub razpisu jeseni leta 1981 se ni prijavil v našo skupino noben uslužbenec drugih TOZD ZC.
Ugotavljamo, da nam primanjkuje predvsem moških plesalcev, vendar so vabljene v naše vrste tudi predstavnice nežnejšega spola.
Zaradi omenjenega vzroka nam pada kvaliteta, saj so se v tem obdobju menjale že tri generacije odličnih plesalcev in plesalk. Probleme imamo tudi z izposojanjem oblek — narodnih noš. Svoj prvi nastop smo imeli za dan republike leta 1975. Istega leta smo nastopali v hotelu Radin v Radencih, kjer smo se pogumno postavili ob rob tako kvalitetnim skupinam, kot je folklorna skupina Beltinci.
Leta 1976 smo nastopali že na vseh proslavah v DO in nekajkrat tudi na proslavah v občinskem merilu. V istem letu smo gostovali v DO AGIS in Elektrokovinar v Ptuju.
Od takrat naprej sodelujemo na vseh proslavah, ki jih organizira TOZD oz. ZC.
V	lanskem letu smo gostovali dvakrat v ZC Titovo Velenje in v Zdravstvenem domu v Mariboru.
V	letošnjem letu prav tako sodelujemo na vseh proslavah v DO, gostovali pa smo tudi že v ZC Titovo Velenje, ZD v Mariboru, LIK Savnja v Celju, Žetalah in na maturantskem plesu v Kidričevem.
Nazadnje smo nastopili na občnem zboru društva medicinskih sester ZC.
V	nedeljo 23. 5. 1982 smo bili na občinski reviji folklornih skupin ptujske občine v Doleni, kjer smo z nastopom poželi veliki aplavz in pohvalo vodilnih funkcionarjev ZKO Ptuj. V soboto 5. junija smo odšli skupaj s športnimi ekipami na povratno srečanje z delavci ZC Titovo Velenje. S tem nastopom smo tudi zaključili sezono nastopov do letošnje jeseni. Kakorkoli že, naša folklorna skupina aktivno deluje. Pri tem gre vsa zahvala za pomoč predsedniku sindikata TOZD BOLNICA tov. Marjanu Štoflu, naši neutrudni vaditeljici tov. Glatzovi ter vsem plesalkam in plesalcem folklorne skupine, ki najdejo poleg rednega dela še toliko časa, da negujejo kulturno tradicijo naših prednikov, ki je prav posebno razvita na našem območju.
Za jesensko sezono vabim vse, ki miajo veselje do folklore, ne samo delavce TOZD BOLNICA, temveč tudi ostalih TOZD ZC. »PRIKLJUČITE NAM SE«, kajti le tako bomo lahko s ponosom rekli: »Ml SMO FOLKLORNA SKUPINA ZC«.
vodja folklorne skupine Jože PERNEK
ŠPORTNO SREČANJE V MOZIRJU
Delavci Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož smo se 5. 6. 1982 odpeljali v Mozirje na tradicionalno, povratno športno srečanje z delavci Titovega Velenja. Letos smo se srečali v Mozirju v prekrasnem ambientu Mozirskega gaja.
Po predhodnih »pripravah« smo se odpeljali z dvema avtobusoma v dobrem razpoloženju, saj smo peljali s seboj tudi »nevesto«, vsi ostali pa smo bili svatje. Tudi »bale« ni manjkalo, s seboj smo imeli cel voz s kočijažem in za vozom pravo živo kozo, ki je požela največ smeha.
Ob vstopu v Mozirje sta nas pričakali konjenica s tremi kočijami in kmečka godba. Vse skupaj je bila prava paša za oči, ne samo za nas, ampak za vse Mozirčane. Po šranganju ženin odnesel nevesto čez pred vhodom v Mozirski gaj je most, kar je bil istočasno znak za pričetek srečanja.
»Poroka« med Zdravstvenim centrom Titovo Velenje in Zdravstvenim centrom Ptuj — Ormož je še bolj utrdila bratske vezi med obema zdravstvenima organizacijama, ki že vrsto let pristno sodelujeta na strokovnem, kulturnem in športnem področju.
Na športnem polju smo se srečali v naslednjih disciplinah:
—	pikado — mešano
—	kegljanje — moški in ženske
—	streljanje — moški in ženske
—	med dvema ognjema — ženske
—	šah — mešano
—	nogomet — moški
—	odbojka — moški in ženske
Delavci Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož smo zmagali v pikadu, kegljanju — moški ter streljanju — moški in ženske. Skupni zmagovalec srečanja je postala ekipa Titovega Velenja.
Na koncu tekmovanja smo prejeli pokale za osvojena mesta in še spominski pokal, ki nas bo spominjal na to prijetno srečanje, saj smo se pozno v noč razšli z enotno mislijo: »Leta 1983 se dobimo v Ptuju«.
Dr. Lojze Arko
JAVNA ZAHVALA
Zahvaljujemo se darovalcem, ki so namesto vencev ob smrti DROZG Antonije, Jastrebe! 33, p. Kog namenili denarna sredstva v višini 5.500,00 din v sklade Zdravstvene postaje Ormož.
Delavski svet
Zdravstvene postaje Ormož
Razvoj zdravstvenega centra Ptuj-Ormož
ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ
V TOZD Zdravstvena postaja Ormož združuje delo 72 delavcev, ki so po strokovnosti organizirani v nekaj delovnih enot. Naj kar na začetku povem, da razvejanost dela in način organiziranosti že nekaj časa presegata naziv Zdravstvena postaja in da prav v letošnjem letu pričakujemo vzporedno z usklajevanjem nekaterih temeljnih samoupravnih aktov Zdravstvenega centra tudi spremembo naziva naše TOZD v Zdravstveni dom Ormož. Sprememba je utemeljena tudi z določbami Zakona o zdravstvenem varstvu SR Slovenije.
Trenutno se pridružujejo splošni zdravstveni dejavnosti še dispanzerska, zobozdravstvena in patronažna dejavnost, ki so nosilke osnovnega zdravstvenega varstva. Pomožne delovne e-note so še diagnostični laboratorij, prevozniška služba in skupina, ki jo sestavljajo delavci tehnične in administrativne smeri. Za popolnejši prikaz celotnega dela je potrebno povedati, da pri nas združujejo delo, največkrat pogodbeno, še nekateri delavci iz drugih TOZD Zdravstvenega centra in tudi nekaterih drugih delovnih organizacij. Ti delavci opravljajo pri nas totemistično, ginekološko, pneu-moftiziološko, okulistično, otorinolaringološko in ortodontsko specialistično dejavnost.
Za pojasnilo take organiziranosti kratek pogled v preteklost. Ko smo v Združenem zdravstvenem domu pred leti kovali posamezne temeljne organizacije, smo se zavzemali v Ormožu za teritorialni pristop, torej za tako delovno organizacijo, ki bo združevala vse nujne dejavnosti za potrebe celotnega občinskega območja.
Zaradi želje, da bi zdravstveno oskrbo čimbolj približali občanom, smo ustanavljali v večjih krajevnih skupnostih pomožne splošne in zobozdravstvene ordinacije; v teh pa opravljamo tudi dispanzerske dejavnosti. Ambulante v Središču, Ivanjkov-cih to Tomažu zaradi polnega delovnega časa seveda niso več pomožne in so nosilke celotnega varstva na svojih območjih.
Pred dvema letoma smo dogradili z združenimi sredstvi novo stavbo in z njo kar trikrat povečali površino delovnih prostorov. S tem delovnim uspehom je bil presežen poglavitni
problem, ki je do takrat onemogočal uspešen razvoj zdravstva v naši občini.
Nova stavba je bila namenjena razvoju dispanzerskih dejavnosti, medicini dela, fizioterapiji, novemu diagnostičnemu laboratoriju in specialističnim ambulantam. Hkrati je bilo obnovljeno okolje, ki se sedaj z asfaltiranimi površinami in urejenimi zelenicami uspešno vključuje v celoten ambient mesta. V lanskem letu smo uspeli z namenskimi sredstvi Zdravstvene skupnosti na novo prekriti stari paviljon, ki se je tako arhitektonsko združil s prizidkom in tvori sedaj z njim homogeno celoto.
Ob gradnji nove stavbe pa smo tudi reševali stanovanjsko problematiko naših delavcev. Z nakupom šestih novih stanovanj in zamenjavo še enega v novem bloku smo omogočili zaposlitev novih kadrov in skoraj dokončno rešili stanovanjsko problematiko naših delavcev.
Morda še nekaj besed o perspektivi oziroma razvojnih načrtih. Trenutno je naš osnovni problem adaptacija prvega to drugega nadstropja v stari stavbi, ki je sedaj v celoti namenjena zobozdravstvu. Pritličje je že
urejeno in sodobno opremljeno. Oprema za novi ordinaciji to zo-botehnični laboratorij pa je bila tudi skoraj v celoti nabavljena že v lanskem letu. Želeli bi že letos narediti čimveč, načrti so pripravljeni, ponudbe izvajalcem poslane, skrbijo nas samo še finančne možnosti, ki prav letos niso preveč vzpodbudne. Še vedno pa ostajata odprta problema novi prostori za PTD dispanzer in garaže za potrebe prevozniške službe. Pripravljen je idejni projekt za poslovno stanovanjsko stavbo na vogalu Ptujske ceste, ki zajema z lekarno, reševalno postajo tudi te prostore, vendar je zelo hitra realizacija tega projekta vprašljiva v trenutni gospodarski situaciji.
Samo še dve, tri besede o hudih težavah ob letošnji menjavi dela. Razkorak med možnostmi in potrebami je zelo velik, zato si želimo čim tesnejše sodelovanje to dogovarjanje med uporabniki in izvajalci. Skupen dogovor naj vsebuje predvsem tudi skupno odgovornost do zdravstva.
dr. Božidar Radoš Zdravstvena postaja Ormož
(Se nadaljuje)
Občni zbor
V	petek 21. maja je potekal v večernih urah redni občni zbor Društva medicinskih sester Ptuj — Ormož.
Skrbno smo se pripravile nanj z željo, da bi čimbolje uspel in ostal prisotnim še dolgo v lepem spominu.
Uvodni recital je predstavljal več kot prijeten uvod v strokovni del občnega zbora. Strokovna tema, ki smo ji prisluhnile, je slovela na mottu 7. aprila 1982 »DAJMO ŽIVLJENJE LETOM« in nam jo je posredoval prim. dr. Mirko Birsa. »Njegovih« 45 minut je prehitro minilo ob spoznanju, kako pomembno je ZNATI ŽIVETI ZDRAVO!
V	organizacijskem delu občnega zbora smo prisluhnile delovnemu poročilu od 1980-1982, poročilu nadzornega odbora in finančnemu poročilu; razrešile stari in izvolile novi upravni in nadzorni odbor oz. predsedstvo.
V	zadnjih dveh letih je Društvo organiziralo 3 strokovna srečanja — eno od teh v Ormožu, ki so vsebovala najaktualnejše teme s področja zdrav-stveno-vzgojnega dela, strokovne nege na domu, organiziranja službe nujne medicinske pomoči, vloge zdravstvenih delavcev v izrednih razmerah itd.
Strokovna srečanja so bila zadovoljivo obiskana. Izražena pa je bila želja po še pogostejših strokovnih srečanjih, ki so ena izmed oblik strokovnega izpopolnjevanja.
Vključevanja v vsa družbena dogajanja v širši družbeni skupnosti so tudi v ZC še popestrila našo društveno dejavnost. Delo društva je bilo ocenjeno kot uspešno, področje dela pa dovolj odprta za različna strokovna družbena dogajanja in spoznanja.
V	bodoče želimo nadaljevati na preizkušenih temeljih aktivnosti prejšnjega mandata, predvsem v smislu strokovnih srečanj. Veliko truda pa bo potrebno še vložiti, da vključimo v našo strokovno društvo čimveč medicinskih sester in tehnikov.
Pred nami je torej nov delovni program, na nas pa je, koliko ga bomo voljne realizirati. Prepričana sem, da bom tudi v bodoče sodelovala s prijetnimi in sposobnimi kolegicami, ki mi bodo pomagale, da bomo v naslednjih dveh letih dosegli svoj zastavljeni cilj.
Verica TURK
DOPISUJ V SVOJE GLASILO!
Psihiatrični oddelek Ormož
ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, izdaja delavski svet ZC Ptuj — Ormož. Začasni odgovorni urednik: Darinka Knez; začasni glavni urednik: dr. Lojze Arko; začasni člani uredništva: dr. Jožica Ciglar, Slavka Grabrovec, Majda Keček, Branko Kukec, Ida Petek, Irena Podpečan, Anka Satler, Marjan Štolfa; lektor prof. Drago Šuligoj; Tiska TOZD Ptujska tiskarna, v nakladi 11000 izvodov.