Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 1’50; polletno din- 8'— in letno din. 15'— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-ljatve na naslov lista »Sedanjost11. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novtrn mestu.
Oglasi: 1/2 strani din. 250'—, Vi >n 7s sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 35 par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna društvena priobčila 30% popusta. Pri večkrat.oglaševanju znaten popust
Sv. Oče Pij JCI.
Katoliška Cerkev je dobila novega svojega vidnega poglavarja. Za papeža je jz-voljen milanski nadškof kardinal Ahilej Ratti. Rodil se je na kmetih v vasi Desio v bližini mesta Monza v milanski nadškofiji. Star je 64 let. On je odličen zgodovinar. Bil je papežev nuncij na Poljskem. 13. junija 1919 je postal kardinal in nadškof v Milanu. Slovi kot zelo učena oseba in dober diplomat. — Po izvolitvi je podelil svoj papežki blagoslov ogromni množici, zbrani pred Vatikanom, in vsem vernikom širom sveta. Obljublja, da bo zvesto čuval nedotakljive pravice Cerkve in sledil mironosnim idejam svojega prednika. Še posebej pa naglašava neodvisnost sv. Cerkve od katerekoli države in narodnosti.
Mi se s polno ljubeznijo pridružujemo radosti in navdušenju, s katerim pozdravlja ves katoliški svet novoizvoljenega naslednika sv. Petra in prosimo božjega blagoslova vladavini sv. Očeta Pija XI. v prospeli miru in sprave hrepenečega človeštva in zedinjenja vseh kristjanov v okrljju ene Cerkve!
Velika Jugoslavija.
V	Romuniji je na kraljev miglaj prišel na površje Take Jonesku, ki je po odgoditvi parlamenta v enomesečni dobi svojega vladanja izvršil rodbinsko in vojno zvezo dveh sosednih držav in z eno potezo preprečil za dolgo vrsto let uresničitev Velike Jugoslavije. obesil cokljo slovanski državni politiki in zagrozil našim mejam v Banatu. KO je zamorec izvršil svojo dolžnost, je zopet odšel. Na njegovo mesto je kralj poklical Bratiana, ki je na paiižki mirovni konferenci zahteval v smislu londonske pogodbe ves. Banat za Rum unijo. Bra-tiano nima večine v parlamentu in zato bo razpustil zbornico ter razpisal nove volitve. O pok. rnnmnskem kralju Karlu se govori, da je bil zelo dobrega srca. To je vsakokratna opozicija izrabljala na ta način, da je prišla v razdrapanih in ponošenih oblekah pred kraljevo palačo. Kralj, ko je zagledal skupino siromašno oblečenih opozicionalcev, je imel usmiljenje ž njimi in je takoj pustil poklicati predsednika vlade k sebi. Ko je predsednik prišel, mu je kralj na kratko zapovedal:	Prišel	je trenutek, da odidete!"
Drugi dan je že*zavladala opozicija. Tako so se menjavale vlade, parlament je glasoval in kralj je vladal . . . pri nas tak način zahteve po spremembi vlade ni potreben, ker če pojde tako naprej bomo vsiTazcapani hodili.
Tako se je vladalo v Rnmuniji pod pok. kraljem Karlom, pod kraljem Ferdinandom pa najbrž tudi ne bo mnogo drugače.
Pri nas vlada Pašič, ki se pri vsakem padcu vedno ujamo na noge, kakor mačka. Ko že ni mogel ugoditi policajdemokratom glede ponovne uvedbe sodnega postopanja proti črnorokcem, obsojenim v So'unu, se je skril za hrbet vojnega ministra Zečeviča,
češ, da uživa general Zečevič najvišje zaupanje. General Zečevič je nato sam odstopil policajdemokratje pa so obmolknili . . . Rusija ima račune z Rumunijvi zaradi odvzete ji Besarabije. Za vso svojo osebno in politično karijero se ima Pašič-zahvaliti Rusiji. Proti ozemlju te njegove Rusije je naperjena rumunska poli;ika. Za vse neuspehe na pa-rižki mirovni konferenci dolži Radoviča in posredno tudi vse „preČanskeu delegate, dočim niso daleč od njega tisti, ki so naravnost želeli čim manjšo Slovenijo in čim manjšo Hrvatsko poleg povečane Srbije na račun Bolgarov. Pašič si vedno umiva roke kot Pilat. Tudi pogodbo s Take Joneskom seveda ni podpisal Pašič, temveč Ninčič kot minister zunanjih zadev in „slučajni“ naslednik Pašičev . . .
kora j istočasno se je raznesla govorica o predstoječi zaroki bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo Jolando. Bolgarski minister predsednik Stambolijski pa je odgovoril italijanski javnosti preko lista „La voce del popolo“, da politika Nove Bolgarije stremi za višjimi cilji, nasprotnim italijanskim željam. Nova Bolgarija h o r- <• m e d i n j e n j e vseh južnih Slovanov v eno državo, Veliko Jugoslavijo, na obalah Jadranskega Egejskega in Črnega morja.
Ta vznesena mUel, ki pridobiva tal tudi med peščico poštenih srbskih politikov, je dedščina vseh pravih jugoslovanskih rodoljubov. ki so kdaj strem tli za zedinjenjem jugoslovanstvu.
Rumunija, zavedajoč se sile jugoslovanskega ljudstva, ko se to ljudstvo zbudi in otrese s sebe plemenski jarem, ki ga tišči k tlom s pomočjo velekapitala in militaristične. klike, — Rumunija, torej, je pograbila trenutek, ko hrvatstvo pokazuje naj večji napoč svojega odpora proti belgrajskemu centralizmu in se slovenstvo zbira pod avtonomistično zastavo SLS.
Da se ne uresniči Velika Jugoslavija na podlagi avtonomij in celo skupno z Bolgari, da se cincarski „belgrajski porodiciM zagotovi za večne čase, centralistična »pravica* izrabljanja „prečan3kega“ (tostransav-skega) izmozganega ljudstva ter se že itak dovolj kaznovano Bolgarijo pritisne ob jid, Hrvate in .-lovence pa pokori — zato je sedanja vlada izvršila in dopustila izvršitev zveze in vojne konvencije z Rumnnijo, proti Madžarski, dasi Rumunija ni mobilizirala ob naši mobilizaciji. S tem pa je naša vlada spravila v nevarnost tudi meje v Banatu. Kdor pa spravlja v nevarnost državne meje in z grožnjami odcepitve razbija državo rajše kot bi pospeševal njeno moč, veličino, in razširjanje njenih meja, s tem bo obračunala zgodovina.
Kaj vidimo iz tega? Prvič, vidimo, da je Rumunija skupno z Grško proti Rusiji in Bolgariji sovražnica slovanske politike in po tem tudi nasprotnica Jugoslavije ter kot taka ogroža Banat; drugič, da je Bolgarom več za Jtorist in blagostanje ljudstva kot pa za životarečo državo in kralja;
in tretjič, da je v naši državi merodajna „belgrajska cincarska porodica“, ki smatra državo za neke vrste delniškega podjetja, v katerem so si upravni svetniki zagotovi/ dedno „pravicou izžemanja ljudstva.
Toda J u g l a vi j a bo, celo Velika Jugoslavija in sicer avtonomistična V e 1 i k a ,T n g o s 1 a v i j a, kljub centralističnemu nasilju in ravno radi tega nasilja.
Krog enakomislečih je vedno večji ne samo pri Hi vatih in Slovencih, temveč tudi pri Srbih in Bolgarih. To vero v zmago in veličino Velike Jugoslavije ob »treh morjih" pa nam podkrepljuje končno tudi angležka svetovna politika v nasprotju s Francijo in Italijo radi Sredozemskega morja in bližnjega Istoka.
Amputacija?
Iz	Belgrada	je	vržena v	javnost po
smislu	in obliki	tuja	beseda:	amputacija.
Če je komu kak ud tako neozdravljiv, da ga je treba odrezati, pravijo tujci, da se ta ud mora „amputirati“ — odrezati. Vprašanje, preneseno na našo državo, pa je, kateri del te države je neozdravljivo bolan, predvsem pa: ali je res bolan in ali je ta bolezen res neozdtavljiva ? Pretipljimo katerekoli del države, pa n vidimo, da so vzroki obolelosti vedno in povsod eni in isti: želo-aec ne prebavlja, kar požre, v glavi pa se kisajo možgani . . . Organizem, država je popolnoma zdrava in vsi -njeni deli so popolnoma pravilno razviti. Toda želodec, uprava	pa' samo	žre	in žre.	od sebe pa
„ne da	nobene fige“.	Pri glavi	riba smrdi.
Ko bi imeli v Belgradu glavo, vlado, kateri bi bilo v resnici mar za ljudstvo in ne za plemensko in kapitalistično nadvlado, bi imeli vsi deli te države svoje postavo, ker Slovenci, Hrvati, Srbi in musliman i nismo in n i k d a r n o b o in o eno na znotraj, najmanj pa tisto eno, kakor hoče cincarska „beogradska porodica11. Na zunaj pa hočemo postati enonamreS Jugoslovani v okvirn\skupne držav* ne meje.
Če je torej potrebno rezanje (operacija), mora odpasti edino-le sedanja centralistična vlada in priti na krmilo možje, ki predstavljajo večino v vseh delih države. Ti možje naj izvedejo spremembo ustave in razpišejo volitve. To je edini in uspešen lek za državno bolezen.
Protič pravi: „Ako ne more priti do sporazuma, pa naj odloči nož, ker bolje je, da se država razpade, kot pa da ostane sedanje stanje1*. Odgovor Pasica pa je: „Nema sporazuma!“ Torej se v Belgradu resno bavijo z mislijo, da se razidemo šo predno smo se sestali? To mnenje „belgraj-ske porodice" ni novo in na te vrste grožnje smo vajeni kot pes batin, ki so vpeljane kot zdravilo za vse bolezni. Zdi se skoraj, da se iz Belgrada namenoma s«je nezadovoljstvo med naše ljudstvo: nasilna uvedba dinarsko - kronskega razmerja, davek na
vojne dobičke za „prečanske“ kraje, zmanjšanje zemljiškega davka v Srbiji in zvišanje istega davka za naše kraje, zapostavljenje slovenščine, katoliške vere, nasilno uvajanje cirilice itd. itd.
Ker Žerjav, Pašič in Pribičevič niso dosegli svojega namena z ustanovitvijo sa-mostojneške stranke v Sloveniji in Poljak./ve stranke na Hrvatskem, so se sedaj vrgli na drugo pot, V Sloveniji in na Hrvat-s k e m je treba izzvati z g r o ž n j a m i za odcepitev vsaj s k up in o 1 j u d i j ki bi izgovorila usodni:	da, mi
sprejemamo odcepitev! Kaj bi sledilo temu ? Vprašajte Macedonce! Naj m a n j triletna okupacija pod vojaško diktaturo! Tisti, ki trdi, da bi Belgrad dovolil odcepitev, je norec, ali pa slepar! Belgrad išče samo vzroka, kako se rešiti iz sedanjega kritičnega stanja na način, da bi se ne moralo ničesar popustiti in vendar izvesti svojo voljo! Ta pa je mogoče z odpravo ustave za naše Jeraje in z vojaško silo. Pomnimo, da je „črna roka“ zopet okrepljena!
Hrvatski blok, v katerem so združene vse hrvatske stranke, ki ne sodelujejo v parlamentu, je to spregledal in organ tega bloka, „Hrvat", je jasno povedal, da na ta led ne bo sledil. V Sloveniji pa sploh ni take abstinenčne (v parlamentu svojevoljno ne sodelujoče) stranke, najmanj pa protidr-žavne. Tako stranko je treba šele ustanoviti, ker SLS pod spretnim vodstvom dr. Korošca nima niti volje, niti zlobe, da služi za ročaj sablji, ki bi sekala po hrbtih slovenskega ljudstva. Zato so tudi poslanci Jugoslovanskega kluba v stalni življenski nevarnosti, ker le na ta način bi jih belgrajska ulična sodrga mogla prisiliti, da zapnste Belgrad.
Ker je torej stanje tako, kakršno je,
Vaška politika.
(Konec.)
Lojze: Aha, Jože se že vrača.
France: Kaj vama nisem pravil?! Toda ne zbadajta ga radi tega.
Jože: Prišel sem nazaj, veš France, samo zato, da ne boš mislil, da sem res tak za kakršnega me imaš.
France: V zasebnem življenju si bil vedno poštenjak in zato tudi moj prijatelj, v politiki pa je stvar druga. Politično prepričanje ima svoja pota. Tisti, ki ima vsega dovolj, navadno ne pozna drugačnega političnega prepričanja koc to, kako si bo ohranil in pomnožil svoje imetje.
Jože: Koncem koncev pa tudi vsak izmed nas gleda n* to.
France: Da, res je. In to imenujemo v ožjem pomenu besede socialno politiko, dočim je politika bogatašev, kapitalistična ali liberalna politika.	^
Jože: Pa je vendar med liberalci še precej uradnikov, malih obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev in takih, ki se jih pač ne more prištevati med kapitaliste.
France: Pa tudi med kmete in delavce ne. To so pač hlapci kapitalizma in se love samo za besedo liberalizem, ki pomenja svobodnjaštvo. Globlji pomen te beseda pa je, da naj ima. vsak človek popolno svobodo tudi na škodo svojega bližnjega. Liberalec sme svojega bližnjega kakorkoli ničiti, če to zahteva osebna korist. Njemu mora biti vse dovoljeno.
pripravlja dr. Žerjav kot zvest sluga svojih gospodarjev, nov načrt, i očim so prej v Belgradu Šušteršiču na vse mogoče načine grozili, mu sedaj pripravljajo pot v domovino, Zakaj? Zato, ker je v Sloveniji žal še nekaj njegovih zaslepljencev, ki ne verujejo v obstoj te države in pričakujejo s Šušteršičem povrnitev minulih časov. Toda, kar je bilo se ne vrne v e č! O n S1 o-v e n i j i ne bo s1 n ž i 1 drugače kot
o	i1 o ž j e sovražnikov vere in Slovenstva. Kri, ki bi jo izva! iz izmozganega ljudstva, bi padla kot težko prokletstvo na glave tistih, ki si Šušteršiča zopet želijo. Ranjki naš Krek bi ne imel miru v svojem grobu.
Za nas je Jugoslavija izvršeno dejstvo in vprašanja o obstoju države sploh ni te., več samo vprašanje zakonitega boja za avtonomistično notranjo ureditev, za sainostalnost Slovenije in v obrambo katoliške vere in ljudstva.
' To pa bomo dosegli brez Šušteršiča.
Dopisi.
Iz Šmarjete. Stranka, ki se vedno trka na prsa, češ mi smo samostojna kmečka stranka, pokazuje svojo samostojnost s tem, da se njeni pristaši izražajo, češ, da mi Slovenci nismo zmožni biti samostalni in se sami vladati v svoji avtonomni Sloveniji. Za tako samostojnost, kakršno imajo samo-stojneži, ki mislijo, da nas mora vedno kdo drugi komandirati, se prav lepo zahvaljujemo. Njihov poslanec Kušar je 5. maja 1. 1. izrecno poudarjal, češ, da je prav, da naši fantje služijo pri vojakih daleč v tujini in ne doma. Naši vojaki so si to dobro zapomnili. Šmarječani že tudi spoznajo, da je samostojnost Povšetove stranke samo ta, da Belgrad komandira, Slovenec pa plačuj
Janez: Katoliška vera nas pa uči ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe.
France: Da, in najlepša podlaga vsakemu človeku'jc deset božjih zapovedi, ki liberalcem ne diše, še manj pa bogatinom. Duhovniki svare pred svobodujaštvom, ker bi popolna zmaga liberalizma odvzela kmetom, delavcem in siromakom sploh vsako pravico se braniti od izrabljanja. H grehu drugih molčati pa prepoveduje cerkvena zapoved.
Jože: Zares! Odtod izvira to hujskanje proti duhovščini in veri.
Jože: Vendar .meni ne gre v glavo zakaj naj bi samo Ljudska stranka bila tista, ki zastopa socialno politiko proti liberalni politiki kapitalistov.
France: Saj nič ne rečem; tudi druge stranke imajo lep program, celo na finem tapirju. Bog obvari, da bi samo SLS zastopala socialna vprašanja, ker bi se potem navlekla v našo stranko vsakovrstna sodrga ki se sedaj zbira po drugih strankah, kjer ni nevarnosti, da ji bo kdo izpraševal vest. Vse, kar pošteno misli in dela, je v naši stranki. Čim kdo skoči čez ojnice, je znamenje, da ni naš z dušo in s telesom. Sicer smo pa vsi krvavi pod kožo. Razloček pa je v tem, da možje, ki zastopajo krščanski socializem, imajo nad seboj vest in vero v najvišjega Sodnika, ki dobro plačuje in hudo kaznuje.
Janez: Kristan, Žerjav, Pacel in njim enaki pa se ne boje ne zlodja ne Boga.
Frane«: Ker nimajo vere ne vesti.
davke. Ko bodo prišle volitve, se bo Pov-šetova stranka z velikim „ kmetom" nadučiteljem Demšarjem na čelu tako posušila, kakor naši žepi po zaslugi Demšar-Povšetove samostojnosti. To čutijo že tudi Povšetov ate, ki se sedaj v sob’ izobraževalnega društva * izobražujejo" za poznejši svoj poklic, ko jim bo odklenkala županska čast. Modrejši Šmarječani celo trdijo, da Povše zato potrebuje društveno veliko sobo za pisarno, ker pride za tajnika Moletov Polde. No. bom® videli tudi ta „špas“.
Iz Toplic. Niti besede ne zinete. Kaj pa pri Vas društveno delo ? Kmet. Zveza, Orlice, Orli? Ali spite? Tako se nas navadno pozdravlja, se nam zabavlja. Pa po krivici. Dvorano smo si sezidali z lepo sliko in gledališkim odrom. Že v tem letu smo zaigrali Fernando — strah Asturije, Junaška deklica, Marijin otrok, Veriga. Ali še mislite, da dremljemo. Harmonij smo si kupili, da imamo pravo pevsko šolo krog njega. Dragi bratje, sosedni Orli, čujte kaj še, da Vam vse povemo, ker tako hočeta g o d b a n * pihala je že tu. Pri prvem orlovskem taboru vam zamuziciraino, da bo veselje Zato jamčijo naši fantje. Seveda imamo tudi pri nas vrabiče, ki čivkajo, kakor jih uče belgrajski petolizuni — in de-nnncijantje, toda kaj se zmenimo zanje. Orel je doma v višavah —■ on se dviguje in pusti vrabiče cviliti njih obrabljeno pesem. Zato gospod urednik molčimo ter vabimo vas med nas, da nam prav kmalu s kakim predavanjem še več ognja zanetite ! Bog živi !
Gospodarstvo*
Prideluj več in redilnejše mrve. Pred nekaj tedni je bil pri meni kmet Neprav z Doline. Ko je opravil svoj službeni posel,
Zato delajo brezversko in brevestno. Njim je glavno, da je njihov trebuh poln,.za druge jim pa ni mar, ali pa samo v toliko, da ljudstvo izrabljajo v svoje namene.
Jože: Veš, France, saj jaz že dolgo premišljam o vsem tem in pri občinskih volitvah sem dal svoj glas za SLS, vendar se nisem hotel pokazati.
France: Vidiš, Jože, jaz sem to dobro vedel, zato sem ti tudi povedal, da si nadut slepar. Če se pa pokažeš tak, kakor si v resnici, pa sevada ne moreš biti niti nadut, niti slepar.
Jože: Prosim Te, France, vpiši me v orlovsko organizacijo in videl boš, da bom orlovski znak častno nosil vsem na ogled na svojih prsih.
France: Vse prav in lepo, toda vedno kolikor je prav in lepo. Bodi vedno tak, kakršen si v resnici. To je tisto, kar imenujemo značaj.
Lojze:	Mene pa vpiši v Kmetsko
Zvezo, da ne boš rakel, da sem omahljivec.
Janez: Mene tudi. Zraven pa še v orlovsko organizacijo.
Jože: Jaz bom pa pristopil kot železničar k Prometni Zvezi.
France: Hencejte, kako se vam pa naenkrat mudi! Ko bi vas ne poznal bi dvomil o vašem prepričanjn, katero braniti je vsak in pri vsaki priliki dolžan. Prihodnjič se pogovorimo kaj o državni politiki. Dotlej pa Bog živil
Janez, Lojze in Jože: Bog živi!
sem ga vprašal, kaj je z njegovo živino, ali jo bo mogel prehraniti itd. Mož odgovori žalostno: .,Lanska , suša mi je napravila veliko škodo Sena in dinge živinske klaje sem malo pridelal. Precej živine sem moral odprodati. Pa tildi pri f*lali nimam sreče. Goveda mi mršavi, liže zid. krave nič kaj prida ne molaejo, pralci pa glodajo les. pijo gnojnico in nekateri so {»ostali svedrasti in krti časti ..." — V tem pa vstopita posestnika Dobrorad in Vedež. Na moje tozadevno vprašanje začne Dobrorad: „Neko-liko živine sem prodal. Preostala ni sicer najboljša, ali vendar se' ne morem pritožiti, da je bolna. Jar dajem namreč živalim, kadar jih slabejše krmim in posebno kadar jim pokladam mrvo, razstočo v suši ali preveliki moči, klajno apno; tudi soli jim privoščim po potrebi. To sem bral pred leti v „Kmetovalcu*. — „No, kako je pa kaj pri vas, gospodar Vedež?“ nagovorim drn-gega došleca. „Moja živina1*, pravi nagovorjeni, rje zdrava in dobra za užitek, hvala Bogu. Sena sem pridelal sicer nekaj manj kot po l.avadi, toda je d , vo in redilno. V nadomestilo k primanjkujoči mrvi mešamo pri nas med hranilno klajo rezanico ix'slame nekoliko ajdovice, ličje in stroke debelače, stročje in slamo fižolovo, posušene drevesne pušlje (vejnike) itd. Tudi nekaj močnih krmil in sicer otrobov, oljnatih tropin in ribje moke sem prikupil. Fosforovo kislo (poklajno) apno dajemo pri nas ob dobrih in slabih krmskib letinah molznim kravam, brejim samicam ter mladim živalicam vseh vrst. To in še mnogo drugega poučnega sem pridobil s čitanjem živinorejskih, živi-nozdravniških in kmetijskih knjig ter časopisov in ne v najz.dnji vrsti iz „Kmeto-valca“. Sploh pa so prilično tako postopali že moj ranjjii oče — Bog jim daj dobro, ki so bili, kakor veste, več let predsednik Kmetijske podružnice. Jaz sem prodal o Božiču samo 2 stari, že izmolženi kravi, mesarja. Meni se zdi namreč bolj pametno in gospodarsko, da doknpim nekaj krme kakor pa da bi jeseni živino poceni prodajal, a jo spomladi drago kupoval. Brez potrebne živine pa ni pravega kmetijstva, ni gnoja, iz katerega raste kruh. — V nadaljnem pomenku sem dognal še to-le: Naprav svojih travnikov prav nič ne poliva z gnojnico. Dobrorad pa vsako leto po košenicah krtine raztrosi, travnike osnaži, jih pobrana, da iztrebi Škodljiv mah ter jih tudi po mož,.osti poliva z gnojnico. Tudi Vedež obdeluje tako svoje travnike. Zraven tega jih tudi gnoji z umetnimi gnojili: kostno moko, apneno štupo in kajnitom. Njemu je namreč znano, da poveča obdelovanje in polivanje travnikov z gnojnico kaj uspešno pridelek sena, ki pa ni tako redilno, kakor bi trebalo biti. Da pa količino mrve še bolj pomnoži in ji obenem- poveča redilno vrednost, zato gnoji svoje košenice tudi z umetnimi gnojili in tako dobi trava (seno) več fosforove kisline, apna in kalija. — Osnaženi, pobranani in z gnojnico politi travniki rode več mrve, kakor neobdelani. Če se pa zraven tega pognoje še s kostno moko, apnom in kajnitom (ali s kalijevo soljo), je pridelek še obilnejši, pa tndi boljši in tečnejši, ker se nasrka trava iz zemlje živalskoinu telesu neobhodno pvtrebnih rudninskih snovi, posebno pa fosforove kisline, apna itd. Tudi neugodno vreme nikdar tako slabo ne upliva na obdelane in pognojene travnike, kakor na nepobranane in nepognojene travnike. — Da povečaš pridelovanje mrve in da s tem
povzdigneš živinorejo, to glavno panogo našega kmetijstva, 'katerega boš posnemal, prijatelj, ali Neprava. Dobrorada ali Vede?a?
Pod bor.
ljudska posojilnica v Novem mesti',
v hiši Gospodarske Zveze, je po komaj enomesečnem obstoju dosegla milijonski promet. Sprejema vloge, in daje posojila pod ugodnimi pogoji. Svoji k svojim!
Tedenske
Samo v Novem mestu je mogoče, da je mesni občinski urad že skoraj teden dni zaprt. Občinski tajnik je umrl, uradnica je oopovedala službo, gospod župan pa je od same jeze zbolel. Če si je tudi tokrat ,,nategnil žile11, ne vemo. Po neki posebni milosti je v ponedeljek ves dan naletaval sneg in je sejmica bila zelo slabo obiskana ter je rotovž pri zaklenjenih vratih občinske pisarne mirno nadaljeval svoje spanje pravičnega. G. Buk, kot županov delegat za pregovore o miru z občinsko uradnico, dosedaj se ni dosegel uspeha, češ, da se zahteve gdčne uradnice ne morejo sprejeti brez seje mestnega odbora. Ko bi gosgodje imeli tako tanko vest tudi pri drugih vprašanjih, bi bila vsaka kritika mestnega gospodarstva res odveč.
Novomeški občinski odbor bo treba spopolniti •L novinci člani, ker sta dež. sod. svetnika dr. J. Fischiuger in Kozina odstopila. Odstopil pa je tudi g. d. s. sv. Kuder kot član uprav, odbora Mestne hranilnice. Na mesto odstopivših odbornikov pridejo na vrsto namestniki iz uradniške liste. Občinski volilni red izrecno govori o namestnikih, kar je tudi umevno, ker neizvoljeni kandidati za člane sploh niso izvoljeni, dočim je izvoljeno toliko namestnikov, kolikor mandatov je dobila dotična lista. Tako pridejo vpe-štev le nameštniki in sicer gg. Josip Vidic in Milan Kuder. Ker pa je gosp. Kuder odsoten, gosp. dež. sod. svetnik dr. V. Foerster, pa kot sodnik ne pride v poštev, se pričakuje, da tudi ta dva namestnika ne bosta sprejela mandatov Torej prideta v poštev edino le gg. Jos. Vidic in Franc Mežnaršič. Opozicija je z odstopom uskoka g. d. sv. Kozine pridobila en glas, do čim je z druge strani obžalovati, da je opozi-eija zgubila odločnega in pravičnega kritika mestnega gospodarstva g. d. sv. dr. J. Fischin-gerja, ki je v kratkem časa svojega delovanja v mestnem odboru pokazal polno razumevanje za socialne naloge našega mesta.
Meščanski klub, ki se v celoti sam niti ne smatra za predstaviielja te ali one liberalne stranke (JDS in SKS), že več časa vodi zakulisen spletkarski boj proti nekaterim sodnikom, med katerimi so tudi načelni nasprotniki naše stranke. Ker poznamo razloge, ki vodijo ta boj, zato se v toliko bolj čudimo tistim gg. sodnim svetnikom, ki so nasedli mestni kliki proti svojim stanovskim tovarišem.
Dr. Šušteršič — oživljen. V „Narodni Poli-tiki“ piše dr. Šimrak, poslanec našega kluba, da je Pašič izjavil, da se Sašteršiču mora dovoliti povrnitev v našo državo. Zakaj se je Pašič odločil na ta korak ? Ali mar zato, da dr. Šušteršič ustanovi v Sloveniji centralistično ljudsko stranko proti avtonomistični ljudski stranki dr. Korošca ? Nisakor, ker Pašič ve, da bi se tak poskus že vpri rojstvu izjalovil. Pašič potrebuje dr. Šušteršiča za politiko „sep aracije“ (odcepitve", ki bi bila „na škodo slabejši straui“. — Dokler pa bodo nuši vojaki služili v tujini, ge ni bati odcepitve.
V	imenu Jugoslovanskega kluba je stavil posl. Sušnik na vojnega ministra sledečo interpelacijo. Slovenski rekruti, ki so morali letos 'za Božič k vojakom, so se vozili cel teden v nezakurjenih vagonih, tako, da so se mogli prehladiti in zboleti. Ko so prispeli na določena mesta v vojašnici, so morali biti tri tedne v civilni "obleki, ležati na golih tleh in a nezakurjenih sobah. V vojašnicah pa vlada velikanska nesnaga, tako da so vojaki že polni uši. Spati morajo po dva ali celo po trije na eni postelji. Obleka in obutev je nezadostna. Ker morajo biti vojaki v hudi zimi po ves dan’ na mrazu, so vsi v nevarnosti, da ozebojo iu zbolijo. Pritožujejo se, da se ž njimi slabo ravna, da jih celo preteplo brez
vzroka, da jih žalijo in preklinjajo z najgršimi Kletvami, dalje da je hrana neprimerna in slaba tako da jih je že mnogo bolnih. Ko je bil katoliški Božič, niso smeli praznovati, niti v cerkev jih niso pustili. Take in enake pritožbe mi prihajajo iz raznih krajev Srbije, iz Mostara in od 40. pešpolka.
Posl. Klekl je predlagal v zakonodajnem odboru izenačbo plač delavcem v tobačnih tovarnah in upoštevanje zadrug pri prodaji soli.
Večje število interpelacij je poslanec Klekl predložil raznim ministrstvom, med njimi tudi te-le: radi zasege katoliške cerkve v Dolnji Lendavi za stanovanje vojakov; zaradi premeščanja prekmurskega učiteljstva, zaradi batinanja nekeg-a učitelja od žandarjev in zaradi predloga razmejitvene komisije, da se odtrga od naše države 28 slovenskih občin in priključi k Madžarski.
Vlada molči . . . Med poslance je razdelila na papirju za zavijanje cukarčkev 17 zakonov,
l	i jih baje namerava predložiti zbornici. Ne poye, da v državi ni zakonitosti, ni pravica, ni svobode, ni enakosti, ni prometa, ni proračuna, ni izvoza, ni vrednosti denarju . . ., samo zakone ponuja. Vlada ne pove, zakaj so se pričkali radikalci in policajdemokratje zaradi policije in financ, ne pove, zakaj smo izgubili Baranjo (in spravili v nevarnost Banat), zakaj so Italijani še vedno na našem ozemlju, zakaj smo sc vojskovali z Albanijo, zakaj smo mobilizirali vojsko in potrošili 800 milijonov kron. Noče priznati, da jc s svojim delovanjem izkopala prepad izmed Srbov in Hrvatov, da smo po treh letih dalje od zedinjenja kot kdaj prej. Ona se smeje skozi Prebičevičeve zlate zobe in trdi, da so Hrvatje zadovoljni. — Opozicija je v zbornici dokazala, da obstoja hrvatsko slovensko vprašanje, da imamo v državi splošno zmedo, da ni niti zakonov, niti sodišč, da imamo lažnjiv in potvorjen proračun. Za Pribičeviče ni to nič, če so 110 hrvatskih poslancev izgnali iz zbornice.
— Tako nekako piše „Selo“. pozablja pa, da je tudi njegova stranka kriva tega stanja, ker je glasovala za ustavo.
Radič pravi v Hrvatu", da se je v Belgradu udomačila nora Pribičevičeva misel, da je mogoče samo z nasiljem razbiti Hrvatski blok, ali pa ga prisiliti na-revolucijo.
„Sedaj nam je vsem dovolj. Tako ne sme iti dalje! V Vojvodini vre, nezadovoljstvo je vse večje in večje11. — To piše novosadska „Zasta-va“,' ki je še nedavno zahtevala nasilno udej-stvitev Velike Srbije.
Žalostna dejstva. Pod tem naslovom poroča mostrska „ Narodna Svoboda11: Ob priliki zadnjega vpoziva rekrutov je umrlo mnogo fantov. V Mostaru so vojaki spali v barakah, ki niso imeli ne oken ne vrat, v hudi zimi. Spali so na tleh, odeli pa so se s stropom. Vsled tega se jih je toliko prehladilo, da jih jc v Valjevu' kamor so bili namenjeni, pomrlo zaradi prehlajenja, zaradi mraza in slabe hrane nad 110. Povodom tega žalostnega dogodka je oddal pokojni posl. fra Didak-Buntič na vojnega ministra sledečo brzojavko: „ Ministrstvu vojnom. Beograd. — Tražim i zahtijevam bezoilvlači premještaj osta-taka hcrcegovačke i dalmatinske momčadi iz Valjeva, inače više ne dobijete ni jednog rekruta.
— Poslanik Buntič“.
Verska ravnopravnost je najbolj razvidna v proračunu. Muslimanom, katerih je 11 odstotkov daje finančni minister rano toliko, kolikor katoličanom, katerih je 39 odstotkov. Pravoslavnim, ki jih je komaj 47-odstotkov pa daje enaj-škrat več kot katoličanom. — In temu pravijo ravnopravnost!
Oba muslimanska ministra dr. Karamehmedovič in dr. Spaho sta odstopila. Muslimanski klub se bo najbrž pridružil k opoziciji. P.ašič je obolel. Nazadnje pa so se zopet pobotali.
Sodna razprava proti komunistom je začela v Belgradu 25. m. m. Iz izjav obtoženih in po izpovedbah prič, ki Človek mislil, da živimo nekje med najsurovejšimi divjaki. Obtožence so pretepali in zlostavljali, izsiljevali od njih lažnjiva priznanja in ženske opijali v gotove namene... „Selo“ pravi, da so ta mučenja bila tako strašna da sc človeku koža ježi in se vprašuje, ali živimo v dobi damokracije ali najstrašnejšega absolutizma. — Belgrajsko policijsko ravnateljstvo taji vsa ta zlodejstva, toda, kdor čita poročila sodne razprave, ve pri čem smo. In sedaj pa
pomislite, da so v taki vladi, ki vse to trpi, tudKsamostojneži! Bedna mati, ki rodi izdajalce in j ia,ice!
Poslanec Gosar je na shodu SLS v Ljubljani s številkami dokazal, da je ves državni proračun lažnjivo sestavljen, Sedaj je tudi finančni odbor prišel do tega in zahteva ponovno sestavo resničnega državnega proračuna.
Kaj pa to pomeni? Dr. Kukovec je imel svoj shod v Središču, kjer je precej trdo prijel sa-xr iojneže, češ, da premalo delajo med ljudstvom, ki z ogromno večino stoji v taboru SLS. O njihovi politiki je dejal, da je brezglava, kar je že itak znano, llolj pa nas zanima sledeči stavek' »Poslancu Dobniku sploh manjka kaka podjetnost (zato, ker morda ni sprejel podkupnine? — Op. ur.), a poslanec Urek je kvečjemu podjeten v kaki javni osornosti nasproti demokratski stranki (tajno pa je popolen liberalec.
—	op. ur.) in v tem, da javno taji, da so žrtvovali naprednjaki s to ti so če za kmečko organizaci j o“. — Torej tako! Dr. Kukovec bo Kuraltu izborna priča, da so samostojneži prejeli denar od policaj demokratov. Kdor Kuraltu ne verjame, bo verjel vsaj dr. Kukovcu, ki je pri vsej svoji telesni in fizični neokretnosti vsaj toliko previden, da ne bo metai take strahovite obtožbe kar tjavendau. Torej tudi policajdemokrati ne prikrivajo, da so podkupili in ustanovili samostojno stranko.
Zemljoradniki sumljivo pritiskajo, da se čim-prej sprejme zakon o razdelitvi države. Splošno se smatra, da je ta njihova naglica v zvezi z poskušanlm odstopom muslimanov iz vlade. Tudi njihov nastop proti Puclju je neiskren. To po-menja, da ima Pašič zadnji adut še pri zendjo-radnikih za nasilno izvedbo centralizma. — Tu se vidi, kako enotno nastopajo vse srbske stranke v korist nadvlade svojega plemena. Tudi vse hrvatske stranke so v odporu in opoziciji. Pri Slovencih pa fr. Kukovec zbira razbite liberal moči in kliče dr. Šušteršiča v boj ' proti - klerikalizmu. Ker se SLS mora sama boriti proti centralizmu v Sloveniji, bo morala tudi v prihodnjih volitvah nastopiti proti vsem, ki danes razbijajo odporno in enotno moč Slovenije. V tem pa je tudi njen pomen in njeno zmaga.
Muslimanska „Pravda" v ostrem članku ugotavlja, da so Jugoslovanski klub, Narodni klub in muslimani nekolikpkrat poskušali, da najdejo temelj za sporazum. Vladna večina ni hotela. Dr. Hrasnica, dr. Drinkovič in dr. Korošec so ponudili Pašiču, da so pripravljeni sprejeti za temelj sporazuma Protičev ustavni načrt. Pašič je tudi to odbil.	—	Torej,	z naše strani	se je
storilo • so, da	se	mirnim	potem reši	spor.
Sedaj imajo besedo centralisti. Mi se ne strašimo boja in se nc vdamo!
Blebetavi žganjar Drofenigg se hvali kakor poroča „Straža" da imajo samostojneži več kot milijon denarja pripravljenega za volitve. Mr se temu prav nič	ne	čudimo	in pričakujemo, da
bodo imeli še več,	če jim	ne bo požrla	še to
tožba in priče proti Kuraltu, ki jim je očital, -da so se prodali Žerjavu in belgrajskim kapitalistom. Kakor dobljeno, tako zgubljeno! S kupovanjem glasov pa ne bodo daleč prišli, kakor tudi sami niso daleč „prifurali“.
Volitve v okr. šolski svet za žužemberški sodni okraj so končale z zmago SLS. Izvoljena sta gg. Ivan Žavbi, župnik v Ambrusu, in Franc Koželj, posestnik v Mačkovcu pri Žužemberku. Naša kandidata sta dobila 25 glasov, dočim so samostojneži dobili komaj 6 glasov iz občin Zagradac in Topla reber.
Popravoslavljevanje seje začelo v Bački, kjer živi nekaj tisoč grškokatoliških Malorusov. Nedavno se je tamkaj osnoval maloruski list, ki
poziva Maloruse k pravoslavju, češ, da je tistix kdor ni pravoslavne vere, proti državi. V Sremskih Karlovcih je v pravoslavni bogoslovnici že nekaj inaloruskih dijakov ir Češkoslovaške, ki se na naše državne stroške pripravljajo z» pravoslavne duhovnike med našimi grško-kato-liškimi Malorusi. — Tako se torej dela za versko „strpnost" in ravnopravnost.
0 Pašičevem držanju naprain Bolgarski piše „Echo de Bulgarip" („Bolgarski odmev*), daje to držanje prvega ministra sosedne države v toliko bolj čudno, ko se splošno in povsod opaža stremljenje k miru. Bolgarska ne bo zapustila svojo pot lojalnosti in iskrenosti. Zbli-žanje, ki ga želi in zahteva bolgarsko ljudstvo, bo prej ali slej obvzelo balkanske narode. — O tem smo trdno prepričani tudi mi.
Prometna mizerija je taka, da je minister saobračaja bil že primoran, stopiti pred parlament in povedati, da je — zavozil. Seve, denarja je spet treba! Vprašamo: Kje pa je. tisto posojilo, vnanje in notranje, ki ga je najela slavna vlada za izboljšanje prometnih sredstev ?!
1209 vagonov služi železničarjem v Jugoslaviji za stanovanja. Železniški minister sam priznava, da bi država služila pri teh vagonih, ako bi jih dala v promet, letno 160 milijonov kron. Ali bi ne bilo pametneje, za ta denar zidati želczmčajem stanovanja, vagone pa izročiti njihovemu namenu?
Modrost pa taka! Na vprašanje poslanca Roškarja, zakaj morajo kaplani in mežnarji od priberačenega vina plačati trošarino takoj, še preden so kaj prodali, se je odrezal gospod minister, da za spremembo te naredbe ni zakonite podlage. Čujte, Čujte, kaj ta Salamon vsega ne zna ! Toraj za spremembo naredbe ni zakonite podlage, za naredbo pa je bila. To so pojmi. Kdo jih razume? »Še pač nismo dorasli Balkancem.
Gospodarska zveza se je razčistila v 21 letih svojega obstoja v moderno organizirano, importno in eksportno podjetje, ki je s svojimi 11 oddelki in tremi milijardami prometa V pretečenem letu gotovo največje svoje vrste v Jugoslaviji in je znano med trgovskim svetom daleč izven državnih meja.	,
Seja okrož. orlovskega sveta se v nedeljo ne
vrši.
Tretja zbirka dr. Opekovih govorov „0 dveh grehih/' trinajst govorov za moralo bo izšla te dni. To so govori o dveh silnih poželjeujih naše dobe: poželjenje mesa (venerizem) in poželjenje oči (mamonizem).	tej	priliki	opozarjamo,
da je druga zbirka istega avtorja „Za resnico" (7 (lin., po pošti 8 din.) in prva »Brez vere" (4 din., po pošti 5 din.) še na razpolago, a bo kmalu pošla-
Rossum's Universal Rabots' je izšia kot ponatis iz »Jugoslavije" v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Cena je 7 din. — To je globoko zamišljena filozofska razprava v obliki kolektivne drame v treh dejanjih s predigro, kije tadi širšemu občinstvu razumljiva in pristopna.
Listu ..Amerikanski Slovenec" je naša vlada prepovedala prihajati v Jugoslavijo, češ, da piše proti interesom naše države. Kmalu bomo za-plankani od vseh strani. Od 5 listov, ki jih je
naše ureduištvo prejemalo iz Amerike, prihaja sedaj samo šo eden, vsi drugi pa so prepovedani. Ta dejstva govore več kot cele knjige.
Za prvo letošnje porotno zasedanje ki se začne 27. t. m. so bili izžrebani: Štrucelj Jožef. Griblje; Guštin Anton, Drašiči; Prelesnik Ant.. Videm ; Ilc Karol, Goriča vas ; Urbančič Alojzij, Hinje; Klun Silvester, Slatuik; Brodnik Anton, Tihaboj : Bartol, Ludvik, Podpreska; Buchmayer Jožef, Kočevje; Hudoklin Anton, Loka; Butko-vič Franc, Leskovec; Mihelčič Jožef, Vapča vas; Koschel Anton, Radeče; Šmalcelj Mat., Dragatuš; Bavdek Štefan, Kaplanovo; Erjavec Jos., Vel. Kompolje; Geeden Franc, Cirnik; Deržaj Ivan, Slamna vas; Grahek Jurij, Rožanc ; Kopinič Julij, Metlika; Humek Alojzij, Gradišče; Luzar Franc, Dol. Staravas: Peček Jernej, Stari trg; Jurkovič Gcrvazij, Potok; Zevnik Franc, Čatež; Krašovec Janez, Žaga; Okorn Karolr Tržišče ; Gorišek Eugelbert, Stična; Senič Iv., Reintal; Klupar Iv., Krupa; Novak Franc, Račje selo; Lampret Josip. Ga-berje; Pakiž Franc, Dane; Klun Autou, Dolenja vas; Kikel Ivan, Smuka ; Savine Franc, Radeče. Nadomestui porotniki : Kastelic Anton, Ragovo ; Kovačič Anton, Cegelnica ; Adam Iv., Novo mesto ; Kastelic Janez, Žabja vas ; Ber-kopec Franc, Gor. Težka voda ; Bajer Oto, Novo mesto; Mikec Jožef, Mal. Slatnik ; Ogo-reutz Josip, Novo mesto ; Zupančič Janez, Smo-linja vas.
Himen. Ta teden se je poročil ljubljanski župan gospod dr. Ljudevit Perič z gdč. Cirilo Goli j e v o, mestno učiteljico v Ljubljani.
—	Popoldne se je pa poročil deželnesodni svetnik g. dr. Vladimir Golia z gdč. Tinco Hubadovo, hčerko pokojnega ravnatelja kranjske gimnazije g. Jos. Hubada. — Bilo srečno!
f Fra Didak Buntič, provincijal hercegovskih fiančiškanov in poslanec Jugoslovanskega kluba je nenadoma umrl v Mostam v petek 3. t. m. Siromašno hercegovsko ljudstvo je v njem zgubilo svojo najboljšo oporo. Znani so slučaji, ko so kmetje, napadeni od članov proslule fašistov-ske narodne garde, klicali njega na pomoč in ne orožnikov, kar je zelo značilno za razmere. Po zaslugi pok. Buntiča je Hercegovina na visoki stopnji kulture. — R. i. p.!
Iz Mirne peči. Vedno se čuje o nesrečah, ki se gode po svetu. Kako pa bi jih tudi ne bilo, ko danes vsak otrok strelja, llletui pobalini že streljajo s pištolami. V vasi naši je 10 letni pobalin, ki je bil kaznovan radi streljanja in bil	r bolnišnici, kor si	je obstrelil dva prsta,
pa	se še vedno peča s	tem'	Ko sem ga	zad-
njič opominjal, da ga bom naznanil orožnikom, pa mi je zagrozil, da me bo obstrelil, ko se bom najmanj nadejal. Moj Bog, kako je že podivjana mladina, ko nima nobenega strahu več v šoli ne doma.
Rok za napoved dohodnine je s posredovanjem našega posl. g. dr. Hohnjeca podaljšan do konca t. m.
Največ se pokadi in	pogori	v Sloveniji,	kjer
se	porabi največ tobaka in	petroleja. V	saka
oseba porabi letno 1 kg 200 g. tabaka.
Za razcesarja Karla bomo morali plačevati letno 24 miljonov kron.
Mi ste že poslali naročnino?
Pošten krojaški pomočnik 1 >
se sprejme takoj v trajno službo g
Franc Pelko, Novo mesto.' •	■
!
!! Brinjevo olje !! J
kupuje po naj višji dnevni ceni
lekarna Bergmann v Novem mestu ■
Gospodarska Zve za
r. z. z o. z. v Ljubljani
Podružnica v	mestu
kupuje po najvišjih dnevnih cenah vse vtrsie SMF" poljskih pridelkov«
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska Krajec nasl. v Novem mestu.