n ra www.vodice.si 31. redna seja Občinskega sveta Kolesarski kronometer na Rašico postal polnoleten Gasilci skozi leto 2013 in dosežki enot PG v GZ Vodice i f^. 9Á T Foto: Rok Štupar 2 Vsebina £ o § o .C CD c § Če strnemo misli v oktobru, bi lahko rekli, da čas res hitro beži. Šolarji bodo imeli že prve jesenske ali krompirjeve počitnice. Kmetje so večino pridelkov že pospravili, mi pa smo se tudi že prilagodili novemu letnemu času, saj nam to zapovedujejo nizke jutranje temperature, dež in paleta različnih vremenskih pojavov. A to še ne pomeni, da je to obdobje pusto in dolgočasno. V mesecu oktobru smo praznovali mednarodni dan starejših, imeli ogromno dogajanja na področju gasilstva, na katerem so naši prostovoljni gasilci in gasilke dosegli pohvalne dosežke. Če se vrnemo še nazaj k naravi, nam je tudi ta ponudila veliko svojih dobrot. Navdušeni gobarji so iz gozdov in gozdičkov hodili s polnimi košaricami teh zanimivih in okusnih dobrin. Prijazno se ponuja tudi kostanj, brskanje plodov iz bodečih ježic je zabavno za vso družino, seveda pa je veliko pripravneje, če ga lahko poberemo kar s tal. No, prvi kostanjevi navdušenci smo ga že nabrali in pripravili. Želim vam, da november preživite kar se da strpno, vzemite si čas za klepet s svojimi bližnjimi, umirite korak in ne pozabite tudi na tiste, ki niso več z nami in se jih bomo spomnili ob prvem novembru. Tekst: Natalija Rus Foto:Rok Štupar Uvodnik Hišni imenik Občinska uprava poroča Občinski teleskop Intervju Osrednji članek Društveni utrip Obvestila/Vabila Črna kronika/Zahvale Razpis Pravni kotiček Zadnja 2 3 4-5 6-13 14-15 16-17 18-29 30-32 33 34 35 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462 - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1600 izvodih. - Odgovorna urednica: Natalija Rus - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Mojca Loč-niškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Lidija Novak - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Oblikovanje: Janez Hočevar - Prelom: Vanja Dolhar, Littera picta, d. o. o. - Tisk: Littera picta, d. o. o. - Datum natisa: oktober 2013 -Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: rus.nataly@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoče. Občina Vodice Sprejemna pisarna: vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: obcina@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10. Upravna enota UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure: ob sredah med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro, petek med 8. in 13. uro. Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o. Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282. Medobčinski inšpektorat Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20. Osnovna šola Vodice Ob šoli 2, 1217 Vodice, T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95. E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si Vrtec Vodice vodice@vrtec-vodice.si. Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17., enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30., enota Zapoge: 7.00-16.00 Knjižnica Vodice Škofjeloška 7, 1217 Vodice T: 01 832 33 66, E: vodice@mklj.si Delovni čas: PON: 12.30 - 19.00 TOR: 12.30 - 19.00 SRE: 12.30 - 19.00 PET: 12.30 - 19.00 ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september. ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem. Pošta Vodice Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30. in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70. Zemeljski plin - Petrol d.d. Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813). Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro (revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224. Kmetijska svetovalna služba Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182. Elektro Ljubljana, d.d. Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00 Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik Ulica Kamniško- zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60 Telekom Slovenije Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00. Dimnikarska služba Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563 Lekarna Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 14. ure ter od 15. do 18. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43 20. Patronažna služba Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu. T: 01 833 22 36. Pomoč na domu Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8:00 in 15:00 uro, ter v sredo med 8:00 in 13:00 uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031740-466, ali preko elektronske pošte zavod.campa@ comett.si. Splošna ambulanta Dr. Dragan Grujičic' T: 01 832 40 88 Delovni čas: PON in SRE od 13. do 17.30 TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure. Zobozdravstvena ordinacija Leopoldina Kranjec dr. dent. med. , T: 01 832 42 93 Delovni čas: PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13. SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13. PET 7. - 11. 30 ure Barbara Ražen s.p., dr. dent. med. T: 01 832 35 44 Delovni čas: PON 13. - 19. TOR 8. - 13.30 SRE 12.30. - 18.30 ČET 8. - 13. PET 7. - 12. ure Zavetišče za živali Zavetišče Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje; vodja Dušan Hajdinjak; GSM 031 331 336. £ CD >8 o ^ o § 2 -S C -O o Občinski svetniki so se v ponedeljek, 14. oktobra 2013, srečali v sejni sobi. Župan je najprej lepo pozdravil vse prisotne, po potrditvi prve in druge točke dnevnega reda se je odprla prva razprava. To je bil predlog Odloka o spremembi Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Vodice (v nadaljevanju Odlok). Predstavil ga je Miran Sirc, ki je povedal, da je odlok posledica sprejete državne uredbe. Odlok je pripravljen na podlagi zahteve Ministrstva za okolje in prostor. Dodal je še, da Ministrstvo podatke potrebuje zgolj za statistično rabo in poročilo za Bruselj, v razvid opremljenosti območij z vodovodnim sistemom. V grafičnem prikazu so razvidna območja že obstoječega vodovoda, kjer se že izvaja javna služba, prikazana pa so tudi predvidena območja. Izven območja stavbnih zemljišč pa so zajeti zgolj obstoječi objekti, ki so že vključeni v sistem javne vodooskrbe. V razpravo so se vključili svetnica Mojca Loč-niškar ter svetnika Anton Kokalj in Brane Podboršek. Ločniškarjeva je menila, da je nesprejemljivo, da se v grafični prikaz vnašajo tudi območja, ki še niso zazidljiva in so še v osnutku prostorskega načrta. Predlagala je, da se vnesejo le obstoječa območja, ko pa bo sprejet novi OPN, se ta grafična karta le dopolni. Njenemu mnenju in predlogu se je pridružil tudi Anton Kokalj. Podborška je zanimalo, zakaj so vključena predvidena območja in ali ima uprava ta predvidevanja že v načrtu. Zanimalo ga je tudi, kaj je v načrtu z določenimi območji, kot so Repnje, Lokar-je in Povodje. Pridružil se je mnenju Ločniškarjeve, naj Občina posreduje le podatke o obstoječih oskrbovanih območjih, nato pa še podatke o predvidenih območjih. Vsem trem svetnikom sta mnenje in odgovore posredovala Miran Sirc in Tatjana Resman. Sirc je še enkrat poudaril, da ne gre za prejudiciranje, da grafični prikaz ni karta prostorskega načrta, ampak zgolj Ministrstvu nudena evidenca. Predvidena območja pa so bila zajeta z razlogom, da zadeve ne bi obravnavali vsake tri mesece. Dodal je, da so predvidena območja tista, ki so v osnutku OPN. Glede počivališča Povodje je odgovoril, da je to že stavbno zemljišče, a je opredeljeno kot predvideno in se tam vodooskrba ne vrši. Tatjana Resman je povzela, da gre pri tistih območjih, ki so označena črtkano, za širitve, ki so bile s strani Ministrstva za kmetijstvo usklajene. Torej le tista, ki so jih na Ministrstvu potrdili. Svetnik Anton Kosec je povedal, da se je že na Odboru za komunalo, urejanje prostora in nara-vovarstvo ter na Komisiji za urejanje prostora pojavila dilema, da bi v ta člen vnesli kriterije, ki določajo, katera območja se uvrstijo v že opremljena območja in katera ne. Ločniškarje-va je nato predlagala, naj se predlog umakne ter se znova pripravi na osnovi trenutno veljavnega prostorskega načrta in se obravnava na nasled nji seji. Sledila je četrta točka, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zakoniti predkupni pravici. Gradivo je pripravila in ga predstavila Tatjana Resman, ki je povedala, da je Občinski svet Občine Vodice veljavni Odlok o zakoniti predkupni pravici sprejel v letu 2003. V letu 2004 pa so bile sprejete spremembe dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki pa v sam Odlok niso ustrezno vključene. Hkrati pa se natančneje določa, kdo v imenu Občine Vodice uveljavlja predkupno pravico, to pa je župan. Predlagane spremembe in dopolnitve sta predhodno že obravnavala in potrdila Odbor za komunalo, urejanje pros- tora in naravovarstvo ter Komisija za urejanje prostora Občine Vodice. V razpravo se je vključil Anton Kokalj, ki je menil, da lahko vsebina prvega člena pomeni, da je predkupna pravica Občine na celotnem območju nepremičnin in da mora biti v Odloku jasno zapisano, kdaj naj župan uveljavlja predkupno pravico. Se je pa strinjal, da je to predvidevanje težje, saj se ne ve, kdaj se bo zemljišče prodajalo. Kokalj je predlagal, da gre ta odlok ponovno v pregled in se tudi bolj jasno napiše. Podboršek je menil, da župan predstavlja Občino in je tako jasno, da tudi v njenem imenu uveljavlja predkupno pravico, torej je ta člen nepotreben. Menil je, da bi Občina lahko uveljavljala predkupno pravico le na tistih zemljiščih, kjer je to predvideno. Predlagal je, da se drugi člen črta. Kosec je dodal, da razmišlja podobno kot Podboršek in da je ta odlok preohlapen. Nejasnosti je obrazložila in opisala Aleksandra Plevel. Povedala je, da župan ne more sam odločati o predkupni pravici, zato je potreben sklic seje Občinskega sveta in šele, če ta predkupno pravico oziroma nakup potrdi, se le-ta lahko izvrši. Podboršek je podal predlog, da se Odlok umakne in se na odboru dodobra preuči. Župan se je strinjal s predlogom in Odlok je bil umaknjen. Peta točka je vsebovala stališče do pripomb in predlogov, podanih v času ponovne javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN Vodice - informacija. Gradivo je pripravila in pojasnila Tatjana Resman. Povedala je, da so bila stališča javno objavljena na spletni strani, seznanjeni so bili tudi vsi pripombodajalci. Sprejete so bile pripombe občinske uprave, Občinskega sveta, Odbora za komunalo in prostor ter pripombe fizičnih oseb. Na vse pripombe so bili podani odgovori in poslani pri-pombodajalcem po pošti. Po pripra- vi stališča se je pripravil OPN, predlog pa je bil poslan 24 nosilcem, da se bo lahko pripravil končni predlog, ki bo posredovan v drugo branje. V razpravo se je vključil svetnik Anton Kokalj in opomnil, da je imel 15 strani pripomb, med drugimi tudi to, da se površina za gradnjo stanovanjske hiše zmanjša. Kosec je dodal, da so na odboru predlog obravnavali dvakrat. Izpostavil je stališče, da se v čim večji meri ugodi pobudnikom domačinom, ki razpolagajo z zemljišči na robu stavbnih zemljišč. Glede kvadrature je menil, da je 500 m2 kvadratura, ki je v občini Vodice funkcionalna. Minimalna površina pa je 300 m2 na obstoječih zemljiščih. Kjer se načrtuje večja graditev naselij, pa je 500 m2 minimum, od katerega ne odstopajo. Ločniškar-jevo je zanimalo, koliko od 47 pobud občanov je bilo rešenih. Karla Jankovič je podala odgovor, da približno 25 odstotkov. Podboršek je opozoril, da se je postopek OPN leta 2010 končal in da gre pri zdajšnjem sprejemanju za nov postopek. Menil je, da se pri sprejemanju OPN-ja preveč hiti in da je nujno potrebno spremeniti strateški del. S Podborškom se je strinjal tudi Kosec, menil je, da se spremembe uvrstijo v strateški del in bi tako ljudje imeli prednost pri spremembah, vsaj tisti, ki »čakajo« že od leta 2004, ostalim pa je dana prednost pri prvi spremembi. Kokalj je pripomnil, da bi se morala delovna telesa na tem področju resneje izkazati. Logar je izrazil nezaupanje županu in predlagal razmislek glede sprejemanja OPN-ja. Svetnik Maksimiljan Alfi rev je dejal, da je razprava zašla, saj naj bi bila točka 4 danes le informacija. Pojasnil je, da so na odboru razpravljali večkrat in da je bilo v OPN vloženega veliko truda. Menil je, da bodo v primeru nesprejetja OPN najbolj razočarani tisti, ki že leta čakajo na spremembe. Friderik Pipan je dodal, da odgovori na pobude niso jasni. Predlagal je, da se ta gradiva pripravijo in se skliče izredna seja, za konec pa dodal, da je absolutno potrebno v strateškem delu stvari opredeliti. Župan se je zahvalil za razpravo in menil, da je bila še kako koristna in plodna. Sledile so pobude, predlogi in vprašanja. Alfi rev je posebej poudaril, da je ta točka pomembna, saj svetniki posredujejo vprašanja in pobude občanov. Spomnil je na predlog za postavitev ogledala na priključku tfppitarjev glas številka 8, oktober 2013 lokalne ceste Selo-Skaručna (Vojsko) na regionalno cesto Vodice-Šmartno (na Vojskem pri lipi), saj naj bi bilo tam vključevanje v promet zelo nevarno. Pohvalil je še, da je težava s prometnim znakom 40 v naselju Koseze rešena. Izpostavil je tudi problem onesnaženja cest v tem obdobju. Kokalj se je zahvalil na do sedaj odgovorjena vprašanja in izpostavil težavo z avtobusnim prevozom. Zgodilo se je namreč, da na avtobusu ni bilo potnika za smer Šinkov Turn, zato voznik ni peljal do postaje in tako so tisti, ki so tam čakali, ostali brez prevoza. Dodal je še, da se ljudje pritožujejo zaradi ogromne porabe časa, ker se morajo peljati čez celotno občino. Zanimalo ga je, če je s tem v zvezi morda možna kakšna rešitev. Temi se je pridružil svetnik Peter Podgoršek, ki je pripomnil, da naj avtobus ne bi ustavljal na postajališču nasproti Občine Šiška. Zanimalo pa ga je tudi, kako je z napeljavo plina do Skaručne. Dodal je še mnenje o čiščenju cest in povedal, da je predlagal inšpektoratu, da bi se v času del postavili znaki o nevarnosti na cesti, po končanem delu pa bi cestišče očistili. Natalija Rus 2 .S -o O Župan ob občinskem prazniku počastil spomin na Jerneja Kopitarja Letos mineva že 116 let od prenosa posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja z Dunaja v Slovenijo. Izvedba Kopitarjevih dni letošnje leto žal ni bila mogoča, le ti pa se bodo zagotovo organizirali v prihodnjem letu. Zagotovo pa je prav, da se vsako leto spomnimo našega jezikoslovca in njegovega velikega prispevka k ohranjanju slovenske besede. Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar je tako ob občinskem prazniku Občine Vodice k lani obnovljenemu spomeniku na ljubljanskem Navju položil slavnostno cvetje v čast in v spomin Jerneju Kopitarju. >8 O ^ O § S ii -O O Nekaj mesecev je že minilo, odkar smo na Snagi na novo zasnovali odvoz odpadkov, glavna sprememba pa so manj pogosti odvozi preostanka odpadkov. Jž .CD ~CD -I—. Zakaj? Z uporabo zabojnikov za embalažo na zbirnih mestih (torej pri uporabnikih doma) se je napolnjenost črnih zabojnikov v povprečju zmanjšala za polovico. Zaradi manjše napolnjenosti in doslednega ločevanja -predvsem tistih, ki živijo v hišah - je Snaga lahko na nekaterih območjih uvedla tritedensko praznjenje zabojnikov za preostanek odpadkov. S tem smo povečali delež ločeno zbranih odpadkov ter dosegli večjo pravičnost pri odvozu in plačilu storitev. Težave na zbirnih mestih Največ težav je pri tistih uporabnikih, ki bodisi niso (dovolj) dosledni pri ločevanju bodisi imajo premajhne zabojnike bodisi pred odlaganjem ne stisnejo embalaže. Seveda pa vedno obstajajo uporabniki s specifičnimi potrebami/značilnostmi in vsak tak primer na Snagi individualno obravnavamo (to pomeni, da si pristojni delovodja ogleda lokacijo, se pogovori z ekipo, ki prazni zabojnike, in pridobi informacijo, ali so zabojniki prenapolnjeni in kako pogosto, ali stanovalci ločujejo ipd.). Težave na zbiralnicah (EKO otokih) • občani prinašajo kosovne, gradbene ipd. odpadke (mala črna odlagališča); • ponekod pravne osebe, občani, tudi prebivalci drugih občin »zlorabljajo« javne zbiralnice, saj niso vključeni v sistem (nimajo zabojnikov, ne plačujejo ...); • nekateri uporabniki raje kot svoje lastne z embalažo polnijo zabojnike na zbiralnicah, • četrti razlog pa je redkejše praznjenje zabojnikov za embalažo. Rešitve Seveda se je z manjšo frekvenco odvoza preostanka odpadkov in embalaže povečalo število primerov, ko so (bili) zabojniki prepolni, okrog njih dodatne vreče itd. Možne rešitve prepolnih zabojnikov na zbirnih mestih so tri: 1. bolj natančno in dosledno ločevanje; 2. naročilo večjih ali dodatnih zabojnikov za preostanek odpadkov, BIO odpadke ali embalažo (če zabojnik za embalažo ne zadostuje vašim potrebam, naročite večjega oziroma dodatnega, strošek na vaši položnici pa se ne bo nič spremenil. Embalažo je pred odlaganjem dobro stisniti oziroma zložiti, saj lahko tako odložite do desetkrat več embalaže); 3. tedenski odvoz odpadkov, če je glede na Snagine poti to mogoče (kar pa poviša strošek na položnici). Možne rešitve zasmetenih ali prepolnih zbiralnic pa so štiri:_ • dodajanje zabojnikov; • umik zabojnikov na zbiralnicah, kjer nastaja črno odlaganje ali prestavitev zbiralnice na drugo lokacijo; • pogostejši ali intervencijski odvozi; • nadzor pristojnega inšpektorata in sankcije. Prosimo vas, da se v primeru težav, predlogov in pobud obrnete na Snagin center za pomoč in podporo uporabnikom na telefonsko številko 01 477 96 00 ali e-naslov snagalj@snaga.si. V Snagin center sporočite tudi morebitno reklamacijo zaradi neodvoza odpadkov, in sicer v treh dneh po dogodku. Tekst: Nina Sankovič LOČEVANJE ODPADKOV V MOL IN PRIMESTNIH OBČINAH 53,22 % m A» m ¿LB m m m m m m m A» «s m m «M 2004 20.. 20.2 6.000 35.000 42.000 TON TON TON 5,60 % 33,09 % 4150 % -8 ,-S -S t—8 u -S u S 8 2004 20.. 20.2 100.000 71.000 59.000 % 66,91 % 58,50 % KOLIČINA PREOSTALIH ODPADKOV PADA »04 TON00 i i 20.. r ■ ■■■■■■■■■ 20.2 «N00 mil ttttttttmtm mmmmmm TONE 5.600 ÉÉÉÉÉi iiiiiiiii *Za primerljiva (po velikosti ipd.) mesta. Vir Snaga Da je bila odločitev Snage za spremembo sistema zbiranja odpadkov prava, pričajo številke: že aprila letos smo se začeli z velikimi koraki približevati cilju 70 odstotkov ločeno zbranih frakcij v skupnem deležu komunalnih odpadkov. Prvič je namreč delež ločeno zbranih odpadkov presegel 50 odstotkov. To pomeni, da ste naši uporabniki v zabojnike za ločene frakcije odložili več odpadkov kot v črne zabojnike. Hvala vam! 2004 2004 20.2 20.2 STEKLO 2004 n 20.2 Minilo je že kar nekaj desetletij, odkar je bila nazadnje očiščena struga Poljšaka, vodotoka, ki nam v zadnjem času povzroča nemalo težav. V tem času se je ob Poljšaku zaraslo drevje, ribiči so ustvarjali zajezitve, ki so jim zagotavljale stalno vodo ob sušnih obdobjih, država pa je Poljšak postavila na stranski tir. Poleg naštetega je na območju tik ob izviru v rečni strugi precej podrtih dreves, ki še dodatno zaustavljajo pretok vode. toI « T"1, ■ K ■'JLaj " 1r J'J i V -i, * \ .^iju^Pjfc, ' ■ 1 Čiščenje kanala z odmetom na rob. Temeljna plošča prepusta. Občina Vodice že skoraj 10 let poziva pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, naj očisti in uredi rečno strugo. Vedno znova smo naleteli na gluha ušesa, morda v nekaj primerih prejeli tudi odgovor z ministrstva, operativno pa na vodotoku Poljšak do sedaj ni bilo narejenega praktično nič. Vzdrževanje Poljšaka je v pristojnosti države, kar pa Občini onemogoča kakršenkoli poseg na področju ureditve in sanacije vodotoka. V letošnjem letu se je končno pokazal napredek in rezultat naših dolgoletnih posredovanj. V prihodnjih mesecih bodo državni koncesionarji pričeli s sečnjo drevja v spodnjem toku omenjenega vodotoka. Vzporedno potekajo dogovori, da bi Občina Vodice po svojih zmožnostih sofinancirala odstranitev podrtih dreves v zgornjem toku vodotoka, kar bi po mnenju rečnega nadzornika za območje zgornje Save precej izboljšalo trenutni pretok vode. Skladno s tem smo konec septembra pričeli s čiščenjem melioracijskih jarkov na območju Vodic, Bukovice, Utika in Polja. Izkušnje preteklih let so pokazale, da ob vodnih ujmah neočiščeni jarki in zamašeni podcestni prepusti predstavljajo nevarnost za razlivanje vode na območjih, ki se nahajajo neposredno v bližini melioracijskih jarkov. Glede na številne kritike, da je melioracijski kanal vedno bolj poglobljen, bomo v prihodnjem letu vzdrževanje poskusili izvajati s košnjo, to pa bo mogoče le z vašim sodelovanjem. Zato vas pozivamo, da v jarek ne odlagate vejevja, skal in ostalega materiala, ki tja ne sodi. Prav tako smo v preteklem mesecu sanirali nujno potrebno odtekanje zalednih voda na področju Zabrežja (Bukovica). Izveden je bil nov cestni prepust in delna zacevitev obcestnega jarka. Priključitev na melioracijski jarek bo ob morebitnih padavinskih presežkih, kot se je to zgodilo leta 2010 in 2012, preprečevala razlivanje na območju Zabrežja. Ker se zavedamo, da je treba dotično problematiko zalednih voda reševati celostno, smo na Občini Vodice v letošnjem letu tovrstni problematiki dali velik poudarek in sprejeli ukrepe, ki so nujno potrebni za učinkovito sanacijo. Pričakujemo, da bo kar nekaj zastavljenih ciljev realiziranih že v začetku prihodnjega leta, s tem pa vsaj nekoliko znižana tudi nevarnost vodnih ujm za občanke in občane občine Vodice. Aleksander Gantar Obstoječi komunalni vodi, na mestu, kjer je predviden prepust. Temeljito obnovljena regionalna cesta med Benkom in Skaručno Direkcija RS za ceste (DRSC) je izpolnila še eno od točk lanskoletnega konstruktivnega dogovora z Občino Vodice. Njen izvajalec - Gorenjska gradbena družba d.d. - je tako pod nadzorom družbe DRI upravljanje investicij, d.o.o., v mesecu septembru temeljito rekonstruiral, utrdil in preplastil izrazito dotrajan, dobrih 1.300 m dolg odsek regionalne ceste R2-639/1141 (Lj.-Šentvid-Vodice) med Benkom in Skaručno. Verjamemo, da ste se po obnovljeni cesti že zapeljali ter občutili razliko v kvaliteti vožnje. Skupaj z DRSC-jem moramo na področju državnih regionalnih cest v bodoče streti še nekaj precej trših orehov. Dogovori o izdelavi projektne dokumentacije za celovito prometno in komunalno ureditev regionalke skozi naselje Skaruč-na so v teku, sama realizacija pa je, zlasti zaradi izrazitega krčenja državnih proračunskih sredstev za področje cestogradnje, žal v nedoločni prihodnosti. Volje nam to vseeno ne jemlje, saj bo država svojo politiko na tem segmentu slej ko prej morala spremeniti. Miran Sirc Jž Jž -I—. Spoštovane občanke in spoštovani občani! S sprejetim letnim programom dela JP Komunala Vodice, d.o.o., za leto 2013, ki ga je potrdil Občinski svet na svoji redni decembrski seji, smo pripravili tudi prioritetno listo investicij na komunalni infrastrukturi. Glavnina investicij je namenjena obnovi in nadgradnji vodovodnega sistema, saj želimo s tem zmanjšati vodne izgube ter izboljšati pretoke in tlake. Dovolite mi, da vas seznanim z že izvedenimi investicijami in investicijami, ki so v izvajanju in se bodo dokončale do konca meseca oktobra 2013. 1. Obnova vodovoda na Vojskem (zamenjava starega PEHD 100 d50 cevovoda z novim PEHD 100 d63 cevovodom) Zaradi neprestanih okvar na obstoječem sekundarnem cevovodu DN 50 in hišnih priključkih (Vojsko 11 do Vojsko 13) smo izvedli zamenjavo celotne trase cevovoda v dolžini 88 m. Zamenjali smo staro PEHD cev d50 z novima PEHD d63 v dolžini 73 m in PEHD d110 v dolžini 15 m. Takoj za odcepom smo vgradili nov zasun DN 100 (v primeru okvare oz. izgradnje novih hišnih priključkov bomo lahko zapirali samo obnovljeni del cevovoda). Zamenjali smo tudi stari nadzemni hidrant z novim in ga prestavili bližje cesti, saj je prvotna lokacija hi-dranta ovirala dela na travniku. V sklopu zamenjave cevovoda smo iz naslova vzdrževalnine, ki je namenjena za vzdrževanje in obnovo hišnih vodovodnih priključkov in jo v pavšalnem znesku 3,21 EUR plačujejo vsa odjemna mesta, ki imajo velikost vodomernega števca DN 20, obnovili tudi 5 hišnih priključkov, ki so priklo-pljeni na obnovljeni cevovod. Obnova hišnega priključka obsega: • gradbena dela (izkop jarka od sekundarnega cevovoda do parcele), • izvedbo priklopa na sekundarni cevovod, • dobavo in montažo nove PEHD 100 d32 cevi (od priključka na sekundarni cevovod do vodomernega termo jaška), • dobavo in montažo vodomernega termo jaška s povoznim LTŽ pokrovom, • priklop obstoječe vodovodne instalacije na vodomerni jašek s kontrolo tesnosti, • zasip jarka in jaška z utrjevanjem ter zatravitvijo zelenih površin. Poleg tega je narejen tudi geodetski posnetek javnega vodovoda s pripadajočimi objekti in vris v kataster upravljavca in ZK GJI. 2. Obnovitvena dela na jašku Lokarje Stari jašek pred prenovo Ker je vodovodni jašek Lokarje t.i. »srce« vodovodnega sistema Občine Vodice, saj se v njem združita oba dovodna vodovodna sistema (Kuharjev boršt in Krvavški vodovod), ga je treba zaradi želje po izvajanju točnih meritev pretočnih količin dobavljene vode rekonstruirati oz. povečati. Do sedaj smo uporabljali dva jaška, in sicer: • jašek št. 1, v katerem je zasun DN 250 (dovod iz Komende) in odcep z zasunom DN 100, ki je zaradi podtalnice pogosto pod vodo, tako da je treba za vsak poseg vodo iz jaška prečrpavati. jašek št. 2, v katerem je izvedena povezava med Krvavškim vodovodnim sistemom in vodovodnim sistemom Kuharjev boršt. Vse skupaj je zreducirano na DN 100, kar povzroča povečanje tlakov in hitrosti ter precejšnje vrtinčenje vode, to pa onemogoča izvajanje meritev skupnega pretoka v vodovodni sistem Občine Vodice. V 1. fazi smo oba jaška združili v enega, izvedli dobro hidroizolacijo in ga tudi malo povečali, da smo zajeli vse obstoječe zasune in odcepe. V septembru smo pričeli z 2. fazo, s katero bomo izvedli novo povezavo med Krvavškim vodovodnim sistemom in Kuharjevim borštom. Povezava ne bo več tako reducirana, ampak bo izvedena s cevovodom DN 200. Na krvavški strani bo vgrajen nov ultrazvočni vodomer DN 200 za izvajanje meritev dotoka vode iz Kr-vavškega vodovoda. Na skupnem cevovodu (za mestom, kjer se združita cevovoda iz Kuhar-jevega boršta in Krvavškega vodovoda) bomo vgradili še ultrazvočni vodomer DN 200, s katerim bomo merili skupno količino vode, ki priteka v vodovodni sistem Občine Vodice. Na osnovi tega podatka in mesečnih odčitkov z daljinskimi vodomeri bomo dobili še bolj natančne podatke o porabi vode in vodnih izgubah. Tudi pri tej obnovi glavnega cevovoda je JP Komunala Vodice, d.o.o., obnovilo vseh trinajst hišnih priključkov. Poleg obnove hišnih priključkov je bila delno sanirana oz. asfaltirana tudi lokalna cesta na odseku Habe-Martink (od Koseze 14a do Koseze 1a), tako da smo večje razpoke in ne-ravnine v cesti izrezali, spodnjo plast ceste nasuli in utrdili ter na koncu položili nov asfalt. 3. Vodovod Vojsko-Gmajnica (krožna povezava) Zaradi večkrat izraženih želja prebivalcev Gmajnice po boljši oskrbi s pitno in požarno vodo ter zaradi prenizkega tlaka v sistemu je predvidena izvedba povezovalnega cevovoda med obstoječim vodovodom ob lokalni cesti Skaručna-Selo in podtalnim hidrantom v zaselku Gmajnica. Tako bomo dosegli boljši pretok in višji tlak. V mesecu septembru 2013 smo izvedli javno naročilo male vrednosti in izbrali izvajalca. Malo več bo operativnega dela, saj bo treba narediti podboja pod dvema lokalnima cestama na Vojskem, da se izognemo zapori cest in uničenju asfalta. S to investicijo bo nastala krožna povezava Skaručna-Gmajnica-Vojsko. Da bi preprečili nastajanje usedlin in nanos peska, bo vgrajen podtalni blatnik, za odstranjevanje zraka pa bo na najvišji točki novega cevovoda vgrajen zračnik. 4. Obnova vodovoda ob lokalni cesti Martink-Vodice, odsek Habe-Martink 2. faza Na osnovi pooblastila Občine Vodice smo v mesecu juliju in avgustu 2013 izvedli še 2. fazo zamenjave cevovoda za pitno vodo na tem odseku, in sicer od križišča za Šinkov Turn do konca Kosez v dolžini 513 m. Namesto obstoječe azbestnocementne cevi AC 0 80 je sedaj vgrajena litože-lezna Ductil cev DN 150. Novi cevovod nam sedaj omogoča večje pretoke in višje tlake ter zagotavlja, da trenutno ni nobenih izgub. Izvedba začasne in nove povezave vodovoda 5. Obnova meteorne kanalizacije pri podružnični šoli Utik V času počitnic je OŠ Vodice obnovila notranje prostore svoje podružnične šole v Utiku. Delni razlog za obnovo je bilo tudi zamakanje z zunanje strani šole, saj je bila obstoječa meteorna kanalizacija slabo izvedena oz. dotrajana, imela je slabo propustnost, cev pa je bila na nekaterih odsekih celo porušena in zasuta z zemljo. Da ne bi prišlo do ponovnega zama-kanja z zunanje strani zaradi slabe izvedbe meteorne kanalizacije, je JP Komunala Vodice, d.o.o., v dogovoru z županom Občine Vodice g. Acom Francem Šuštarjem še pred pričet-kom pouka izvedla sanacijo obstoječe meteorne kanalizacije. Zamenjano je bilo 27 m kanalizacijske cevi DN 200, obnovljen je bil revizijski betonski jašek z novim LTŽ pokrovom, na novo pa so bili izvedeni ter zatesnje-ni obstoječi meteorni priključki. Problematičnijašek in meteorni cevovod Direktor JP Komunala Vodice, d.o.o. Jure Vrhovnik Jž 10 Bromefcniidrqn> ü Ozaveščanje otrok o varnosti v prometu je zelo pomembno. Navade, ki jih pridobimo v otroštvu, ostanejo del nas vse življenje. Vedno gostejši promet v Vodicah pa pomeni tudi večje nevarnosti za otroke, ki so vključeni v promet kot pešci in kolesarji. Zato veliko pozornosti posvečamo vzgoji učencev za varnost v cestnem prometu. Tudi učenci četrtih in petih razredov so si ogledali lutkovno predstavo s prometno-vzgojno vsebino Lutkarji v prometu. Lutkovni predstavi sta bili za učence brezplačni, saj je stroške obeh predstav plačala Občina Vodice. Učenci četrtih razredov so s pomočjo načrta varnih šolskih poti raziskovali in spoznavali varne in manj varne poti v okolici šole (kartiranje), se učili varno prečkati cesto, spoznavali prometne znake v okolici šole, ugotavljali Ozaveščanje otrok o varnosti v prometu je zelo pomembno. V tednu otroka - tednu prometne varnosti - smo na naši šoli za učence od 1. do 5. razreda organizirali prometni dan. Učenci prvega triletja so si ogledali lutkovno predstavo s prometno-vzgojno tematiko z naslovom Lutke v prometu in lutkarjem Borisom Kononenkom. Pogovarjali so se s policistom PP Medvode o varnosti pešca v prometu ter varnosti otroka v avtomobilu in si ogledali opremo policista. Sprehodili so se po varnih šolskih poteh in spoznavali nevarna mesta v prometu, prometne znake in označbe na cesti. Učili so se varnega prečkanja ceste. Ob zaključku prometnega dneva so preverjali svoje znanje še na Prometnem kvizu. Učili so se varnega prečkanja ceste. gostoto prometa v bližini šole. Spoznavali so pravila vedenja na avtobusu ter vstopanja in izstopanja iz avtobusa. Tako kot že vrsto let se je našemu vabilu tudi letos prijazno odzval kolesar in trener Miha Koncilja. Z učenci petih razredov, ki se že pripravljajo na kolesarski izpit, se je pogovarjal o opremi kolesa in kolesarja, vrstah koles in kolesarjenja ter o pomenu kolesarjenja za naše zdravje in varnosti kolesarja v prometu. Pogovarjali so se tudi o vzdrževanju in čiščenju kolesa. Vso opremo kolesa in kolesarja so si učenci tudi ogledali. Sprehodili so se po varnih šolskih poteh in se seznanili z nevarnimi mesti, na katerih morajo biti še posebej pozorni in previdni. V tednu prometne varnosti so izdelovali prevozna sredstva iz različne odpadne embalaže in pisali spis z naslovom Prometna nesreča. Za učence podaljšanega bivanja pa smo v tem tednu organizirali tečaj rolanja. Zorka Blažič Letošnji kronometer je bil že osemnajsti po vrsti - proga udeležence vodi od doma SD Strahovica po gozdni cesti do vrha Rašice. Cesta je v celotni dolžini makadamska, primerno strma in zato tudi zahtevna. Iz kakšnega testa je tekmovalec, se pokaže predvsem na zadnjem kilometru, ko se cesta res strmo dvigne. Kronometra se je letos udeležilo 46 kolesarjev. Tekmovalci do 15 let, teh je bilo dvanajst, so zaključili tekmovanje na sedlu pod vrhom, ostali pa so se podali čisto na vrh, do doma na Rašici. Še posebej je treba pohvaliti najmlajše tekmovalce, ki se niso ustrašili klanca nad našo skakalnico in je zanje cilj že kar visoko na Rašici. Res je potrebna vztrajnost in volja, saj je eden izmed njih zadnje metre pred ciljem kar pretekel ob kolesu - ker mu je na zadnji vzpetini »ketna dol padla in je ni imel časa dati nazaj«, je povedal. Tekmovanje je štelo obenem tudi za občinsko prvenstvo v gorskem kolesarjenju. Prvaka med mlajšimi kolesarji sta ponovno postala Hana in Matic Kranjec Žagar, med starejšimi kolesarji pa Lučka Muller in Janez Ši-janec. Vsem kolesarjem za dosežene rezultate čestitamo. Po uradni razglasitvi rezultatov smo imeli še žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji prireditve. Za vsakogar se je našlo nekaj- Vsak kolesar je ob prijavi dobil tudi majico Občine Vodice. Če ne prej, se gorski kolesarji vidimo spet naslednje leto, tretjo soboto v septembru. Tudi vreme bo. Rezultate in fotografije z 18. Kolesarskega kronometra na Rašico si lahko ogledate na društveni spletni strani: http://www.strahovica.si Kolesarski pozdrav! Cilka Marenče Smučarsko društvo Strahovica Jž 12 Državnoprvemlvo) Desetega oktobra je na naši Osnovni šoli Vodice potekalo Državno prvenstvo v orientacijskem teku. Šola je gostila 410 učencev s 53 šol. Vreme jim ni bilo najbolj naklonjeno, a za orientacijske tekače to ni ovira. Jž .CD ~CD -I—. Zbirati so se začeli že od pol devete ure naprej. Da pa šola ne bi ravno »počila« po šivih, so imeli naši učenci različne aktivnosti, in tako se je prostor naredil za gostujoče učence. Vse se je začelo v telovadnici, kjer so drugošolci za dobrodošlico vsem zapeli himno Osnovne šole Vodice. Voditelj Marjan Bunič je vse sodelujoče prijazno pozdravil in učence animiral s simpatičnim vodenjem. Ko se je v telovadnici začutilo, da so vsi že dodobra prebujeni, je besedo dobil gostitelj, ravnatelj OŠ Vodice Jure Grilc. Pozdravil je vse tekmovalke in tekmovalce ter njihove mentorje, župana Vodic gospoda Franca Aca Šuštarja, predsednika Orientacijske zveze Slovenije gospoda Vlada Se-deja, gospoda Gašperja Plestenjaka iz Zavoda Planica, koordinatorja Državnega šolskega tekmovanja v orientacijskem teku gospoda Aleša Fe-renca in vse ostale prisotne. Povedal je, da je z veseljem sprejel povabilo za izvedbo državnega tekmovanja v orientacijskem teku. Izrazil je veselje, da učenci kljub šolskim obveznostim najdejo čas za šport, ki je ob šolskih obremenitvah še kako dobrodošel. Zahvalil se je sodelavkam in sodelavcem za pomoč pri organizaciji, policistom ter članom Društva upokojencev Vodice in Moto kluba Mak, ki so poskrbeli za varnost, vsem tekmovalcem pa zaželel uspeh in veliko športne sreče. Na kratko je predstavil zgodovino šole in nekaj značilnosti Vodic, kar je bilo zagotovo zanimivo za vse tiste, ki so bili v naši šoli in občini prvič. No, poleg zanimivosti o šoli in občini pa so lahko spoznali tudi župana Franca Aca Šuštarja, ki je prav tako vsem zaželel dobrodošlico in pozdravil tako organizatorje kot druge sodelujoče. Dodal je, da je ponosen na to, da Osnovna šola Vodice letos gosti rekordno število prijavljenih učencev na državnem orientacijskem teku. Učencem je zaželel veliko sreče in da bi jim naša šola ostala v lepem spominu. Po govoru župana pa so s plesnimi koraki zatresli telovadnico Gentelmani, trije fantje in dekleta iz 6. C razreda, ki so se predstavili s plesno točko. Mladim tekmovalcem je športno srečo in pravo pot zaželel tudi predstavnik Zavoda za šport RS Planica Gašper Plestenjak. Tik pred športnim začetkom je pred mikrofon stopil še glavni koordinator Aleš Ferenc, ki je tekmovalcem podrobno razložil potek tekmovanja. Letos so se državnega tekmovanja v orientacijskem teku udeležili tudi otroci s posebnimi potrebami. S spremljevalci so premagovali progo C, ki je bila prilagojena njihovim zmožnostim in ni bila športnega značaja, temveč lepa in dobrodošla priložnost, da se lahko tudi ti otroci družijo in udeležujejo podobnih dogodkov. Ko so bila pravila jasna in se je nebo malo usmililo mladih športnikov, so se skupine odpravile proti startu, ki je bil pri Tenis klubu Kubu, in orientacija, pomnožena s tekom, se je za 410 učencev začela. Za tiste, ki so se med prvimi vračali nazaj v šolo, je bilo poskrbljeno z dobrim kosilom in zaposlitvenimi dejavnostmi v telova- Jure Grilc: Orientacija je športna disciplina, ki omogoča gibanje v naravi, in sicer gibanje z odprtimi očmi. Orientacijska tekmovanja so priložnost, ko niso na preizkušnji le fizične sposobnosti v premagovanju razno raznih ovir v naravi, temveč tekmovalci pokažejo še druge svoje sposobnosti. Orientacija združuje več različnih področij, saj je tu šport povezan z geografijo, matematiko, fiziko, biologijo in še čim. Vesel sem, da se je na Državnem šolskem tekmovanju v orientacijskem teku zbralo toliko osnovnih in srednjih šol, kajti želim si, da bi športna kultura prišla do vsakega učenca oziroma dijaka in da bi postala sestavni del našega vsakdanjega življenja. dnici, kjer so si krajšali čas do prihoda sotekmovalcev. Ob 14:30 pa je bila telovadnica spet polna, saj je sledila razglasitev rezultatov. Tekst: Natalija Rus Osnovna šola Vodice je na Državnem šolskem tekmovanju v orientacijskem teku dosegla izjemen ekipni uspeh. Dekleta so osvojila v ekipni razvrstitvi izjemno 2. mesto. Med posameznicami je Klara Jam-šek v kategoriji učenke A osvojila 3. mesto, 3. mesti sta osvojila tudi Jurij Straže v kategoriji učenci C in Aljaž Jamnik v kategoriji učenci B, odlično 2. mesto pa je osvojil Matija Straže v kategoriji učenci B. Čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem, ki so se v neprijaznem vremenu častno borili za OŠ Vodice. Državno šolsko tekmovanje v orientacijskem teku pa ne bi potekalo tako brezhibno, če ne bi imeli izjemnih pomočnic in pomočnikov. Pohvalo si zaslužijo sedmošolci Ema Hančič Gubanec, Tina Novak, Žiga Bizant, Matic Jerman in Luka Lo-zar. Pri organizaciji tekmovanja pa so bili nepogrešljivi Franci Špenko, Barbara Kermavner, Joži Nastran Brank in Tomaž Grajzar. Zahvalil bi se tudi celotnemu tehničnemu osebju naše šole; obema hišnikoma, vsem čistilkam in osebju v kuhinji. Hvala tudi županu gospodu Francu Acu Šuštarju in Občini Vodice, ki je materialno podpirala OŠ Vodice pri izvedbi tekmovanja, pomočnici ravnatelja gospe Cilki Marenče, učiteljema Janezu Markoliju in Mihu Kimovcu, knjižničarki Urši Ščavničar Cunder ter članom Društva upokojencev Vodice in članom Moto kluba Mak iz Vodic za vso pomoč. Jure Grilc Klara Jamšek, 8. r Filip Nastran, 6. r Andreja Merše, Klasična škofijska gimnazija Anton Novak, 7. r Učenci-pomočniki (Žiga, Tina, Luka, Ema, Matic) iz 7. r Matija Straže, 2. mesto, Aljaž Jamnik, 3. mesto Kaj je orientacijski tek! Lahko je resen šport, lahko pa tudi prijetno razvedrilo. Z njim se lahko ukvarja kdor koli, tako mlajši kot starejši. Sestavljen je iz orientacije in teka. Cilj tekmovalcev na tekmi je najti vse kontrolne točke in preteči postavljeno progo v najkrajšem času. Kontrolne točke so na terenu vidno označene in so postavljene na vidnih objektih. Vsak tekmovalec pa mora obisk točke dokazati s perforiranjem kontrolnega kartončka ali z vpisom kode in časa obiska na majhnem in nadvse praktičnem čipu. Jž CD -I—. C Povejte mi, kdo v družini Šuštar zares nosi hlače? Delujete namreč vsaj tako samozavestni kot mož. Podjetje, katerega poslovanje je v zadnjih letih nekoliko okrnjeno, vodim jaz. Promet v logistiki je še vedno nekaj, kar naju zanima, a zaradi moževih službenih obveznosti jaz trdneje držim škarje in platno. Vseskozi sem bila aktivna, zamenjala sem številne trgovine, saj sem po poklicu trgovka, a da ne bo pomote, službe sem vedno menjavala, ker sem tako hotela. In ja, samozavest človek tudi posvoji. In seveda sem bolj pozorna na stvari, ki zadevajo občino; če je prometni znak postrani, če trava ni pokošena, cesta ni splužena. Ne nazadnje je občina najin tretji otrok. Stara ljudska modrost trdi, da za vsakim uspešnim moškim stoji vsaj tako uspešna ženska. Gre za sovražno in ženskam žaljivo misel ali odsev povsem realnega stanja? Biti prva dama ne pomeni zgolj pazljivo izbirati njegove kravate, pač pa prisluhniti in sodelovati pri vprašanjih, ki zadevajo prihodnost skupnosti, ki šteje okoli pet tisoč prebivalcev, pravi Tina Šuštar. Na intervju ni pristala zlahka, a se mu je ob vonju jabolčnega zavitka, suhih datljev in sveže limonade, ki je pri »Acu« nikoli ne sme zmanjkati, v lično urejeni dnevni sobi vendarle prepustila. Kdo nosi hlače pri hiši? Oba, jaz izmenjaje. Smeh. In to nikogar ne moti, da le ni trenirka. Slednjega Aco nima najraje. V družini pa smo vsi štirje precej temperamentni in vsi radi oblečemo hlače! Ste uspešni oziroma je uspeh domena vašega moža? Uspeh je relativen pojem. Za nekatere je uspeh mir v duši. Če sem iskrena, nikoli nisem bila obremenjena s tem, kdo od naju je uspešnejši. Veselim se njegovih uspehov in on mojih. Zagotovo pa spoštujem to, da zna prešteti do deset, se umiriti. Ste bili oziroma ste zadovoljni s svojim poklicem? Zagotovo! A če bi imela moč vrniti se nazaj v preteklost, bi zagotovo postala igralka. In mislim, da bom svoj talent kmalu preizkusila v kakšnem amaterskem gledališču. Prijatelji znajo povedati, da so moje ideje in sposobnost improvizacije ob osebnih praznikih nekaj, kar mi je bilo položeno v zibelko. Oprostite moji neskromnosti! Kako sicer živi družina Šuštar, kadar ni vpeta v delovni proces? Čutim, da sem veliko sama. Doma imam poslovni prostor, doma gospodinjim, doma pa običajno ni nikogar. Hčeri sta odrasli, imata svoje življenje, in vseskozi me tolaži dejstvo, da sva ju dobro vzgojila in da imam »Ob pogledu na cffužirifikeabume'se i PWzfrZfijnwe bijOipestfo-jn hitOQrako j