Izhaja v Ljubljani vsafco sredo In sobote.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za inMro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2’60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, ta pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamezni!! iteviika >0 w.
Reklamacije so poštnine projta Nefrankira.ua, pisma se ne sprejemajo. Rokopisi »e ne vraeajc. Inserati. Enostopna petit-vrstic* (širina 83 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru.
92. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 20. novembra 1907
Leto X.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne posiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: JJpravniStvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1.
Program nove vlade.
Povsod na svetu je navada, da razvije nova vlada v parlamentu svoj program, to se pravi, da pove, po katerih načelih hoče vladati, kakšne cilje hoče doseči. V Avstriji imamo sedaj novo vlado. Na čelu je sicer ostal ministrski predsednik Beck, toda cela vrsta novih ljudi je prišla v kabinet, in sicer ljudi iz novih krogov, iz novih strank. Eben-hoch in Gefimann, Peschka in Prašek niso samo nova imena, temveč prinašajo seboj tudi nove zahteve, in nove tendence.
Navadna dostojnost bi zahtevala, da bi ta nova vlada povedala parlamentu, kaj hoče. In če bi bila večina parlamenta dovolj možata, bi znala prisiliti vlado, da odpre usta, ali pa da odide takoj tja, odkoder je prišla. Gospodu Becku se ni zdelo potrebno, povedati državnemu zboru, kako misli vladati s svojimi novimi klerikalnimi in agrarnimi tovariši. Kar <predstavil> je nove ministre in s tem je bila stvar zanj končana.
Socialnim demokratom to ni zadostovala. Poslanec Nčmec je podal predlog, da naj vlada razvije svoj program in je zahteval debato o svojem predlogu. V vsakem parlamentu na svetu bi se bilo to zdelo naravno in predlog bi bil takoj sprejet. Toda večina avstrijskega državnega zbora je rajši pokazala svoj služabniški značaj. Priskočila je gospodu Becku v pomoč, glasovala je — klerikalci in liberalci v lepi slogi — zoper Nemcev predlog in ministrskemu predsedniku ni bilo treba govoriti.
V nagodbenem odseku je dejal gospod Beck, da označuje vladno politiko oseba ministrskega predsednika in da je njegov program že znan. Kdove, kaj razume gospod Beck pod programom? Nam se zdi, da to še ni program, če je predložil nagodbo in če je dejal, da je nasproten splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore. Iz tega se
pač vidi, da je gospod Beck nazadnjak, ampak program to še ni.
Ampak nekje drugje je gospod Beck našel dar besede. Bil je na zboru avstrijskih industrialcev in tam se je oglasil. Ta skupščina se mu zdi menda važnejša od parlamenta. Pa je še zanimivo, kar je tam povedal, čeprav ni dosti jasno. Hvalil je industrialce, da v svojih zahtevah niso surovi in je dejal:
»Samo v izravnanju nasprotij najdemo rešitev onih velikih problemov, pred katerimi stojimo. Bodi kdorkoli na čelu vlade, jadral bo lahko samo v oni smeri, ki mu jo predpisuje kompas vsega javnega, političnega in gospodarskega življenja kot pravično srednjo črto ...»
Torej »srednja črta» — to bi bil Beckov program. Menimo, da bo malo ljudi, ki bi si lahko mislili kaj natančnega, če slišijo besedo »srednja črta*. Politično in gospodarsko življenje se ne da primeijati z geometrično figuro, skozi katero se lahko po sredi potegne črto. Ampak sumnjivo je, da je kapitalistično časopisje zelo zadovoljno z Be-ckovim govorom. Kakor je on hvalil industrialce, tako hvalijo industrialci sedaj njega. In to je za delavstvo slabo znamenje.
•Izravnavanje nasprotij*, to je pokazala že nagodba, smatra vlada tako, da hoče dati industrialcem in agrarcem kolikor je le mogoče. Vprašati pa moramo, kje ostanejo v tem računu delavci?
Eno najvažnejših vprašanj, ki jih ima rešiti sedanji državni zbor, je zavarovanje za starost in obnemoglost V tem vprašanju so nasprotja. Delavci zahtevajo po pravici, da jih kapitalistična družba v starosti poplača za mladost, ki so jo žrtvovali profitu. Kapitalisti tarnajo, da je to preveliko «breme» za »industrijo*. Kaj hoče tukaj Beck opraviti s svojo »srednjo črto ?» Le eno vprašanje je tukaj: Ali je vlada za ali zoper starostno preskrbo? Tu se ne da nič izravnavati nasprotij, ampak postaviti se je treba na eno ali pa na drugo stran.
A po Beckovih besedah ni veliko upanja, da bi na njegovi »srednji črti* visela izpolnitev opravičenih delavskih zahtev. Gotovo je pa, da se mora delavstvo vse čvrsteje organizirati, če hoče prisiliti vlado, da se bo resno ozirala na delavske potrebe, ne pa da bi plesala po »srednjih črtah*.
Lakota in bajoneti.
Še vedno so našim agrarcem cene živil prenizke. Tri svoje ljudi so spravili v ministrstvo, da bi tam pospeševali profite velikih posestnikov, če pa socialisti opozarjajo na bedo, ki se razširja med ljudstvom, tedaj zakriče patentirani »kristjani*, da nimajo socialni demokratje zmisla za nič druzega, kakor za želodec. V cerkvah molijo hinavsko, naj bi nas bog varoval lakote, v življenju pa sami pospešujejo lakoto ljudstva in polnijo svo^ žepe.
Ge je še kdo mislil, da je beda in glad v Avstriji samo prazna beseda, ki služi socialnim demokratom za agitacijo, tedaj mora priti do drugega prepričanja sedaj. Pokazala so se že živa znamenja, ki so vedno dokaz hude revščine. V Nachodu na Češkem in v bližnjih krajih so se zgodili nemiri vsled bede. Razvili so se tako, kakor po navadi take reči. Bili so shodi, na katerih se je govorilo o draginji živil. Če bi prišel človek med site ljudi, pa bi jim hotel pripovedovati, da so lačni, bi se mu smejali. Ce je ljudstvo na takem shodu razburjeno, tedaj se ve, da resnično trpi bedo. Tako je bilo tudi tukaj. Ampak za ljudstvo, ki ga je skrajno izkoriščanje razburilo, ima kapitalistična družba posebno zdravilo. Čemu bi n. pr. žandarji imeli puške in bajonete, ako bi imeli le včasi s kakšnim malim tatom opravka? Kadar se dvignejo pesti obupanega ljudstva, je priložnost, da pride orožje do veljave. Želodec se pač ne nasiti, če dobi par centrimetrov nabrušenega jekla vase; ampak razburjenost v možganih se tedaj navadno ohladi. Tudi na češkem niso imeli druzega kruha za gladne delavce, ampak žandarji so bili blizu.
PODLISTEK.
Nevarni socializem.
i.
Ne da se utajiti; Socialistični strup se razširja tudi po slovenskih deželah, socialistični evangelij zapeljuje tudi dobro, verno rodoljubno slovensko ljudstvo. Na vseh koncih in krajih vstajajo krivi proroki in ljudje jih ne pobijajo, temveč jih poslušajo in jim slede. Po Kranjskem in Štajerskem, po Koroškem in Goriškem, v Trstu in v Istri snujejo socialistične liste in knjige, prirejajo socialistične shode in predavanja. Okroglih 17.000 slovenskih glasov se je pri zadnjih državnozborskih volitvah oddalo za socialno-demokratične kandidate.
Nič ne pomaga, zapirati oči. Resnica je resnica l Socializem je preskočil plot, ki je bila ž njim ograjena Slovenija in si hoče priboriti domovinsko pravico pri nas.
Kam pridemo ... P
Po fllisterskih plečah stopajo zadnji lasje po konci, rodoljubna srca trepečejo, s katoliških prižnic grmi žugajoče svarilo, narodnjaška peresa
škripljejo jezno po uredniškem papirju. Po vseh slovarjih od Wolfovega pa do Schimpffovega in po vseh nespisanih besednjakih krepkih lokalizmov se zbira psovke, da bi se jih, čvrsto zvezane, cent težke, vrglo socialni demokraciji v obraz in da bi se jo tako v enem hipu ubilo. Ali mrha ima preveč življenja v sebil Zalotiti jo je treba drugače — z njenim lastnim orožjem — z »organizacijo*. In pojavljajo se »organizacije* po vseh kotih slovenske domovine, v Trstu in v Pulju, v Krakovem in v Udmatu.
In ker se je pošast postavila na znanstveno stališče, ji je treba »znanstveno* zadati. Dr. Krek in Moškerc izganjata hudiča po »krščanski* metodi, dr. Mandič pa pribije, da ne bo smel nihče imeti več kakor 60 kron, kadar zmagajo socialisti. Ge je to ne ubije, mora biti pač v zvezi s hudičem Bitrul
So pa še nekateri veleumi, ki so »študirali* duševne velikane a la Eugen Riester, pa razmi-šljujejo*.
»Pravzaprav se ne more zameriti socialistom, če zahtevajo za delavco boljšo plačo. Saj je draginja res precej velika. Tudi izobraževalna društva ne bi bila nič slabega. Zakaj pa ne bi dobil včasi tudi revež kakšne knjižice v roko. No — pa zava-
rovanje za starost — če je mogoče, če ne dobimo zaradi tega novih davkov — naj bo. Ampak — tisti novi zadnji cilji — socialistična država — da bi bili vsi ljudje enaki — za božjo voljo, to vendar ne gre. Da bi jedel moj hlapec iz ene sklede z menoj, da bi nosila moja dekla tak klobuk, kakor moja žena, da ne bi jaz zaslužil več, kakor moj pisar — pa kdo pojde sploh za hlapca, za deklo za pisarja? Ne, ne, to ne gre! Če bi res zmagali socialisti, bi se ves svet izpremenil v ogromno vojašnico, nihče ne bi imel povoda za pridno delo, za osebno iniciativo, vse bi bilo telesno in duševno uniformirano — to bi bil konec vsake kulture. Ne, to ne gre. Napredek socialistov je treba zajeziti za vsako ceno ...»
Pa pridejo še razni »esteti*, ki se sicer še nikdar niso brigali za kaj druzega kakor za obresti in kurze, pa zdihujejo nad »materializmom*, ki bi zavladal, če bi prišli socialisti do veljave. Kaj bi bilo z znanostjo? Kdo bi dal kruha učenjakom, umetnikom, pisateljem? Množica bi skrbela za želodec in ko bi bil poln, bi se rogala ljudem, ki ne kidajo gnoja in ne mešajo malte, ampak hočejo služiti višjim, duševnim nalogam ...
(halje,)
In konec je bil: Nekoliko ranjenih, nekoliko aretiranih ...
Da mora biti beda velika, se vidi že iz tega, da so delavci, večinoma tkalci, zapustili po vsej okolici tovarne ter se udeležili shoda in demonstracije.
Kapitalistična družba zna povzročiti lakoto; ona zna nezadovoljnežem puščati kri. Resno pomiriti ne zna obupanih revežev. In kdo ve, kaj bi se godilo v takih resnih časih, če ne bi bilo socialne demokracije? Seveda do skrajnosti razdraženi reveži tudi s puntom ne bi dosegli rešitve. Saj ima kapitalistična država mnogo bajonetov in pušk in če je treba, tudi kanonov. Delavci imajo pa gole roke. Ampak brez obzira na uspeh izgubi trpinčen narod v najhujši bedi kaj lahko glavo in človeška kri je tedaj zelo po ceni. Samo socialno-demokra-tična organizacija, ki pokaže delavstvu prave u-zroke izkoriščanja, lahko obvaruje v takih nevarnih časih vso družbo najstrašnejših krvavih dogodkov.
Tudi sedaj je tako. V sredo je prišel socialno-demokratični poslanec Jaroš, v Nachod, da bi se natančno poučil o razmerah. Ko so delavci izvedeli za njegov prihod, so se takoj zbrali na trgu. Okrajni glavar ni mislil na nič drugega, kakor na svoje mrtve paragrafe. Hotel je razgnati »nepo-stavni shod*. Kdo ve, kaj bi se bilo zopet zgodilo, če bi bil res nagnal svoje žandarje na ubogo ljudstvo? Posredovanju socialističnega poslanca se je vendar posrečilo, prepričati ga, da bi bilo nezmi-selno, kar je nameraval. Sodrug J a r o š je potem naznanil ljudstvu, da so socialisti že vložili predloge zaradi draginje ter je razložil zahteve. Kar se bajonetom ne bi bilo posrečilo brez krvi, je dosegel socialist v popolnem miru. Delavci so mu pritrjevali, razlegali so se vibami <Nazdar>-klici na socialno demokracijo in ljudstvo se je mirno razšlo. •
Za poslance, ki imajo glasovati o socialističnih predlogih, je pa tu resno znamenje, da ni čas za šalo z bednim ljudstvom. Preden bodo glasovali, naj dobro premislijo kaj delajo.
Otroško delo.
Kapitalizem, ki se pač rad ponaša z »visoko* kulturo*, ki jo je baje ustvaril, smatra vendar profit za svojega najvišjega boga. Vse kar stori ima edini namen, povečati dobiček brez lastnega dela. V ta namen išče povsod »cenenih delavriih moči* in tako vidimo, da izkorišča kapitalizem ne le ženo v takih podjetjih, ki so ženskemu organizmu nedvomno nevarna, ampak da goni posebno rad tudi otroke na težko delo. Naraščanje socialne demokracije je pa v zadnjih časih vendar prisililo državo, da se nekoliko več peča 6 takimi rečmi, v katerih tiči največja nevarnost za yso družbo. Kajti če se ubija že nežno mladino, morajo propadati cele bodoče generacije.
Trgovinsko ministrstvo namerava izdati nove predpise glede otroškega dela in zato zbira delavsko statistični urad podatke. Za nas je to delo posebno važno, ker se ne bo nabiralo teh podatkov po vsej državi obenem, ampak po vrsti v raznih krajih. Začne se pa na Kranjskem, na Goriškem, v Istri, v Dalmaciji, na Gališkem in v Bukovini. Po teh deželah dobe vse ljudske in meščanske šole vpraševalne pole troje vrste.
Prva je šolska vprašalna pola, ki jo ima iz-poluiti šolsko vodstvo, ki naj razven nekaterih drugih podatkov na temelju učiteljske konference splošno naznani, za kakšno delo se v dotičnem kraju rabi otroke. Tudi šolski zdravnik ali pa kak drug zdravnik naj pove svoje mnenje, kako upiiva otroško delo na zdravje.
Druga je razredna vpraševalna pola. V njej je naznaniti število otrok, ki obiskujejo dotični razred in število, starost in spol onih, ki opravljajo kako delo.
Tretja in najvažnejša je pa osebna pola. Tako polo naj se izpolni za vsakega šolo obiskujočega otroka izpod 14 let, ki je tekom šolskega leta 1907-8 ali pa v počitnicah opravljal kakšno delo bodisi v poljedelstvu ali gospodarstvu, pri lovu ali ribarstvu, v rudništvu, v hišni ah domači industriji, v tovarnah, pri rokodelcih, v gostilnah in krčmah, pri prometu ali prevažanju, v hišnem gospodarstvu, pri gledališčih, kot sel, raznašaiec, pri kegljanju i. t. a. Te podatke naj se nabere brez obzira na to, če je dobil otrok kakovo plačo ali pa ne. Popiše naj se tudi tiste otroke, ki so delali sami pri svojih starših ah sorodnikih.
Vprašanja se tičejo za vsakega otroka posebej: Starosti, spol, družbinskih razmer, vrsti dela, delavnega časa, delavnega prostora, odškodnine, zdravja in vedenja v šoli.
Naši učitelji dobe s tem zelo važno socialno nalogo. Njih zmisel zanjo je gotovo tako velik, da smemo pričakovati od njih naj večjo vestnost, kajti če ima trgovinsko ministrstvo res namen, storiti kaj važnega za blagor mladine, je nujno potrebno,
da se mu pošlje zanesljive podatke, ki pokažejo pravo sliko. Varstvo otrok pomeni varstvo bodočega človeštva. V naših krajih se povsod lahko opazuje, da propada telesna moč ljudstva, kar mora tudi na duševno moč slabo uplivati; to je pa naravno, če se otroci v najnežnejši dobi, ko je telo najbolj očutljivo, zadržujejo v razvoju in krepčanju. Kar se v tem oziru zgreši nad otroci, tega se ne more nikdar več popraviti. Zato je nameravana akcija trgovinskega ministrstva resnično važna.
Politični odsevi.
Nagodbeni odsek je v četrtek končal generalno razpravo o nagodbi. Češki radikalec Choc je predlagal, naj se preide preko nagodbe na dnevni red. Njegov predlog je bil odklonjen z 27 proti 8 glasovom. Za poiočevalca je bil izvoljen dr. P er gel t. V specialni debati je začel Beck zopet hvaliti nagodbo. Dr. Eilenbogen je polemiziral s Kolischarjem, ki se je pritoževal nad kartelom za železo. Omenil je, da so gospodje sami krivi, ker so sami glasovali za coinine. Vsled napačne politike je izgubila avstrijska industrija balkanski trg.
Tiskovni odsek državnega zbora je imel v sredo sejo. Na dnevnem redu je bil nuini predlog zaradi svobodne kolportaže in Sylvestrov predlog glede novega tiskovnega zakona. Oboje se vleče že kakor morska kača leta in leta brez uspeha skozi avstrijsko zakonodajstvo. Ministerialna zastopnika sta ugovarjala samostalni rešitvi kolportažnega vprašanja. Vlada zahteva, da se vzame tožbe zaradi žaljeuja časti porotnim sodiščem in da se jih odkaže učenim sodnikom. Dr. Adler je predlagal, naj se povabi justičnega ministra na prihodnjo sejo, da pove, kakšno stališče zavzema on vsled tega vprašanja. Ge po njegovi izjavi ne bo upanja, da bi bil sprejet ves tiskovni zakon, se mora pa rešiti vprašanje svobodne kolportaže za se. Adlerjev predlug je bil sprejet.
Avstrijski katoliški shod je imel v soboto svojo prvo *tjo v dunajskem «KursaIonu», Slovenske klerikalce zastopa v predsedništvu poslanec Povše. Princ Liechtenstein, davno znani re-akciouarec, je vabil vse meščanske stranke v zvezo proti socialni demokraciji, seveda pod klerikalno komando. V petek, na zboru katoliške šolske družbe, je dejal črni princ, da se »nemških na-cioualcev ni več treba bati, ker niso več nevarni.* V soboto je pa pravil, da »se že opazuje gibanje, ki združi vse dtžavo vzdržujoče Stranke v- zvezo za obrambo m naujtojt zoper socialno demokracijo.* — Saj se to/pokazala,, koliko hodu , meščanske «syobouqmbeine» stranke profilirale od svoje zveze s klerikalizmom.
Tudi IiUeger je govoril na katoliškem shodu. Pokazal je, da imajo klerikalci velik apetit. Ponosen je, da je postal on župan, Liechtenstein pa deželni maršal. Potem se je nekoliko norčeval iz krščansko-socialnih ministrov, pa je vendar ponosen na nje. Veseli ga, da pokloni namestnik grof Kielmannsegg koleno pred oltarjem tako, kakor da hi bil rojen katoličan. Sedaj, pravi, morajo klerikalci osvojiti še vseučilišča. Priznati se mora, da korajža ni majhna. Vprašanje je le, kaj porečejo drugi.
Moravski Mladočehi so sklenili, da morajo njih poslanci Slama, Stransky, Bulin in Smrček izstopiti iz mladočeškega kluba pa vstopiti v opozicijo proti vladi. — To je sicer še majhen začetek, a sčasoma se pokaže že še več nezadovoljnežev.
Tudi Poljaki imajo dobiti novega ministra-' rojaka. Z,i njegovo mesto se imenuje dosedanjega predsednika poljskega kola, znanega reakcionarca Abrahamovvicza. Z druge strani se pa sliši, da hočejo nemški nacionalni protestirati zoper njegovo imenovanje.
Minister Gessmann je pripovedoval svojim volilcem na Dunaju, da so krščanski-socialci vstopili v vlado, ker so baje samo na ta način preprečili »državno katastrofo*. Gessmanua ne veseii, da je postal minister, sedaj bodo morali ministri biti pravični in poravnati nasprotja med meščansko družbo in delavci. Radovedni smo, kako izvrši Gessmann to nemogočo umetnost.
Svobodomiselne stranke v Avstriji že žanjejo zahvalo, da so se prodali, klerikalcem. Na zboru katoliške šolske družbe se je krščanski soci-alec Baechle tako-le norčeval iz njih: »Tako-zvane svobodomiselne stranke so razbite in plavajo kakor razdejana barka, ki si ne more pomagati, po parlamentarnem morju .. ..» Želimo dober tek.	;	; j* \
Skupen »pastirski Ust* izdajo vsi avstrijski škofje. Spominjali se bodo v njem tudi papeževega jubileja, ki bo prihodnje leto. To se pravi: Zahtevali bodo denarja za »stradajočega* papeža. V Salcburgu bodo otvoriii fakulteto katoliškega vseučilišču. Katero fakultelo, še niso povedali; morda za filozofijo, ki bi iuhko obsegala katoliško matematiko, katoliški zemljepis, katoliško jezikoslovje, katoliško fiziko, katoliško kemijo, katoliško živalstvo, rastlinstvo i. t. d. Pastirski list bo seveda tudi napadal svobodno šolo in reformo zakona.
V ogrski sbornioi je obstrukcija. Med Košu-tovci in Hrvati m prišlo do sporazuma in sedaj hočejo vladajoči Madjaii Hrvatom enostavno po-
kazati svojo moč. Hrvati nimajo v zbornici dru-zega sredstva, kakor obstrukcijo. S to so začeli pri razpravi o proračunskem provizoriju. Oglašali so se drug za dragim, pa hoteli z dolgimi govori zavleči razpravo. Seveda so govorili hrvatsko, kar je njih zajamčena pravica. Madjari so pa v boju pozabili na vsa načela svobode in so sklenili, da ne bodo dovoljevali hrvatskih govorov dlje kakor pet minut. Po tem se je predsednik takoj začel ravnati. In vsled tega so sedaj dan na dan burni prizori v zbornici; iz tehnične obstrukcije se je razvila viharna obstrukcija in nihče še ne ve, kakšen bo konec. Dobro je pa le, da je sedaj menda vendar za vse čase onemogočena tista nenaravna sloga med Hrvati in Košutovci.
Madjarska svoboda je prav posebna cvetlica. V Cernovi so najprej žandarji ubili in ranili veliko število ljudi, ki niso marali, da bi se jih s pomočjo cerkve madjariziralo. Sedaj pa državno pravdništvo toži — ne morda škofa ali pa madžarske pope in žandarje, ki so krivi, da je po nedolžnem tekla kri, temveč dvajset Slovakov, češ, da so po sili preprečili blagoslovljenje cerkve. V parlamentu je pa grof Andrassv pripovedoval, da duhovniki sploh niso prišli v Cernovo z namenom, da bi blagoslovili cerkev. Kako so torej Slovaki mogli preprečiti nekaj, česar nihče ni nameraval?-.. —— ___________________________________________
Hrvaška obstrukcija v ogrskem parlamentu
se nadaljuje tudi pri specialni razpravi o nagodbi. Madjarski vitezi so sedaj, sklenili, da po sili zata-rejo obstrukcijo. Predsednik bo brvalskim poslancem jemal besedo, če to ne bo zadostovalo, jih bodo , pa izključevali iz zbornice.
Na Angleškem je 186 poslancev predložilo ministerskemu predsedniku Campbell Ban ner-mannu spomenico, ki zahteva znižanje izdatkov za vojsko in mornarico. Pri nas se take izdatke vedno le zvišuje.
Tretja ruska duma je skupaj. Od začetka reakcionarni in pozneje še popačeni volilni red je končno vendar spravil vladno večino v dumo. Za revolucionarno mišljenje ruskega ljudstva je še dobro znamenje, da je tudi v teh reakcionarnih razmerah poslalo dvanajst socialnih demokratov v dumo. Značilno je pa tudi to, da je bila otvoritev dume v tavcičeski palači, v kateri bo zborovala, ne pa . na dvoru in da se car ni udeležil otvoritve. Ker je večina dume reakcionarna, se da to pač le s strahom razlagati, ki ga ima batjuška pred vsem ruskim ljudstvom.
Sodrugi, soBiSlicatltil
HaVarnc in brivnici, H)" )* ns razpolago Vaše
nm prap#r«!
Socialni pregled.
Pozor, delavci! V kapitalističnih in agrarnih listih se množe članki proti predlogom, ki so jih socialno-demokratični poslanci podali zaradi draginje. Deloma sploh taje, da bi bila draginja v Avstriji, deloma pa pisarijo, da ni treba takih sred-i stev, kakor jih priporočajo socialisti. Čeravno ve vsaka gospodinja prav dobro, da je ob sedanjih cenah živil že nemogoče dostojno izhajati, bi vendar veleprofitarji radi preprečili vsako znižanje cen; Paziti jim bo treba dobro na prste in delavci morajo ne le pridno zasledovati poročila svojih Časnikov, ampak morajo biti tudi pripravljeni, če bo treba glasno odgovoriti svojim izkoriščevalcem.
Avstrijska zveza industrialcev je imela dne 15. t. m. na Dunaju slavnosten zbor, katerega so se udeležili ministri Beck, Bienerth, Der-schatta in Geli man n. Kapitalistično časopisje objavlja o shodu in banketu po tri do štiri, strani poročila. Govori, ki se jih je tam siišalo so pa zanimivi tudi za delavce. Kajti čeravno je n. pr. cela vrsta govornikov naglašala, kako prijazni so industrialci delavcem, so vendar posamezne jasne besede stokrat bolj čažne, kakor vse meglene ljubezenske pesmi. Tako je dejal ces. svetnik A u-spitzer: »Industrialci se bodo združili z vsemi strankami, če se gre zato, da se zajezi ne le pr o« kucijo, ampak tudi prenaglo, obstoječih razmer ne vppštevajpče napredovanje*. Industrialci v Avstriji zahtevajo od parlamenta in od vlade vse mogoče ugodnosti za se, ampak bognedaj da bi zahtevali delavci starostno zavarovanje, izboljšanje obrtnega nadzorstva ali pa resnejšo koalicijsko pravico! Tedaj se avstrijski industrialci združijo z vsemi strankami proti delavstvu. Saj poznamo to pesem! Vsa meščanska strankarska načela, vsi njih »ideali* izginejo kakor kafra pred interesi njihovih žepov. To ni nič novega. Ampak razumeti mora delavstvo to resnico.	-.e
Kriza v Ameriki, o kateri smo že govorili) zadene že hudo ondotne delavce. V Mihvaukee so odpustili več kakor 1000 delavcev iz železniških delavnic. V Filadelfiji je družba Baldrie za lokomotive, pri kateri dela nad 25.000 delavcev, tisočerim'odpovedala na on mesec. Dvoje podjetji za jeklo v Johnstovvnu zmanjšuje število delavcev, družba Ain Brake v Watertownu je pa znižula mezdo 3000 delavcem za 10 odstotkov. V Novem Jerku in v j^osedSCini gdpušča večina tovarn ve-
liko število delavcev ali pa krajša delavni čas za celo četrtino. Javne oblasti v Novem Jorku hočejo porabiti za javna dela za 45 milionov kron manj, nego je bilo proračunano. — Predsednik faliranega Knickerbocker-trusta, Charles Barney, si je končal življenje.
Ustrelil se je v Hamburgu borzni mešetar Bal lin, bližnji sorodnik generalnega ravnatelja hamburško-amerikanske tovarne parobrodne delniške družbe Bali in a, zaradi ponesrečenih spekulacij. To je že sedmi znani samomor vsled krize.
V vseh bndimpeštanskih hranilnicah je obrestna mera zvišana za cel odstotek.
Klnb slovenskih socialno - demokratičnih akademikov se je osnoval na Dunaju dne 15. t. m.
Iz stranke.
Nadomestne občinske volitve za tretji zbor so v Gradcu danes, sredo, dne 20. novembra. Socialno demokratična stranka je imenovala sledeče kandidate: Ivan Arnetzl, Ivan Greiner, Josip Herzog, Josip Pongratz in Josip Jodlbauer.
Nižjeavstrijski deželni zbor stranke je zboroval pretečenega tedna na Dunaju.
<Volkstribtine>, deželno glasilo socialne demokracije na Nižjem Avstrijskem, ima 71.000 naročnikov. Še leta 1904 jih je imela 41.000. Tako razširjajo nižjeavstrijski sodrugi svoj list, dasiravno so ondolui delavci naročeni tudi na svoje strokovne časopise in večinoma tudi na dnevno »Arbeiter-zeitung*.
Dopis!.
Zagorje ob Savi. Gospod kaplan Jernejče se zopet trudi z vso svojo modrostjo, zbrati razvaline zagorskega klerikalizma s pomočjo raznovrstnih društev. Ustanovil si je najprej bralno društvo, ki pa je ostalo mrtvo dete, čeravno je imel na razpolago »Slovenčeve* in »Domoljubove* predale in je pod imuniteto državnega poslanca gospoda Ig. Žitnika obrekoval zaupnike zagorskih delavcev. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je trudil po najvišjih hribih, ali vse zaman. Klerikalizem se ni zdramil v življenje. Sedaj pa je ustanovil novo »bojno* organizacijo in hoče postati vodja zagorskih rudarjev? Sirokoustno naznanja v »Slovencu* in «Domoljubu», da je ustanovil »strokovno* rudarsko organizacijo in izročil njega očetovsko vodstvo duševnemu revežu gospodu Gešnovarju. Zagorska rudokopna družba potrebuje organizacijo kaplanovega kalibra, ker doscdaj še nismo imeli v Zagorju organizacije, ki bi vzgajala stavkokaze. Da jih bode to črno rojeno dete vzgojevalo, je gotovo, ker se zbira par nekdanjih stavkokazov okoli njega. Začel pa je gospod Jernejče Že sedaj, ko ima šele samo firmo črne družbe, svoje umazano izdajalsko delo za premogokopno družbo. Rudarji so predložili spomenico rudokopni družbi, sklicali zborovanje, in se pripravili v slučaju neugodnega odgovora za najodločnejši boj. Gospodu kaplanu Jernejčetu se je zdelo potrebno, napasti v »Slovencu* in »Domoljubu* zaupnike rudarjev po vzorcu krščanskih bratcev v drugih krajev in s tem je prihitel na pomoč premogokopni družbi. Gospod Grohar pa se trudi kot duševni vodja nekdanjega ajmohta pri svojem pazniškem poslu, obrekovati tudi zaupnike rudarjev. Gospod Jernejče, trudite se zaman; mi rudarji poznamo preveč »krščansko* delo Vaše preteklosti, ki ni bilo nič druzega kakor obrekovanje in hinavščina, da bi oslepili delavce.
Ostali bodete menda le sami v družbi Cesno-varja, Groharja in lažnjivega poročevalca v »Slovenca* in »Domoljuba*.
Nekdanji pristaš starega »ajmohta*.
Maribor. Zadnji čas smo doživeli tukaj nenavaden štrajk, namreč na učiteljski pripravnici. Dijaki tretjega tečaja se že dolgo pritožujejo, da jih klerikalni profesor Majcen sekira na vsak mogoč način. Ker vso prošnje niso nič izdale in se je tudi pokazalo, da protežira Majcen klerikalne dijake, druge pa po krivici zapostavlja, je ves tečaj stopil v stavko. Na druga predavanja so dijaki šli, na Majcenova pa ne. Majcen jih je prosil, naj se vrnejo, a zaman. Ker je bil ravno deželni šolski nadzornik Končan v Mariboru, so poslali dijaki obeh narodnosti deputacijo k tjemu s prošnjo, da naj posreduje. Nadzornik jim je obljubil, da se izpolni njih želja, pa jim je priporočil, naj se vrnejo v Solo. To so storili. Začudili so se pa, ko so tam našli Majcena. Bili so mirni, ampak odgovorili niso na nobeno vprašanje, tako da Majcen ni opravil ničesar. Četrti tečaj je poslal ravnateljstvu spomenico, da je ob Majcenofem predavanju nemogoče, doseči dober red.
Borovlje na Koroškem. Marsičesa so ljudje v Glinjah že vajeni od svojega župnika, toda kar se je zgodilo na dan Vseh svetih presega vendar že vse meje. Ko je hotel pobožni človek blagosloviti grobove, je opazil na pokopališču moža, ki je bil nekoliko vinjen. Vsak pameten smatra takega človeka za bolnega; če nič druzega, vsaj ve in razume, da možgani vinjenega človeka gotovo v tistem tre* notku niso v redu. Naš Župnik pa mu je kratko-malo zapovedal, naj zapusti pokopališče. To še ne bi bilo nič hudega. Ampak dotičnik ni takoj ubogal, najbrže se mu je zdelo, da ukaz ni opravičen ali pa ga še razumel ni. Škandala ni delal. Župnik se
je pa takoj razljutil, priskočil je, pa je s škropilnikom večkrat udaril človeka po glavi tako, da je škropilnik počil. Ge bi kaj takega storil človek, ki ni duhovnik, bi bil kmalu obtožen zaradi motenja vere. Naš fajmošter si pa lahko dovoli vse. Edino, kar bi olajšalo njegovo krivico, bi bilo to, če duševno ne bi bil normalen. Taka dejanja dajejo menda zadosten povod, da bi se to enkrat preiskalo. Ge je župnik duševno zdrav, naj ga kompetentni faktorji že enkrat ukrote, drugače pa ne sodi na svoje mesto, ampak k zdravniku. Ako ne pride pomoč od drugod, si bo ljudstvo nazadnje samo pomagalo.
Umetnost in književnost.
Žepni koledar za slovenske delavce vobče in za prometne uslužbence za leto 1908 je dotiskan. Do pričetka prihodnjega meseca bo končano tudi knjigoveško delo. Gena v platnu mu je 80 vin., po pošti 10 vin. več. Obsega tole vsebino: Socialno-demokratični poslanci avstrijski (in slike poslancev : Resel, Ausobsky, Lukas, Riese, Muchitsch, Pongratz, Tuller, Pittoni, Oliva, Ellenbogen), koledar, množilna razpredelnica, kolkovne lestvice, poštni tarif, centralne organizacije v naših krajih, država—ustava, stranka in strokovne organizacije avstrijske, pesen rudarja, kako se je treba varovati legarja, kaj nočemo in kaj hočemo, strokovne organizacije avstrijske, vrednosti zakona, iskrice, stanovsko zadružna zavarovalnica proti nezgodam avstrijskih železnic. — Ta vsebina' priča, da je koledar jako obsežen. Naročila sprejema naše upravništvo in sicer prosimo zanje nujno, da ne bo potem zadržka. Najbolje je, če se denar naprej pošlje.
Društvene vesti.
V Idrijo. 23. t. m., v soboto bo v podružnici »Unije* rudarjev predaval zopet profesor dr. Dragotin Lončar. Začetek ob 9. uri zvečer. Kaditi pred in med predavanjem ni dovoljeno. — 16. t. m. pa je predaval sodr. Anton Kristan o avstro-ogrski nagodbi. — Predavanja se vrše redno vsako soboto 1 — Odbor.
Shodi.
Iz Sp. Idrije. 17. t. m. je priredila naša vpla-cevalnica »Unije* rudarjev javni društveni shod z dnevnim redom: 1. predavanje o nagodbi; 2. rudarske razmere. K prvi točki: predavanje o avstro-ogrski nagodbi je govoril profesor dr. Dragotin Lončar iz Idrije. Narisal je v krepkih potezah postanek nagodbe in njeno sedanje stanje ter očrtal stališče Slovencev kot delavskega ljudstva napram nagodbi v obče ter na-pram sedaj se razpravljajoči se posebej. Lepi govor so zelo z zanimanjem poslušali prav v obilnem številu zbrani zborovalci. O rudarskih razmerah je poročal sodrug Anton Kristan, ki je poživljal rudarje Sp. Idrije na solidarno postopanje v mezdnem gibanju. Shod je vsprejel resolucijo glede dobivanja drv v Sp. Idriji, kojo so zastopniki rudarske zadruge že odposlali c. kr. rudniški direkciji v Idrijo. Vsi navzoči rudarji so obenem sklenili, da bodo v obramben! fond tudi še naprej istotako vplačevali kot doslej.
Iz Idrije. (Rudarsko mezdno gibanje,) 14. t. m. se je vršil obilno obiskan rudarski shod, ki je razpravljal o mizernem položaju rudarskega ljudstva. Sodr. Ant. Kristan je pokazal na državni proračun zlasti na proračun poljedeljskega ministrstva. Omenil je bahanje ministra Rostovskega, češ: prebitek 146 miljonov kron se je pokazal konec 1. 1906. Konstatiral je, da odgovora na rudarske zahteve še ni ter poživljal rudarje na solidarno postopanje. — Sodr. I. Štravs je ožigosal postopanje klerikalcev. Rudarji pa so se pritoževali nato glede vednega zniževanja akordov ter radi postopanja v tovarni glede prepoznega prihajanja v delo. Sprejel se je predlog, da gre rudarski krajevni odbor posredovat glede teh pritožb, kar se je tudi zgodilo! — Rudarje opozarjamo, naj pridno in vestno skladajo v obramben! fond. Infamnosti klerikalnih izdajalcev delavskega ljudstva naj nikogar ne motijo. Glede varnosti tega fonda je dal mezdni komite zadostno izjave. In glavni blagajnik sodrug Uršič je tudi dovolj jasno zavrnil lumparije klerikalcev. S solidarnostjo v boj!
Store na Štajerskem. V nedeljo, dne 17. t. m., se je vršil v gostilni gospoda Leskovška v Štorah shod rudarjev z ddevnim redom: Odgovor na predloženo spomenico. Shodu je predsedoval sodr. Savšek. Sodrug G o bal iz Zagorja je v svojem govoru opisal vse Bedanje mezdno gibanje rudarjev na jugu, naglašal, da so rudarji v Štorah dosegli vspeh le s pomočjo organizacije, opozoril, da naj se potrudijo, da se število organiziranih pomnoži ter je predložil sledečo resolucijo: »Zbrani rudarji na javnem rudarskem shodu sprejmejo pridobljeni priboljšek na znanje, obžalujejo, da se ni dovolilo v polnem obsegu predložene spomenice, obenem izrekajo, da je dolžnost rudarjev, da se sleherni organizira in z močno organizacijo pribori česar se sedaj ni pridobilo.* Resolucijo se je soglasno sprejela. Po zborovanju se je vpisalo več navzočih v organizacijo.
Domače stvari.
Na danajskem in graškem vseučilišča so že
ves teden rabuke med italijanskimi in nemškimi dijaki. Nemški nacionalci smatrajo obe visoki šoli za »nemško* posest in izzivajo prav radi nenemške dijake. Italijanskim študentom je pa to zopet všeč, ker s to nestrpnostjo lahko »utemeljujejo* zahtevo po italijanskem vseučilišču. Vsak hip nam dopovedujejo, kako krasno kulturo je ustvaril kapitalistični red. Gudna kultura, v kateri je vsaka šola politična reč in je na vsakem vseučilišču več pretepov in prepirov, kakor nauka!
T vseučiliške rabuke na Dunaju in v Gracu so zapleteni že tudi slovenski dijaki. V petek je bila na Dunaju prava bitka med Nemci in Ne-nemci. Resnica je, da ravnajo nemškonacionalni fantje na obeh vseučiliščih skrajno brutalno in neumno.
Križanje vlakov je zopet povzročilo nesrečo. V soboto je delal na progi južne železnice v Ljubljani, ne daleč od prehoda Marije Terezije ceste, delavec Stefan Jerman. Iz ljubljanske postaje je prihajal tovorni vlak po levem tiru; Jerman je stopil na desni tir ter je opazoval vlak. V tem pa se je pripeljal po tem tiru tovorni vlak štev. 828 proti postaji. Vsled ovinka in drevja se tukaj z lokomotive ne vidi daleč. Vlak je podrl delavca in ga močno poškodoval. Šele njegovo vpitje je upo-zorilo strojevodjo in kurjača, da se je zgodila nesreča. Ustavila sta vlak; ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
Vse pisarjenje je zaman, kadar se gre za blagor revežev. Ze nekaj let se bojuje »Rdeči Prapor* zoper škandal na ljubljanskem južnem kolodvoru, ki doseže vselej po zimi svoj vrhunec. Ko odide po noči ob ®/4l. poštni vlak v Trst, se zapre kolodvor, odpre se ga pa zopet ob 3. zjutraj, ko pride ekspresni vlak z Dunaja. Med tem časom ni za reveže, ki morajo po noči čakati na zvezo, prostora na kolodvoru in če nimajo denarja za hotel, jim ne pomaga nič druzega, kakor zmrzavati pred kolodvorom. Da je železniški promet v Ljubljani precej velik, ni menda nič novega. Tukaj se stekajo proge iz Trsta, z Dunaja, Pešte in iz Zagreba, z Gorenjskega (od Trbiža, od Celovca in od Gorice), z Dolenjskega (iz Novega Mesta in iz Kočevja), z Vrhnike, iz Kamnika. Naravno je torej, da je tudi mnogo prestopanja. Tako daleč ie nismo, da bi bile za vse proge direktne zveze, ampak pogostoma je treba čakati po več ur, včasih po celo noč na bližnji vlak. Recimo da pride kdo o polnoči iz Divače ali Postojne, pa bi rad na Dolenjsko, v Kamnik ali v Kranj, tedaj mora čakati do jutra. Nerodnih zvez niso krivi potniki in zato ima železnica nedvomno dolžnost, da čakajo lahko pod streho in na gorkem. Ali nočna čakalnica za nje je pod milim nebom. Že sedaj zebe človeka v dušo, če vidi v megli in na mrazu ljudi, ki se stiskajo ob zid, počivajo na stopnicah in, včasih s slamo pokriti, trepečejo in evokočejo z zobmi. Pogostoma se vidi lahko tudi male otroke. Ge to ni Škandal, tedaj nima ta beseda nobenega pomena več. Ljubljanska občina ga pa mirno trpi in ni nam znano, da bi se bilo tam izpregovorilo le besedico glede te sramote, ki zadene tudi naše mesto. Ali se zdi gospodi zdravje siromašnih potnikov res tako brezceno ? .,. Ali bo treba res drugače zaropotati, predno se odpravi ta škandal?
Glasilo »Slovenske gospodarske stranke* je
ponatisnilo program goriške kmečke stranke in pravi, da se strinja ž njim. Ta program pripoveduje, da je slovensko ljudstvo »krščansko-svetov-nega* (nota bene: Ne krščansko-verskega!) nazi-ranja in da se mora to upoštevati v politiki. S tem se toraj gospodarska strinja. Dobro da vemo, kadar bo pripovedovala, da je nasprotna klerikalizmu.
Za neaktivne domobrance bodo orožne vaje leta 1908 v sledečih dobah. Prva se začne 15. maja, druga 15. junija, tretja 16. julija, četrta pa sredi avgusta. Za četrto se naznani dan pozneje. Domobranski obvezanci, ki imajo orožno vajo drugo leto, si lahko izbero, v kateri dobi jo hočejo opraviti. Naznaniti morejo to najkasneje do konca decembra pri svoji občini; kdor ne naznani svoje želje, bo poklican na orožno vajo, kakor določi dotično poveljništvo.
Zaradi belokranjske Želesnice še vedno tarna »Slovenec*, da je v nevarnosti. Ne bo tako hudo. Na Dolenjskem je že cel oddelek inženirjev, zastopnik železniškega ministrstva ogleduje traso in vojna uprava tudi ne izpusti te strategične proge. Vsi klerikalci gredo lahko mirno spat, pa se bo vendar gradilo železnico.
Katoliško telovadbo so iznašli naši klerikalci. Ustanovili so nekako zvezo telovadnih odsekov in na občnem zboru je zagrmel dr. Pogačnik: »Mi nismo samo telovadci, ampak tudi verni katoličani.* Torej bodo telovadili po katoliško. Bog vd kako je to?
Za deželni Xbor kandidira liberalna stranka v Ljubljani baje drja. Tavčarja in drja. Trillerja. Zaradi nekaterih okrajev se kregajo, ker imajo preveč kandidatov, pa premalo okrajev.
Tadi mnogo slovenskih delavcev je v Ameriki izgubilo delo in zaslužek vsled krize. Po dosedanjih obvestilih je zlasti v zapadnih državah več sto brezposelnih delavcev,
£BEW5.
'Mi-
S/h/nt/ei *>- o^kmarifco
>i'aU'/t želijo dobro, po ceni in jna rtesljivopotovali na/se obrnejo
. Sinion<TiJfrrieteiXa
v £ju.bijitni y(blodvorske uliceŽA. '&!iafaorsbuii7\.yasnilt* Afbselmplnino.
v Ljubljani
priporoča svoje
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Strokovni pregled.
£ čemur se ne strinjam.
Nauki zadnjega železničarskega gibanja«,, tako je bil naslovljen uvodnik »Rdečega Prapora* z dne 13. novembra, v katerem skuša pisec I. P. opisati zadnje gibanje železničarjev. Odkrito rečeno je to poročilo precej enostransko, premalo na naše razmere se ozirajoče in precej površno.
Pazen čitatelj takoj opazi, da člankar ni imel niti namena, podati jasno poročilo o zadnjem gibanju, marveč njegov namen je prozoren; gre se zato ali naj bode bodoči list »Slov. železničar* v režiji »Rdečega Prapora* ali pa naj bode samo-stalno glasilo slovenskih železničarjev. Tudi tajništvo mu ni po volji, češ, da je le nekaka pokveka, ker morajo kljub njegovi eksistenci opravljati agitacijske posle sodrugi, ki se s tem napram svojim železniškim upravam eksponirajo,
Z mislijo, da naj tvori »Slov. železničar* nekako prilogo »Rdečega Prapora* z drugim naslovom se ne morem strinjati, ker tako glasilo bi bilo res, da rabim piščeve besede »pokveka*, brez koristi za »Rdeči Prapor* še manj pa za slov. železničarje. Pomisleki, da bi pri »Rdečem Praporu* nastale zopet razmere, kakršne so bile leta 1897., so neutemeljeni. Dokler bode »Rdeči Prapor* glasilo železničarjev, ga bodo vsi privatni naročniki vračali, ker nima za nje pomena. Privatni naročniki hočejo političen list, ne pa list, ki je obliga-torično upeijan za železničarje. Ali se more zahte-ti, da naj gre železničar v gostilno Čitati »Prapor*, ki ga je že doma prebral? Gotovo ne! Tako se toraj dostikrat dogodi, da se kak kavarnar ali gostilničar naroči na »Rdeči Prapor*, ko pa vidi, da železničarji ne vprašujejo po njem, ga vrne. Tako se pogubi vsako leto na sto naročnikov.
Število naročnikov raste in pada, kakor narašča ali pada število strokovno organiziranih članov organizacij. Centralna vodstva strokovnih organizacij pa plačujejo največ mesečno po 3 liste vsakemu članu. Vzemimo železničarje. Tiskovni sklad za časopisje za 3 liste je že precej visok. Ali «Rdeči Prapor* daje železničarjem tedenski list, to je 4, oziroma 5 številk mesečno za tisti znesek, ki je določen za 3 števike. Naravno je, da »Rdeči Prapor* nima nikakršnega dobička od železničarjev, ker ga list več stane, kakor plačujejo organizacije, toraj ima le škodo, To razmerje je nezdravo za »Rdeči Prapor* in ravno tako nezdravo je za železničarje, ki se dostikrat hudujejo, ker se list premalo peča z železniškimi zadevami. Kaj naj stori urednik »Rdečega Prapora*? Ge vstreže železničarjem, upijejo rudarji in druge stroke: Samo za železničarje piše! Ge pa ustreže rudarjem, razsajajo pa železničarji, češ, samo za rudarje piše. Urednik ve končno, da ne more ustreči nobenemu in da jo bode dobil po svoji potrpežljivi grbi, pa mu je čisto vseeno, če ga ozmerja ta ali oni. Kar se pa tiče razvoja «Rdečega Prapora* smelo trdim, da so ravno strokovne organizacije kot ob-ligatorieni odjemalci »Rdečega Prapora* vsakemu razvoju nasprotni; to se je videlo pri vsakdanji izdaji med volitvami. »Rdeči Prapor* ima nad 4000 tedenskih naročnikov; preštejte koliko naročnikov ima na drugo tedensko številko, pa bodete takoj na jasnem, da so se privatni naročniki tudi na drugo številko naročili, organizacije pa ostanejo na svojem konservativnem stališču enkratne tedenske izdaje.
Pripoznam, da izgubi »Rdeči Prapor* z ustanovo samostojnega železničarskega lista precejšnje šleviio odjemalcev; to jc fakt, katerega ne more nikdo prikrili. Ali treba je tudi upoštevati, da bode na dragi strani mnogo pridobil, ker bodo železničarji polog svojega 3 krat mesečno izhajajočega strokovnega glasila čitali »Rdeči Prapor* ter bodo gotovo z večjo vnemo skrbeli za njega razširjatev kakor dosedaj. »Rdeči Prapor* mora postati glavno politično glasilo jugoslovanske socialne demokracije, ker le tedaj mu je prihodnjost zagotovljena. Železničarji kakor tudi druge strokovne organizacije se morajo zavezati, ne le da razširjajo list, temveč da mu zagotove gotovo vsoto, ki jo bodo redno mesečno prispevali, dokler se ne utrdi stanje lista. Ljubljanski sodrug' pa bodo morali postati bolj agilDi kakor doslej. Uvesti bode treba redno strankino delovanje. Kje naj bodoči »Slovenski železničar* izhaja, to je menda tako jasno kot beli dan. Kjer je tajništvo, tam bodi tudi list. Tajništvo
mora biti v Trstu, na sedežu ravnateljstev obeh železniških uprav. Seveda se mora to tajništvo s časom popolniti, ker že danes ne zadostuje več samo ena oseba za izvršitev vseh poslov. Strokovno tajništvo se mora izpremeniti v železničarsko tajništvo, v Ljubljani naj se ustanovi strokovno tajništvo za peke, mizarje, rudarje, kovinarje i. t. d.
Nikakor se ne morem strinjati s tem, kar piše moj prijatelj P. glede eksponiranja. Pri tako močni organizaciji, kakor je železničarska in tem uplivu, ki ga ima pri posameznih direkcijah, ne more biti govora o eksponiranju.
Kaj misliš menda, da bode tajnik lazil od železničarja do železničarja pa ga bode spravljal v organizacijo? Tega menda sam ne veruješ! To delo bodo, in če bi bilo 10 oseb pri tajništvu, tudi nadalje morali opravljati uslužbenci. Agitacija od moža do moža je toliko vredna, kolikor agitacija na shodu. Društveni odborniki bodo morali tudi pri najbolj razvitem železničarskem tajništvu intenzivno delati, če hočejo, da bode organizacija in ž njo blagostanje železničarjev naraščalo. Kaj pomagajo najboljši govorniki, če pridejo na shode, pa govore praznim klopem? Za dobro obiskane shode so odgovorni mali agitatorji. Dragi 1. P., dobro premišljuj moja protiizvajanja, pa prideš na konferenci, 24. t. m., do tistega prepričanja kakor že večina železničarjev.	J.	Kopač.
Raznoterosti.
Špionaža. Vse civilizirane države žive v vzajemnem prijateljstvu, v »dobrih odnošajih*, imajo ugovore, zveze, aliance, pa vendar ne zaupa druga drugi. Vsak čas vjamejo kje kakega špiona, ki izroča za drag denar mobilizacijske liste, trdnjavske načrte, opise topov i. t. d. tujim državam in vsaka država rada kupuje skrivnosti svojih »prijateljev* in »zaveznikov*. V Lipskem je bil avstrijski državljan Anton Bogacki obsojen zaradi špionaže na tri leta težke ječe, na pet let izgubljene časti in na policijsko nadzorstvo, ker je baje kot špion na Nemškem deloval za rusko vlado. — V Toulonu so zaprli mornariškega praporščaka Andreja Ullmo zaradi špionaže, ker so našli pri njem brzojav agenta tuje države. Ullmo je baje priznal, da je ponudil tuji vladi neke dokumente, ki jih pa ni kupiia, ker so bili predragi. Baje so v to reč vpleteni še drugi ljudje, namreč dva civilista, dva mornarja in dva topničarja.
Več bojnih ladij. Skoraj pol leta je trajala »mirovna* konferenca v Haagu. In kakšne so posledice? Nemčija je sklenila, nove ladje, ki bi morale biti gotove v 25 letih, zgotoviti že v dvajsetih; na Angleškem je pa tajnik admiralstva Robertson naznanil londonski trgovski zbornici, da se bo nemudoma začelo izdelovati nove bojne ladje, ker so se izjalovili upi glede mirovne konference. Seveda tudi Avstrija ne bo hotela zaostati. Ubogi ljudski žepil
‘ Bivši italijanski minister Nnnzio Nasi je
pred senatom (gosposko zbornico v Italiji) kot naj-
višjim sodiščem obtožen, da je kradel in razmetaval državni denar. Doslej stoji stvar za N a s i j a slabo; iz razprave se pa lahko vidi, da ni bil Nasi edini krivec, ampak da so imele pač še druge visoke osebe svoje prste v državnih blagajnah.
Kako < zatirani* so klerikalci v Avstriji, se je pokazalo zopet v petek. »Katoliška šolska družba*, ki ima namen, spraviti vse šole pod duhovniško komando in postaviti katekizem nad vse druge predmete, je imela «slavnosten zbor* kot uvod h »Avstrijskemu katoliškemu shodu*. Brzojavne'pozdrave so poslali temu zboru: Nadvojvoda prestolonaslednik (ki je tudi protektor kat. šolske diužbe) Fran Ferdinand, nadvojvoda Fridrih, nadvojvoda Leopold Salvator, nadvojvodkinje Marija Terezija, Marija Anunciata, lza-bella, velika vojvodkinja A del gu n da s Toskane, kardinal Gruša, škof Rossler, minister Bienerth (liberalec!) minister Marchet (liberalec!) minister Ebenhoch, minister Korytowski, namestnik grof Kielmannsegg, bivši minister grof Auersperg (liberalec!) župan Lueger, knez Švarcenberg i. t. d. Ali niso reveži res zatirani ?
Definicija liberalizma. Katoliški vikar v Mar-kolsheimu je dejal v neki pridigi doslovno: »Liberalizem je duševna bolezen in priganja največje število bolnikov zdravniku za umobolne*. Liberalci se res lahko vesele svojih zaveznikov.
230 vojaških zdravnikov je premalo v avstrijski vojski. Tedaj ni čudo, da je zdravniška služba v armadi tako slaba,
Nadškof Skrbenski v Pragi je'izdal pastirsko pismo v katerem naravnost nalaga duhovnikom politično agitacijo. Sploh se apazuje povsod, da se pripravlja klerikalizem na nove naskoke.
-»I
HH
-ŠH
TU
-T»H
-**
-»H
-ŠH
HM
£
$
Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron.
Rezervni zaklad: 860.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, Prešernove ulice 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnki od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po -1% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
26-11
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na sem^liča po 4*/,•/„, na menioe ln na vrednostne listine pa po 5% na leto.
izdajatelj in odgofprnj urednik Fran Bar tl.
Tilka Iv, Pr, Lampret v Kranju,