Katollšk cerkven li&t. Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gl«l.. za pol leta I gld. (To kr . v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. GO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide 0«nii-a d.»n poprej. Tečaj XVIII. V Ljubljani t. malega travna lhtfo. List 10. Zgubljeni sin. Igra v I djanju. Osebe: Oče. mlajši sin, starji sin, skušnjavec, očetovi slugi. (Konec.) Skusnjavec in pastir (Glas izpod zagrinjala zaverši): Skušnjave: Se ne sramuješ iti tak pred njega, Ki toljke si britkosti mu napravljal; Bo li sprejel zdaj on za sina tega, Ki svojeglavno se mu je ustavljal? Al se ne bo mu serd v sercu zbudil, Ko stergan se pred njega boš postavil, Ker vidil bo, za kar se skerbno trudil, Si ti brezvestno in naglo vse zapravil ? Zastonj! prepozno je, kar premišljuješ; Prehude storil si očet" krivice; — Zatonj ti milosti še pričakuješ: Mar več se boj razžaljene pravice! Pastir (bolj glasno): Pobčri se od inenc, zver ukleta! Z nesrečo mojo več se oe boš ustil; Poznam serce preljubega očeta, Zaupam, da mi hudo bo odpustil; In ak~ tud milosti več ne dosežem, Ne bom odstopil od tega več namena; K očetu ljubemu bom šel, prisežem! Iu tam pred njim bom padel na kolena: „Poglej, oh oče!" rekel bom, „tu sina, Ki je grešil zoper nebo iu tebe! On več ni vreden tvojega spomina, I®a glej ga v stanu revšine, potrebe; — Nevreden sem, tvoj sin se imen'vati, Pa naj bom, oče, saj tvoj zadnji sluga! Oj, ne odlašaj milosti skazati, Sej ti je znana serčna moja tuga!'4 — Dobrotljiv oo še slugam se skazuje, Obilo kruha vsi pri njem imajo; Oh, sin njegov pa tukaj omedluje, Da skerb in mraz in glad ga pokončuje! Gotov' ne bo odrekel mi posluha, V ljubezni, vem, serce še bije zame; Gotovo mi podelil bode kruha, Ce tudi ine za sina več ne vzame. Žc zdaj obdaja sercc mila nada. Kot svitla zvezda duši moji sveti; Ne bom poginjal tukaj muk in glada. Nazaj to uro vernem se k očeti! Četerti prizor. Oče (klečeč ua molitveoiku ima roke proti nebu sklenjeno iu moli): O mogočni Stvarnik večni, Oče milosti velike! Glej. pred tabo jest nesrečni V silni žalosti zdihujem. Vsmili se me v tej britkosti, Potolaži sercc moje, Oh prestalo je že dosti, Kar moj sin me jc zapustil. Ti me zopet razveseli, Sveti Stvarnik, milo prosim! Sina mi nazaj pripelji; Oh nikar ga pogubiti! Ce je hodil krive pota. Oh odpusti mu, odpusti! Sej neskončna si dobrota, O Gospod, premilostivi! Oko milo vanj oberni. In spoznal bo pota krive j Tvoja roka ga zaverni V očetovo naročje! Ti Gospotl, polajšal meni Boš težave, upam terdno. Da sc verne sin zgubljeni; Večna bo zato ti slava! L Vstane, gre počasi proti oknu. in ugleda razcapanega človeka proti hiši iti. Ogleduje ga pri oknu iu posluša.) (Začuden sam zase:) Premiii Bog, kaj vidim tam v blišavi, Kdo proti hiši žalostno koraka? ,le li resnica, al sem pa v zmotnjavi, Vse zdi se mi, kako da glasno plaka? (Ga spoznavši:) Oj Stvarnik večni! jc li to mogoče? Kak sladek up mi sercc napolnuje! O, ti si vslišal zdihc moje vroče: Moj sin, moj sin! sc k meni povračuje. (Zakliče služabnike:) Oh. slugi moji, hitro pritecite! Ne odlašajte, nič vas naj ne moti, Iz sobe urno, urno me peljite: Moj sin se vrača, gremo mu naproti! (Slugi prihitijo in ga peljejo proti vratom, ali sin jih prehiti iu pade pred očeta na kolena.) Sin. Oh! nc od ver ni milega očesa Od mene zdaj. nikar oic ne pogubi! Nevreden sem tvoj sin se imen'vati. Oče t mu ne pusti dalje govoriti; objame ga, poljubi, ter povzdigne proti nebu oči, rekoč): line naj tvoje bo. Gospod, češeno, Da /.volil sina si nazaj mi dati! (Proti sinu, vzdviguje ga od tal:) Moj sin preljubi, vse je odpušeno! (Proti slugom0 Obleko prinesite novo, zalo. In nataknite perstan mu blišeči. Obujte ga v prelepo obuvalo: (Ga naglo napravljajo) Sf.i .11.u obna,ali bomo sloveči, Za: p:'.p.a''te pitano mi tele. Prijatlc drage hočem povabili. — Da z mano vživajo naj vsi veselje, V katerem serce hoče mi vtoniti. — ( Ves vdov ol jen proti piieujočim :) Vc>el dan dal jc llog mi doživeti, Kje oce jc. da t o b ga nc ginilo? Ta sin je umeri bil (kazaje nanj), zopet pa živeti Mu Božje usmiljenje jc dopustilo. Na tujem je zgubljen, globoko zajde; — Gospod pripelje pa na pot ga pravo. Iii dans serce ga moje zopet najde : Hitimo toraj Večnemu dat slavo! | Odidejo - - oce peljaje sina za roko. Zagrinjalo pade.) Fr Silvester. Spomini h potoranja r iti m, >pisuje IM . Janez Zlatoiist Pogačar. II. Cerkev sv. Ignacija iti rimski kolegi. Znano je zc bravcem ..Zgodnje Danice", da jc sv. Ignaci l.ojoljii-ki častitljiv grob našel v cerkvi al fiesii. Jezuiti so pa hotli svojemu duhovnemu očetu šc veličast-nisi spominek postaviti v svetem Mestu. Zc papež Gregor XIII je hd I. I ->^'2 Ustanovil v visokem iu obširnem poslopju tako imenovani rimski kolegi (i 'ollrtjium Homanum), ga preskerbel z bogatimi dohodki iu izročil jezuitom, tla ondi mladost v raznih vednostih od začetnih do nar višjih pod-učujejo. iu sicer z \scucilišnimi pravicami. Dopušajo se v njih široko okrog sloveče šole ne samo liimljaui, ampak tudi tujci iz daljnih dežel iu narodov. Menim, da ga ui liin-skega u»ili>a. v kseicm bi tolike trume mladenčev svojo žejo po (/.obrazen i u nasito\ale, kakor ravno v tem kolegiju. Zunaj gimnazijaluih predmetov sc uči tukaj jezikoslovje, naloroznau-t\o. modioslovje in bogoslovje. Za opazovanje zvezdnega ohm hc (i ka/.c observatori. ki po vsem svetu slovi; za splosno om.ko bogata buk\aruica, ki natl štirdeset tisuč izbranih bukev hranuje;za zgodovino Kirherjev muzej, ki znam. n.io -ie\do nepreccujeiiih starin ukaželjncmu oglc-dovavcu pi ed ot i po-lavlja. Zraven tega velikega kolegija so postavili '<••/. ui i i svojemu blaženemu ustauovniku Ignaciju v iast in h\al i piimerno cerkev, da naj z vclika!.skimi razmera.ni i. • g«»\.» velikodušnost ketsanskemu svetu pričuje. Kardinal l.u .o\i/i . >tiunik Grcgoija \V, je I. 16*20 pričel to imenitno delo. i/jo I ali so ga domači umetniki .lezu>ovc diuzbe. I metriijsko oko sicer marsikaj zapazi, kar se nc st.ka s pravili • azsv. iljenega okusa; viditi tudi jc, kakol da i>i ta lempeli bo/ji >,• piičakoval radodarnega imovitega dobrotnika. k'eri bi pomagal doversdi vsestransko olepšavo. Vender sc pa tlovek že zdaj čudi, ako sc razgleduje nad tolikim bogastvom diu/.cgu marmorja v altaiskih oklepih iu derzno nakviško stermečih stebrih. Nar bolj se mi je cerkev sv. Ignacija priljubila s tem. kar skriva v svojem zavetju njena perva desna kapela blizo velikega altarja. Tu znad altarjeve mize milo gleda na daljnega romarja podoba svetega Alojzija, iz belega marmorja izverstno zdolbena, oznanujoča belo oblačilo njegove nedolžnosti. Nar drajše in nar slajše lepotičje te kapele je pa Alojzijev grob, ki se milo bliši izpod altarja. Tu obsvcteui s plamte-čimi svctilnicami počivajo telesni ostanki angelskega mladenča v dragi posodi, vsi prepreženi s svetloplavim kamnom lapislazzuli in bogato krog in krog pozlačeni. Nehote popotnik pade na kolena, scrcc se omehčuje in napaja s sladkimi dišavami zveličane neumerjočnosti, s ktero je Bog glavo svojega ljubljenca, nedolžnega spokornika, ovenčal. Zelja hrepeneča mi je prešinjala dušo. vsaj enkrat nad tem ljubezujivim grobom opraviti daritev sv. maše. Ni mi bilo treba dolgo njene spolnitve odlašati. In ko sem drugi dan v mašui opravi s kelihom zvelicanja pristopil k grobu Aloj-zijevemu. so se mi iz dolge preteklosti gosti spomini vzbu-dovali v duši. Vesele iu žalostne prigodbe. vse razode-vanja milosti in ojstre pravice božje, vse zamude in pomote so sc mi v živih podobah razkazovale in z raznimi tirjat-vami moje serce obsipale. Mnoge čutila hvale in zahvale in pekoče serčne bolesti sem vtapljal globoko v grob nebeškega mladenča, da naj bi jih usmiljeni Gospod zavoljo svojega ljubljcnca nič več nc zametoval. Vendar to mojemu sercu ni bilo zadosti; še siluiša dolžnost mi jc bila spolniti, dolga versta prošnja za prihodnost svetemu Alojziju izročiti. V ta namen sem požclcl drugo Ijubeznjivo svetišč rajskega mladenča obiskati. V petem nadstropju rimskega kolegija jc stanoval Alojzi, ko sc je v jezuitskih šolah z gorečo l jubeznijo pripravljal za delo svojega visokega poklica. Dve sobi ste bile v njegovo rabo odločene. Sobica, ki mu jc služila v prebivališč, v kteri je tudi svoje nedolžno življenje sklenil, je zdaj pre-nicnjena v prav zalo kapelo. Domači in tuji duhovni pogosto v njej inašujejo, Rimljani in romarji jo pobožno obiskujejo, in da sc Alojzijeve priprošnje bolj zagotovijo, radi sveto obhajilo tii prejemajo. Perva soba, skoz ktero se hodi v prijazno svetišč, jc prostorna zakristija, pa tudi hrauujc marsiktere dragoccnc svetinje. Tu vidiš lastnoročne spise znanih svetnikov in služabnikov božjih: nektere pisma sv. Alojzija, zavarovane pod steklom v okvirih, pisave sv. Frančiška llieroniinovega in pobožnega mladenča Bcrchmansa. V zakristii se tudi kaže obširen spis svetega Alojzija o pokori, obstoječ iz več pol iu ves pisan z njegovo lastno roko. Pred letom so jezuiti to znamenito zapuščino, ki glasno pričuje o Alojzijevi marljivosti iu duhovni izverstnosti, v zalem rudečežainetovem zavitku darovali svetemu Očetu Piju l\. Sveti Oče. iskren ljubivcc iu častivec sv. Alojzija, so jo pa spet jezuitom v varstvo izročili misleč, tla je njegova kapelica nar pripravniše mesto v zavarovanje tako drazega zaklada. Nc mine skorej nobeno leto, da bi Pij IX tega svetinstva ali s kakim zlalo-vezuim mašnim plajšem,ali z lepim pluvialom. ali s kakim drugim ličnim darilom ue obogatili. V zakristii visi na steni tudi bridka martra. ktero jc skrivni spokornik s toliko gorečnostjo otročje ljubezni objemal in dostikrat še v pozni noči močil z vročimi solzami. Zraven bridke martre je obešena slika, ki kaže Alojzija, kader kleče v obličju krizaucga Zveličarja svoje nedolžno mladostno truplo neusmiljeno biča. da na tla rose kaplje nedolžne kervi. preti zapertimi vratmi očetovega poslanca. ko skoz špranjo mladenča opazuje. Nekaj bolj oddaljen sc vidi na bolniški postelji Alojzijev olc, poslušajoč iz Ust poslanca sporočilo o kervavem gle-ilišu. V kapeli so tri stene pokrite z velikimi slikami, ki spominjajo obiskovavca na posebno pomljivc prigodbe iz Aloj/.ijevega življenja. Tu gledaš narisano z živimi barvami, kako sc mladeneč v praznik Mariincga vnebovzetja po notranjem vdihovanju svetlo zave svojega poklica v zatišje Jezusove družbe, kako mir in spravo prinese v svojo rodo-vino. ko prijatelsko sprijazni mlajega brata Rudolfa z vojvodom mantuanskiin. kako v rimski bolnišnici streže in noge umiva bolnikom, kako na smcrtni postelji blago dušo v roke svojega Stvarnika in (Idrešenika izdihne. Ves njegov življenopis se tako v kratkih minutah prebere. Vrata, skoz ktere je .Alojzi v svojo sobico hodil, so lepo obvarovane, zmirej zaperte in s steklom zakrite. Nad temi vratmi visi podoba Device presvete, ktere se je mladeneč v podbudo svoje ljubezni do nebeške Matere posluževal. Pod altarjem se v malem verču nekaj ostankov Alojzijevega trupla shranuje, nad altarjem pa podoba svetega mladenča, v kteri jc njegov obraz prav po življenju posnet. Srečnega sem se štel, da sem smel na tem altarju dolgo versto prošnja Bogu izro-čevati in med mašo šest žlahtnih oseb obhajati, ki so pred odhodom iz Rima na takem svetem kraju, ki vse keršanske čutila zbuduje, dušno popotnico .elele sprejeti. Iz kapelice svetega Alojzija se pa pride v širjo in višjo kapelo, v ktero je Alojzi že hodil molit, in ktera jc bila poslednje leta vsa obnovljena, ker jo je bil I. 1819 ogenj zelo poškodoval. Silovito rovarstvo, ki je Pija IX v beg pregnalo, je bila tačas hrabrost francoske armade že premagala, pa ga vender ni mogla koj popolnoma zadušiti. Ko so Francozje rimsko mesto z vojskno silo v posest dobili, so vojake semtertje po samostanih in drugod razseliii in nekaj sodov h smodnikom v rimskem kolegiju hranili. Sovražni rovarji, ki so skrivaj tičali v mestu, so storili v peklenski hudobii grozoviti naklep, zapaliti rimski kolegi in pokončati Francozom bojno pripravo; niso drugače mislili, kakor da se bo vnel tudi smodnik, razrušil vse poslopje iu pokopal v razvalinah vse njegove prebivavcc. Tako gotovi so bili zaželenega izida vražjih vravnav, da so nekteri izmed njih listidau se podali dobre štiri uie deleč na albansko hribovje, da bi ondi skoz daljnoglede opazovali strašni požar in razrušenje. Da bi jim nobena reč, nobena previdnost divjega radovauja nc skalila, so sklenili paznost Rimljanov in njihovih braniteljev na drugo stran oberniti iu so zatorej najpred v nasprotnem mestnem kraju neko pohištvo hudodelsko podžgali. Ko je tu že visoko proti nebu švigala moč žarnega plamena, se pokaže ogenj tudi v rimskem kolegiju. Ze je zgrabil velik del nastrešja iu razdeval zgorej omenjeno kapelo; protila jc strašna nesreča. Toda vcrli francoski vojaki so berzo prihiteli na pomoč, urno sode s smodnikom odnesli iu ogenj zadušili. Tako jc bilo tudi ljubi> iu drago Alojzijevo svetiše razdjanja oteto. Priletni prav prijazni zakristan Alojzijeve kapele mi je po maši te dogodbe razkladal in o ločitvi mi v vedni spomin en kamnotis prave podobe sv. Alojzija in majhno knjižico podaril, ki pripoveduje o čudežnem ozdravljenju, ki se je zgodilo na priprošnjo sv. Alojzija v Rimu 24. junija 18(54, in se razglasilo 15. avgusta ravno tistega leta v praznik častitljivega vnebovzetja Device Marije. V prijazni zakristanovi družbi sem ogledal še drugo bližnjo celico, ki bi utegnila pred ali potlej v kapelico predelana biti. Je namreč kdaj v njej prebival in jo posvetil z zdihljeji serčne molitve in z deli zveličavne pokore mla-denški jezuit Berchmans. Govori se, da bo pravda za njegovo zveličevanje kmalo dognana. Zdaj je ta celica shramba mnogoterih starin, ki so se jih v življenju posluževali služabniki božji, Ignaci, Berchmans in Balduccini. Tudi zastran poslednjega upa Jezusova družba, da bode v svetlo število zveličanccv povišan. — Kakšno sladkost občuti serce v takem ozračji! kako visoko sc glasi v njem struna vernega upanja! kako veselo naraša tolažljivo zaupanje, tla Gospod, oziraje sc na mile priprošnjc mladostnih zmagavcev, brezštevilnih zamud in pomot ne bo prišteval ! Pogovor o ti post ti. (Dalje.) Pastor. Molčite že vender od teh nečednost; l.utra poznamo in se nanj ue vežemo, njegovo mnenje iu nauk ni nauk naše cerkve; in razun tega. ne da bi na l.utra in nekatoličanc nabijali, se raji ua svoje domačine, na katoličane »»/.rite; menim da imate v ti zadevi tudi v svoji lastn: hiši iu pred domačim pragom dosti pometati in grajati. Katoliški duhoven. Tega ne tujim, in Bogu bodi potožcuo. priterditi moram, da kar post zadeva, sc v resnici premnogi katoličanje od nckatoličauov nikakor ne ločijo. Vender pa. ker ste se v to pravdo spustili, mi ne bole zamerili, da vam svoje misli razodeuciti. Sej tudi njim, katoliškim zaničevavcein posta velja, kur vam povem, hi se ob enem tudi tuko radi ponašate in hvalite, da ste uauk iu keršanstvo pervih časov spet vpeljali, ko vender ravno od ostrega posta in velike spokornosti vernih pervih stoletij nikjer ni sledu, in vam je za lepe izglede pervih kristjanov, «la bi jih posnemali, ravno tako malo mar, kakor za izreke cerkvenih učenikov, ki tako obiluo in iskreno post priporočajo. Pastor. F.dina podlaga naše vere nam jc sv. pismo, na cerkvene učenikc se mi ne vežemo, in ako se hočete nanje opirati, vam z Lutrom odgovorim: „Nič nc pomaga, da sv. Bernarda, Gregorja, Frančiška na pomoč kličejo, Kristusa moramo poslušati, kaj on pravi, ki je sam bil na gori Tabor od Očeta za učenika postavljen, ko jc rekel: ,.Ta je moj ljubi Sin, Njega poslušajte/' On ui rekel: Bernarda, Gregorja, itd. poslušajte, temuč Njega, mojega ljubega Sina. Kdo pač ve, koliko so svetniki v tem grešili ali pa prav storili?""*") Kat. duhoven. Ravno kar ste rekli, da se na l.utra ne vezete in da njegov nauk ui nauk vaše cerkve, in sc vender ob enem spet nanj opirate! Lutrov nauk jc v resnici tudi nauk ..protestantizina", Ic besede so bolj gladke in opiljene. Vi ravno tako malo za post marate, kakor Luter. On se, ob kratkem reči, skerbno vsega brani in ogiba, kar bi žlahtnemu truplu neprijetno bilo in ravno zavoljo lega tudi cerkvene učenikc tako iskreno odganja. Kjer misli, du iiiu koristijo, tam jih gladi in boža, tam so mu ljubi očetje. Pa post iu devištvo mu nikakor več ne dopadata, iu ker so rnu cerkveni učeniki v tem nasproti, noče toraj tudi nič od njih vedeti. Pa ako bi vaša ali l.utrova beseda tudi veljala, da namreč cerkvenih učenikov ne smemo poslušati, kje pa neki Kristus pravi, du moramo Lutra poslušati, da on več velj;i, kakor cerkveni učeniki? Iii ako so se oni motili, je bil li Luter brez greha iu se zmotiti ui mogel? Iu ako moramo božjega Sina poslušati, kje pa On post prepoveduje? Sc ni li sam postil? ali ni sam rekel. „da ko j i iii bo ženi n o d v z c t, se b odo postili ?" (Mat. 9,1 j.) Ali ui On zraven molitve ravno posta kot poglavitni pomo-ček priporočil, hudo meseno poželenje premagati, rekoč: Ta rod (meseno poželenje) sc nc more z niči m ur izgnati, kakor z molitvijo in s postom. (Mark.9.28.) lit ker On sam v osebi nc govori več, temuč po svoji cerkvi, ali ni dolžnost, nje ravno »ako poslušati in ubogati, kakor Njega? Sv. pismo, pravite, jc edina podlaga vaše vere, ali je pa temu res tako, zdaj nc bom obširno preiskaval; pa to vam morem zagotoviti, da kar post zadeva, sv. pismo ni podlaga vaše vere in življenja, sicer bi post bolj v časti imeli, kakor ga pa imate. Sej sv. pismo nam. kakor sem žc opomnil, na obilnih krajih post priporoča, zlasti tudi v izgledih svetnikov, od kterih nam prr.vi, da so sc postili. Tako sta sc Mozes') in Klija-) po 40 dni postila. Danici ') tri tedne, J ud i t1; razun v sabotah. mlajih in praznikih, vsaki dan. Janez Kerstuik *) sc *) Toni. 3 Jan. 119, in tleni Bucblein voiu Mcnschcnlohn j Lx. 34. ') Ml. bkv. krlj. II). ') Dan. M. '»Ju.l K C. ) Mal. .1. 0 ____ ;o jc silno ostro postil, prerokinja Ana*') jc s postom in molitvijo noč in dan Bogu služila. Tudi aposteljni so sc postili'}, in apostelj Pavel govori tudi od svojih pogostih postov"). Ti vsi so se postili, ali mar brez vzroka, brez namena in koristi? To so bili svetniki. Mar pri vas posta več ne potrebujete in imate bolj gotove in varne pomočke. tiste hudiče izganjati, od kterih Kristus sam govori, da se le po molitvi in postu morejo odpraviti? (Mark. 9, 28.) Nc rečem. da bi mi posta nc potrebovali, za to ga tudi imamo; žalostno in milovanja vredno je le to, da jih jc res tudi med katoličani, zlasti med olikanimi stanovi toliko, ki se za post in postno zapoved malo ali celo nič ne zmenijo in jc v resnici ni zapovedi, ki bi se tako po-gostoma. tako lahkomišljeuo in brezvestno zanemarjala, kakor ravno ccrkvcna postna zapoved. V tem sc res. kakor sem že rekel, premnogi katoličanje od nekatoličanov nič nc ločijo. Na kosu aesa jim jc več ležeče, kot na cerkvi in njeni zapovedi, iu bolj ko cerkev njih mehkužnosti in mlačnosti prizanaša, menj se zanjo in za njeno zapoved menijo. Tako bi bilo v resnici misliti, da jc post in cerkev, ki ga zapoveduje, pravi trinog, ki blagor in srečo, zdravje iu življenje narodov in ljudstev tare in mori, in pa da s postom jarem naklada, ki ga nikakor prenašati ni: ko jc veuder znano, da je to. kar ccrkev dandanašnji zastrau posta vernim veleva, komaj primerjati proti ostrosti, kteri so sc kristjani pervih stoletij s prečudno gorečnostjo, zvestobo in veseljem podvergli. So mar, vprašam, sedanji ljudje, ki se jim postiti nemogoče zdi, iz druge tvarine, kakor ho bili pervi kristjani, ki so se tako ostro postili in pri vsem tem vender veliko bolj čversti in zdravi bili in večji starost doživeli, kakor sedanji mehkužni rod pri vsi svoji dobroti in nezderžnosti? In ali ima cerkev sedaj inanji oblast, kakor jo je nekdaj imela. in verni manji dolžnost ji pokorui biti. kakor v pervih stoletjih ? (Dalje nasl.) Enakopravnost in terpnost v zadevi vere in nartnlnosti. (I)alje.) Zmota stoji nasprot resnici, ljudstvo stoji nasprot ljudstvu , eno ko drugo se misli v posestvu resnice, dasi ravno jc in zamore resnica le ena sama biti. Eno ko drugo tirja svobodno gibanje, pravice, ki mu ko takemu gredo iu je pripravljeno vse storiti, vse poskusiti, da doseže zaželeno in tirjano. V takih okolišinah pa kaj jc početi? Misli siliti zunanja sila nikakor nc more, duha prepričati zmožna ni ne šiba. ne palica, nc ječa in ne meč; in vender mora nekaj zgoditi sc. da sc umirijo zahteve ljudstev, da se za-dovnli njih željam ter odvernc po zmožnosti vse, kar bi imelo kaliti mir, vnemati pa zavid, čertenjc, prepir in boj. Ena stran ko druga ima svoje vzroke; ena stran ko druga misli in je prepričana po svojem, da ima prav; ena stran ko druga pa tudi hoče, tirja ko taka spoznana biti. in ni ga sredstva, mir med njima obraniti, odvračati pa prepir in boj. razun da sc ena ko druga kakor take priznavate, pa tudi da sc z njima ko takima ravna, tedej enakopravnost in terpnost. Prizauašljivost in terpnost ste dve neogibno potrebne reči. l)a pa hote tudi v pravi prid, oljka mirti iu vir vzajemnega porazumljcvauja. in tako pot do resnice večno veljavne, voditi ju mora resnim- iu pravieolljubje v vedni zvezi z ljubeznijo ker-ju^ko. Prav nič prostora imeti nc smejo enostranost. napuh, zavid. strast, čert in laž; prosto in razgernjeno mora hiti znanstveno iu podučevavno polje, ter sc obdelovati in preiskovati neutrudno, vestno in pošteno; pa tudi molitev -e pozabiti ne sme. kajti spoznati res resnic resnico in -e ji "Ijan-ko podvreči, jc milost, je dar od zgora'. od 11-ga: moškega, -poštenega, keršanskega. bolj • Luk. i \t 13. -> II kor. 11 hladnokcrvnega, vender pa za resnico in pravico vnetega poganjanja, djanja in truda je tedej potreba, da se razodene po taki poti sčasoma bolj in bolj zmota v svoji nagoti, pokaže pa tudi resnica v svoji lepoti in svitlobi, pa tudi v sveti svoji resnobi, s tem se pa uterduje čedalje bolj sreča človeška. Enakopravnost ali terpnost taka tirja za se le to, kar ji gre, ne sega v pravice druzih, temuč jim jih še le privoši; se ne vriva tje, kamor ne gre, ljubi mir in iše na potu podučevanja in molitve sozuaniti se z resnico. In taka enakopravnost je posebno katoličanom lastna. Katoličan ve, da pot do resnice, do prepričanja, ni pot zunanje sile, ve in pozna človekov imenitni poklic, pa tudi sveto postavo keršanske ljubezni, in zato zametuje zmoto, terpi pa zmo-tenca, zametuje zmoto, miluje pa zmotenca, zametuje zmoto, ljubi pa zmotenca, zametuje zmoto, moli pa za zmotenca, zametuje in razkazuje zmoto in ljubi iu razgrinja resnico, pa spošteuo. brez osebnega žaljenja in le zavoljo resnice, zavoljo Boga. zavoljo zveličanja; živi, kolikor jc pri njem, z zmotencem v miru in spravi, in le tam ugovarja in se resno in spodobno ustavlja, kjer se krivično sega v njegovo lastiuo, v njegove pravice in razmere. Da je res temu tako, tukaj djansko spričati ni danas naša naloga, kar pa opomniti moramo, je to, da omenjene ravnopravnosti in terpnosti, saj v (oliki meri ko pri nas, ni najti pri naših verskih nasprotnikih. Opomnimo v spričevanje te:ga le katoliške grajske družine ,,von der Ketten-burg" na Mcklenburškem, kateri je bil domači katoliški duhovnik šiloma odvzet in iz dežele tiran; opomnimo oseb, ki so bile pregnane na Švedskem iz domovine v tujstvo zato, ker so se pokatoličile; opomnimo deželnega zbora na šlczvig-Holstanjskem, kateri je s tamošnjimi katoličani v verskih zadevah malo drugač ko s sužnjiini ravnal; opomnimo naše Avstrije, v kateri so obdarovani protestautje popolnoma z enakimi pravicami kakor katoličanje, kateri pa vender še ztniraj dosti nimajo, se celo v katoliške naprave vriniti išejo, ali pa tiste ko take napadajo in psujejo; pri vsem tem pa še terdijo in pravijo, da ste enakopravnost in terpnost le njim lastne, in pa da smo mi fanatikarji in ne-terpni zeloti. Kar je pa še posebno čudno, in nc ravno veselo, tudi katoličanov je več, ki z njimi v en rog trobijo, s tem pa očitno kažejo, da so se ali veri v sercu odpovedali, ali pa da so v zadevah verskih vsi nevedni, in tako malo pripravni in sposobni, v ti reči govoriti, kakor malo pripraven in sposoben je zajec za boben. (Konee nael.) tMgteti ptp Slovenskem in tiopisi. Iz Ljubljane. „Triglav" in „Novice" popisujeta veliko nesrečo, ktera bi bila za Avstrijo, za našo deželo in zlasti za mesto Idrijo, ako bi deržava prodala oudotni rudnik ži' ega srebra, kakor jc blezo odmenjeno. Naše poslance opominjata, da naj se z vso močjo poganjajo, da se kaj tacega ne zgodi. V pristavku pravi „Triglav", kar za gotovo ve, da si bo tukajšnja kupčijska zbornica z vsimi močmi prizadevala, da dežela sama rudnik kupi, ako bi se že imel prodajati. — Bog nc daj res. da bi ta naš biser prišel kakim „brez-serčniin špekulantom"4 v roke! Zanesljivo je, da vsa dežela hi svoje uaj zadnje moči nategnila, da ga za-se obrani, ako bi ga deržava prodajala. — 23. u. m. je mestni odbor po nasvetu g. odbornika Zupana sklenil, da naj se vstauovi odbor, ki bo sprejel v roke zadeve doželene sirotišnice v Ljubljani. — Te dni smo vidili prav živo zmalani in prav primerno narejeni novi božji-grob, ki ga je žl. gosp. (■oldenstein napravil za Dragaluš. Velja z vsim skupaj do 170 gld. Naj večji del so ga plačali dobrotniki v Ljubljani. kterim oudotni g. fajmošter J. Volčič o tej priliki serčno hvalo naznanujc, kakor tudi g. umetniku, ki je delo lepo doveršii. lz Ljubljane.*) Od kod jemlje „Politik44 svoje historične date. V štev. 77. Politike" dne 18. sušca beremo da je bil minister Kaunitz dal cesarici Mariji Tereziji spoved, ktero je bila pisano podala svojemu spovedniku, leta pa je poslal to spoved vesoljnemu redovemu višjemu o. Ricci-tu v Rim. Ko je bil pa red odpravljen in o. Ricci v Rimu zapert, se je najdla med drugimi listi tudi ta spoved, ktera je prišla potem „Kaunitz-uu v roke. To nesramno in gerdo obrekovanje si je izmislil nar poprej Gorani (mcmoires secrets et critiq. des gouvernemeiits etc. Pariš 1793 tom. II pag. 59). Gospa L. Miihlbach je pisala historični roman „cesar Jožef II in njegov dvor.u Ta roman je bil večkrat natisnjen, tedaj ga je veliko ljudi, se cclo učenih bralo. YT tem romanu ptipoveduje pisateljica, da je bil spovednik cesarice Marije Terezije o. Parhamer (ali kakor ona piše, Porhamer). Politika piše „IIambacher.4< Resnica pa jc tale: O. Parhamer, poprej jezuit in misijonar po kmetih, pozneje pa ravnatelj perve sirotišnice na Dunaju, je bil spoveduik cesarja Frančiška Lotarinškega. iu po njegovi smerti 1. 1765 spovednik nadvojvodinje Elizabete; spovednik cesaričnje pa je bil dolgo časa o Kamp-miller, in od I. 1767, ko je bila cesarica bolna za osep-nicami in tudi Kampmiller ravno o tem času za očmi bolan, je bil poklican prošt pri sv. Rotiji, Ignacij Muller, in ko je bil Kampmiller popolnoma oslepel, je le-ta prevzel 1.1773 popolnoma njegovo mesto. Baseu od poslane spovedi pa je pisatelju romana preveč zabeljena iu preveč mikavna, da bi se je ognil. Ena laž več ali manj. to ni veliko na tem, da se le na slavni red iu z njim vred tudi ua vse duhovstvo blato meče! Časniku, ki resnico spoštuje in ljubi in romanov uc piše, se ne spodobi takošnih laži po svetu trositi. Značaj cesarice Marije Terezije v verskih rečeh je bil ves drugačen, kakor se po navadi popisuje, postavimo v llormavr-u. Javahe je vedila o ..juribus in saera,44 in o 7%jutibus circa sacri." Delala je tukaj po svoji bistri glavi in , kakor večjidel ženska, po svojem sercu. V svojih domačih deželah je cerkvene reči sama vredovala po nasvetu škofov. Kar se tiče reda jezuitov, je pa večkrat rekla, da ona noče soditi; da hoče počakati, kaj bode Rim rekel. Kedar bo pa sprejela razsodbo od sv. prestola, jo hoče tudi izveršiti, ne da bi jo grajala, kajti dobro je vedila, da v taki reči ne sodi vladar, ali deržava. Pscudo — .»liberalci44 vsih strank in jezikov so si tako podobni, kakor murni in šurki. — Kdorkoli? Pr is t a ve k. P. Theiner (Geschichte d. geistl. Bil-dungsanstalten str. 232) pravi: „Xeverjetno je, kakošne pomočke so rabili, da bi jezuite zatcrli. Skušali so vsak-tere podkupovanja. Zlato pri tern ni imelo ravno malo opraviti. Carvalho**) jc vsako leto 800.000 do 1.200,000 cekinov obernil le za podkupljive pisatelje zoper jezuite. On sam spozna, da je do 3.000,000 cekinov na leto v Rim pošiljal, da bi tam dobil pospcševavcev svojih osnov. Choiseul (francoz j je pa Carvalho-ta še premagal v teh neblagih umetnostih. Komisarjem, ki so spisovali pravdo zoper jezuite, in neštevilni trumi pisateljev, advokatov, parlamentarnih svetovavcev, ki so pisali zoper jezuite, jc verh določene plače dajal šc po 2 luidora poveršnine ua dan. Pozneje take razvpiti predsednik Roland je dajal po 60,000 liver (anglcšk denar) na leto za enake namene. Brezbožno jauzcnistovsko skrivno gnjezdo je bilo vstanovilo *) Ta spis naiu jc izročil neduhoven. kteri pa historijc nc študira iz ..romanov." Vr. *•) Portugalski denarni minister, ki se jc pehal denarstveni stan z ropanjem kloštrov itd. popraviti, pa zastonj. Pregnal jc kil jezuite, primorun pa je Itd sam po zmagi radikalo v pobegniti na Angleško. Sam je večkrat v sv njem življenji rovaril, pa tudi njega jc tovarstvo večkrat liudo pestilo. Kakor kdo meri. tako sc mu odmerja. celo posebno zalogo, imenovano ..lleilandskasse," da je i/, nje plačevalo pamfletiste zoper jezuite. A. Nicole je bil njen vstanovnik iu predsednik. Nezmerni zneski so se tukaj stekali. V kratkem je gospodarila zakladnica čez 400.000 liver letnih obrest. Po vsih deželah je imela svoje pisar-nice. Janzenistiški agent tc spake iu kazivnice (Corrup-tionsanstalt). ki je bil v Rimu, si je upal v Pariz pisati: „„da zoper jezuite nastavljena vojskna versta (kordon) je taka, da bi je oni -- jezuiti — z vso svojo vero f kreditom J in z vsimi zakladi Indije nc mogli predreti."'* Zares, kdor bi jezuitov drugač ne spoštoval, mora do njih naj veči spoštovanje dobiti, ko zve in sliši, da toliko sovražnikov s takimi strašnimi pomočki zoper nje kovati! O ti ljubi Zveličar. koliko satansko preganjanje morajo vender terpeti oni, ki Tvoje ime nosijo iu ga pričajo pred narodi! Pa kako nezmožni so pri vsem tem judeži, nekdanji in sedanji! Vr. Z goreuske strani. A — V praznik sv. Jožefa -c je v stari Loki v prelepi novi cerkvi obhajala bratovska obletnica molitevnc iu učivne družbe sv. Cršule. ktera ima tukaj veliko podružnico, ki šteje čez 5000 udov. Bila je o poldevetih tiha sv. maša pri stranskem altarji sv. 1'ršulc. potem pa velika vstanovljcna maša in slovesnosti primerna pridiga ter potem darovanje za novi bratovski altar in sploh za cerkev. Res prelepa cerkev, ki so jo prečast. gospod dekan Fr. Kramar s tolikim trudom zidali iu je preimeiiitcn venec v njih zaslugah, še veliko veliko darov potrebuje, ker je šc vsa prazna. Treba ji je sedem novih oltarjev, cerkvenih stolov, spovednic, orgel itd. Bog obudi od blizo in od deleč obilno dobrih sere. ki gore za lepoto Božjih hiš. da bi tudi za to cerkev kaj storile. — Naslednji dan. 20. sušca, ob 9 so bile velike bilje s tremi ss. mašami in mertvaškimi molitvami za vse ranjcc brate iu sestre te koristne iu prijazne bratovšine. V pohvalo starološke podružnice naj povemo, da sc je bilo od blizo in od dalje toliko ljudstva sošlo. da jc bila nova cerkev polna, ako ravno je bilo gerdo vreme. Tudi znesek darovenja jc bil nepričakovan pri sedanjih hudih okolišinah. Opomnimo naj tudi druge podružnice te bratovšine po lavantinski. ljubljanski in kerški škofii, da za obletnico (patrocinium) bratovšine sv. Cršule so posebno vgodni dnevi: Praznik sv. Jožefa, ker je pomočnik za srečno zadnjo uro; 3. nedelja po Veliki noči (patrocinium s. Joscphi). in jeseni bližnja nedelja sv. Uršule. S tacimi obletnicami se Pad tega društva poživi in druži dobri nameni se dosežejo. (Bratovske bukvice se dobivajo pri Gerberji v Ljubljani.) Sklep. ..Jezus. Marija in sv. Jožef! Sveti trije Kralji. Kašpar, Melhijor in Baltazar! sveta Barbara, sveta Cršula. vsi pomočniki in pomočnice za zadnjo uro! sprosite ursu-Imskirn vencem obilno razširo, duha prave pokore, resnično poboljšanje in odpušanje grehov, ter guado in pomoč, se med seboj k dobremu opominjati, greha varovati, Boga ec bati. Jezusa ljubiti, iu tako pobožno živeti, de sveti raj zaslužijo. Amen." V JVovomestu. Od 21—23. u. m. smo tukajšni gim-nazijalci imeli duhovne vaje, ki so jih vodili girnit. katehet č. o. Ign. Stavdaher po sledečem redu: Zjutraj ob osmih smo sv. Duha poklicali, potem je bila pridiga in sv. masa. popoldne ob treh zopet pridiga in litanije; zadnji dan smo imeli po pridigi skupno sv. obhajilo pred sv. mašo. popoldne pridiga, litanije in zahvaljeno pesem. Ta dan naj hi hili tisti gledat prišli v cerkev, ki pravijo, da novomeški dijaki so brezverni. Vidili bi bili da se zlo motijo, ker skoraj vsa mladež se je vdeležila sv. obhajila. Prav primerni v-i govori su bili: 1. o vrednosti časa; 2. »la naj se čas y .t porabi, da dušo zveličamo; o budili na-ledkih. ki t h imajo zastarani in vedno ponavljani grehi; 1. o la-tno-nh spovedi: •">. o zakramentu sv. obhajila, iu 0. o stanovitno-:i v dobrem Pelo -»e je. kakor po navadi, slovensko in i.»-f tis ko. N ekteri glasi so prav prijetni iu petje sploh sc mora pohvaliti. Brez pomanjkljivosti vmes pač tudi ni. Kako novo poredkoma slišimo, pa je vselej dobro došla. leeniku pevskemu gre očitna hvala za povzdigo petja na precej visoko stopnjo popolnosti. Iz sv. Jurja pri Celji, 17. sušca. /. V naši fari so se v tem mesci razne zgodbe pripetile, ktere so vredne, da sc po svetu razglasijo. Perva je sicer žalostna, vendar tudi razveseljivna. 6. sušca smo pokopali bogabojcčo far-manco, častitljivo gospo Katro I pa v če vo, mater naših slavnih slovenskih skladateljev dr. Benjamina in Gustava Ipavcev. Ze rajni neurnerI j i v i knez iu škof Anton Martin Slomšek so te bogaboječe žene omenili, ko so tako izverstno v Drobtinicah leta 18bl str. 131 — 152 popisali življenje njenega v Bogu počivajočega pobožnega moža in slavitega zdravnika Franceta Ipavca. Kajni škof pišejo na strani 137: ..Dom in premoženje se od starišev nadedva, dobra zakonšica pa jc dar božji. Src'en mož, kteri dobi dobro žensko, število njegovih dni se podvoji, srečno preživi svoje leta. Bodi bogat ali ubožen, njegovo scrce je dobre volje iu njegovo obličje veselo. Kar jc solnce, ki izzagor pri-sije, na nebi, to je lepota poštene zakonske žene v hiši malemu svetu. Blagor tebi mož! tvoja žena je, kakor ro-dovita vinska terta na stenah tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljske mladike krog tvoje mize! — Tako lepo hvali sv. Duh modro pošteno zakonsko ženo; in taka je Ipavčcva bila. kakor jo pesnik živo popisuje, rekoč: In v hiši obrača Sc žena domača; \ t-a skerbna zna mati Prav dobro ravnali, Učiti deklice. Svariti fantiče. Od svita do mraka Ima poslovanja Brez vsega nehanja. Po nji se le zda Dobiček moža. Te verstice so naš ucpozabljivi skof Anton .Martin rajni gospej 1 p a v č c v k i posvetili za njih živih dni, in res so jih bili rajna gospa po vsej pravici vredni. Po smerti svojega moža so živeli kot bogaboječa vdova vsim ženam iu v doi am v lep izgled. Vsaki dau, če so hili zdravi so pobožno poslušali sv. mašo, \>aki mesec v dan smerti njihovega moža šli k spovedi in obhajilu, in dali sv. mašo za svojega rajoega moža brati. Vsako večer so v družbi svojih dveh tudi bogaboječih hčeri brali življenje svetnika tega istega dne in druge pobožne berila, bodi si Tomaža Kcmpčaiia, ali pa Frančiška Salezijanskcga Filotejo. Vsaki mesec so poslali g. fajmoštru dar za sv. očeta papeža in za uboge, iu pri vsaki priložnosti se skazali kot verna katoličanka in bogaboječa farmauca. Ce ravno žc v 70. letu svoje starosti, se so vendar sv. post zvesto deržali, in kakor pobožno živeli, tako tudi pobožno umcrli. Pogreb je bil slovesen, sošlo se jc vkljub slabemu vremenu obilno ljudstva iz domače iu bližnjih fara in iz celjskega mesta Ko so g. fajmošter M. Terstenjak na pokopališči omenili njihovih lepih keršanskih čednost, posebno žive vere. terd-nega zaupanja v Boga iu keršanske ponižnosti, je vse bilo gi nje nega serca in vse je plavalo v solzah pomilovanja in žalosti zavoljo zgubc tako pridne žene, skerbne matere in bogaboječe farmance. — Od žalostne zgodbe sc obernimo k veselejšim. Osmina godovanja slov. aposteljnov sv. Cirila in Metoda sc jc kaj lepo obhajala. Dosti vernih je prejemalo sv. zakramente pokore in Kcšnjega Telesa, in mnogo sc jih je dalo na novo zapisati v bratovščino sv. Cirila in Metoda. Na kvaterno nedeljo jc bilo darovanje (ofer) za božji grob, kterega bodo seboj vzeli tukajšni za božjo čast ves uneti g. kaplan Anton Stajnko, kteri so v petek večer 17. sušca ob ' .JI se podali v družbi gg. kaplanov Ant. Ilajšeka iu Matijata Koreua na božji pot v Jeruzalem. Da- rovala se je lepa šumica iu obilo farmanov še je serčnemu romarju posebej izročilo znatne darove za svete maše pri oltarji božjega groba. V petek, 17. susca, ob 7 se je za pogumnega romarja brala sv. maša za popotnike, h kteri sc je dosti vernega ljudstva sošlo. Žalostno je bilo gledati, ko so gospod rcmar stopili k velikemu altarju in gospoda fajmoštra prosili za cerkveni blagoslov popotnikov. Gosp. fajmošter odprejo sv. tabernakelj, in vsi so pred sv. Kešnjim Telesom goreče molili za srečen pot in srečen povratek. Ko so tabernakelj zopet zaperli, so pobožnemu romarju nar pervo dali roženkranec v roke, pa brevir, potem romarsko palico in romarski klobuk. Pri vsakokratnem podavanji so jih opomnili, naj goreče molijo za sebe, svojo žlahto, svojega duhovnega tovarša, za svojega fajmoštra in ovčice, ktere pomagajo že tretje leto tako zvesto pasti. Verno ljudstvo se je od žalosti na ves glas jokalo in goreče molilo za svojega zvestega dušnega pastirja. Bog in njihov angelj varh pa jih naj spremlja srečno po kopnem in po morji, da bi srečno prišli do cilja svojega popotvanja. Obljubili so nam večkrat pisati in ne bodemo zamudili, vse kar je podučljivega in spodbudljivega po naši dragi ..Danici" razglasiti.<*) Iz Maribora. — Tekoče leto se je začelo neugodno kazati duhovščini po naši škofiji. Zaporedoma jih je več umerlo: Feichtinger, častni korar iu dekan v Šmarjem; Pečovnik, župnik v Priboldi; Fr. Fridrich, stolni prošt, An dr. Korošec, v pokoji na ptujski Gori, in Fr. Maranšek, župnik pri sv. Frančišku v Stražah. — V pokoj gredo župniki: g. Lapuh iz št. Ruperta, g. Val. Vraz iz Ruš, in g. Val. Tratnik iz Šetal. — Zares veliko število izpraznjenih fara za tako kratek čas od novega leta sem. Ze sedaj je marsiktera kaplanija prazna; utegne jih do konca leta veliko biti. Sreča, da je 15 novincev pričakovati. — Razglašena je tudi po naši škofiji enciklika f okrožno pismo) sv. Očeta Pija IY od 8. dec. 1864., in z njo tudi „Syllabus" ali sostava 80 poglavitnih zmot, ki se ze dalj časa sem ne le v politično, marveč tudi v cerkveno življenje silijo, in ktere sv. Oče, učenik vsega katoliškega sveta, z nebeško modrostjo in ljubeznijo zavračajo. Bog daj, da bi posebno sionski čuvaji te pisma papeževe prav marljivo čitali in se iz njih učili! — Jubilej, sv. leto, sc bode pri nas obhajalo od 24. marca do bele nedelje. V stolni cerkvi bo v ta nameu vsak petek pridiga. Bog daj, da bi se jih prav veliko sv. odpustkov po pravi pokori vdeležilo. Le tako se smemo nadjati, da bodo odjenjale velike nadloge, dušne kakor telesne, ki nas tlačijo, kajti drugo niso, kakor časne kazni zavolj pregreh, ki jih je sedanji svet ves poln. „Jc li zlo v mestu, ki bi ga Gospod ne bil poslal?" (Amos 3,0.) S Priižina na Slovaškem. Tudi med ogerske Slovnice zanašajo vsakterih napak taki domu, kteri hodijo po svetu s trebuhom za kruhom, kakor večkrat na Kranjskem. Torej gosp. fajm. in dekan iz Pružiua priporočuje v „Cyrilla Methodu," da naj se obnavljajo z novo gorečnostjo bratovšine treznosti za odrašene, za mladost pa — zlasti šolska bratovšina za čednost in čistost. Tudi napoveduje ta duhovni pastir, da bo na svitlo dal nekoliko malih bukvic zoper povodenj sedanjih pregreh in spak . . . Dobra misel. Postni pastirski list mil. gospoda teržaško-koperskega škofa (Konec.) O vi tako imenovani učeni, ki sc s preiskovanjem natornih reči pečate, jenjajte se vender hvaliti tudi s svojimi znajdbami! One pač niso druzega, kakor peščene zernca proti velikemu svetu, kterega jc pa le Bog vs t varil. Oh preljubi Bog! kaj nek jc vsa taka učenost, ki taji resnico, ktero si ti razodel? Taka učenost je lastna *) To bodo nove lepodišeče cvetice za naš slovenski katoliški list; Bog plati že naprej! Vr. slepota. Kaj je ves stvarjeni svet brez Tebe svojega Stvarnika? Le samo nasprotje. Kaj je tudi človeško življenje samo, če ga ne razsvetluje luč tvoje besede? Nič druzega, kot očitno tajenje zdravega uma in umnih stvari. Postavimo le to, kakšna bi se godila s človeškim rodom, ako ne bi imel terdne vere, de Bog vse vlada, in pa de previdnost nebeškega Očeta skoz in skoz vse ravna po svoji neskončni modrosti, dobroti in pravici? Duh, ki neprenehoma hrepeni po resnici, bi nikakor ne našel studenca resnice, de bi si žejo vgasnil, temuč pil bi iz takega, ki greni po luži zmote. In v nesreči in britkosti bi zastonj iskal pomoči, de ne bi obupal. Ubogo serce, ki le po tem hrepeni, de bi pravični v miru in pošteni v spoštovanji živeli, bi bilo primorano vklanjati se brezvestnim hudobnežem in prederznim krivicnikom! Poslopje na mehkih tleh iu zidanje brez apna, ometano z mavto brez vezila, odjenja ploham in vihar ga razruši. Ecehiel 13. 10. Tudi poslopje občinske družbe, ako je stavljeno na nevero in sozidano po muhastih vodilih in mislili posvetne modrosti, ne bo imelo obstanka. Taki zidarji, sovražniki od Boga razodete vere, ki jo Bog sam zvesto varuje po apostolstvu svoie katoliške cerkve, so še hujši kot razbojniki. Razbojniki, res je, obropajo nesrečnega popotnika in mu vzamejo premoženje in življenje, duše mu pa vender le nc umore, ter nc pripravijo ob srečno večnost in ob večno življenje. Ti peklenski služabniki pa, ko zaničujejo službo Božjo, zaničujejo keršansko pobožnost. hvalijo pa le meseno poželenje, oslepijo svoje učence, jim na-laš zagernejo resnico, ki je edina luč človeškega uma, in jim spodjedo mir vesti, ki je edina dobrota človeškega serca. In ko terdijo, dc človeška duša ne izvira iz Boga. v čimur edinem je vender prava človekova imcuitnost, jim tudi s silo vzamejo srečno prihodnost, — in tako jih na vse zadnje kakor živinče zagernejo v černo zemljo! Lejte torej, preljubeznjivi! iz česa izvira dandanašnja posvetna omika, in kako se konča sreča, ktero oznanujejo ljudje, ki mislijo opiliti človeški rod in se prederznejo brez Hoije luči kri-stusore rere svet razsvetlovati! Zato pa Gospod Bog tudi človeškemu rodu naše dobe po svojih služabnikih prav tako govori, kakor jc zapovedal nekdaj klicati po Izaiju preroku svojemu izraelskemu ljudstvu, de bi ga odvernil od krivičnih potov, rekoč: „Vpij, ne jenjaj, kakor trobenta povzdiguj svoj glas in oznanuj mojemu ljudstvu njegove hudobije, in Jakopovi hiši njene pregrehe. — Od dne do dne me namreč išejo, in hočejo vediti moje pota. kakor ljudstvo, ki pravično dela in ni pravice svojega Boga zapustilo." Izaija 5*5. ,,Spoznaj vender, govori na dalje prerok Jeremija, spoznaj svojo krivico, ker si se pregrešila ( punta-rica izraelska) zoper Gospoda, svojega Bogii; in si sem ter tje tekala k ptnjim pod vsako košato drevo, mojega glasu pa nisi poslušala. Spreobernitc sc. puntarski otroci! pravi Gospod, iu dal vam bom pastirje po svojem sercu, in pasli vas bodo z modrostjo iu uaukam." Jer. 3. — Razvezi hudobne zveze", povzame zopet prerok Izaija, ..raztergaj obteževavne zapisnike, sprosti potertc in razteri vsako težo. Lomi lačnemu svoj kruh in vodi reveže in uboge pregnane v svojo hišo; ko vidiš nazega, ga obleci, in ne zaničuj svojega mesa. Ue v saboto zderžuješ svojo nogo, de nc spolnuješ svoje volje moj sveti dan, iu imenuješ saboto zaželen in Gospodu posvečen častitljiv dan, tedaj sc boš veselil Gospoda. in povišal tc bo nad vse višave na zemlji, in pokoj ti bo dal Gospod za vselej, in tvojo dušo bo napolnil s svetlobo iu tvoje kosti, in boš kakor namočen vert in kakor tekoči studenec, kteremu voda nc poide." Iz Amerike. Iz št. Viiiccuc ija. Zastran preselitve v Ameriko piše g. Trobec. ( Dalje.) — V Ameriki najdejo tedaj svojo srečo pridni mi izurjeni poljedelci in rokodelci, ki obilno dela išejo, ne postopanja; sploh pa je za take, ki so zdravi, terdni, ne preveč postarani, ki se znajo moško obnašati, kamorkoli se obernejo; ki čversto, modro doveršijo. česar koli se lotijo, taki jo tii gotovo zadenejo. Pridnih poslov posebno išejo. Ker ima tu vsak popolnoma prostost, jo tudi posli lahko od gospodarja potegnejo, kadar hočejo brez vsih ovir-kov; večidel si posel prisluži kakih par sto tolarjev in jo potem na deželo potegne in zemljo obdelovati jame, zato jih vedno primanjkuje, posebno moških, ker mora vse v vojsko. Plačilo imajo prav dobro, hrano kakor gospodar in gospodinja, vsaki dan trikrat meso, kavo. kruha dovolj itd. Treba pa je saboj prinesti terdno vero in dobro zavarovano in ograjeno serce, sicer tu kmalo zginejo vsi lepši čutljeji. Zgledov jc brez števila; vender jih jc tudi dosti. ki v sredi pokvarjenega sveta zvesto po volji Božji živijo, ter si toliko veči zasluženje pridobijo. — Drugi so izurjeni, pridni rokodelci, ki jim tu gotovo nc spodleti, odperta jim je cela Amerika, povsod najdejo dela dovolj, povsod si lahko lepih denarjev prislužijo; veliko jc tu bogatinov, ki so prišli revni rokodelski družniki s prazno roko sem. Znati pa mora. kdor sem priti želi, saj nekoliko nemško, ker sicer bi mu precej terdo šlo; vender kdor nične zini, se naseli lahko v Mincsoti. kjer jc žc nekaj Slovencev, tudi jih jc več z Dolenskega v Pciisilvanii, v g. Skopcovem misijonu. Kni so prav bogati, zakaj prisluži si v tistem kraji dober delavec tri do štiri dolarje na dan. kakor mi g. mis. Skopec pišejo. Ako bi sc v .Mincsoti napravila slovenska fara, kakor v. č. g. Pire mislijo, bi bilo marsikomu svetovati v Ameriko svojo srečo poskusit priti, gotovo bi sc iic kesal. Zemlja jc grozno rodovitna iu posebno v Mincsoti prav lepa in pripravna. Sc ve. da od začetka jc treba prccej sitnost prestati, marsikdo sc ze na poti kesa. da jc ljubi dom zapustil; ali ko se enkrat to vse prestane, pride sreča in zadovoljnost. Na poti jc veliko nevarnost in težav, posebno za take. ki sc niso nit-kaj po svetu hodili iu zvitih goljufov spoznavali. Naj tedaj nekoliko zarad popotovanja opomnim. Ako hočeš, dragi čitatelj, svojo domovino zapustiti, ter sc iz dobrega namena v daljni tuji svet podati, si tam novega doma iskat in boljšega kruha pridelovat, vzemi pa saboj obleke veliko in dobre, ker te so tii posebno drage; drugih ropotij pa manj ko moreš. sku->i le vse v denar spraviti, akoravno dober kup. od taccga orodja je treba grozovito veliko plačevati. posebno po cvropejskih železnicah. Rabi pa vsaka oseba okoli 300 gld. avst. veljave v papirji, ali nekolik.« čez 200 gld. v zlatu; iz Amerike v Kvropo pa jc veliko manj treba plačati, posebno čez morje. Kdor sc z družino na to daljno pot poda, ali sploh taki. ki mislijo polje obdelovati. morajo, se ve. denaria veliko več imeli, kakot ga jc ra\no za pot treba, da si morejo potrebnih reči za go-podaMvo omisliti. Na poti se dosti nc u-tavljaj. posebno v velikih mestih ne. kjer jc povsod dovolj potepuhov, ki sc koj tujcu prilizujejo iu ga goljufajo, da sam lit ve kdaj. Nikomur ne verjemi, če sc š« tako liže. ako •••! kterega kaj potrebuješ, da tc kam popelje, kaj pokaže itd., pra-aj vselej popred. koliko bo rajtal. čc nc. se znaš vjeli Na avstrijanski meji sc zorenja avstr. denar v zlato, ou-njavnic jc d.isli iu se lahko najdejo. Po morji se lahko odpelješ ali iz llavra na Francoskem, ali iz Bremena al: pa Hamburga. Kdor francoskega jezika ne zna. lezko po Francoskem srečno popoln je. tedaj jc boljše jo ccz Bremen ali Hamburg vdarili. Tje pridši. zveš tiaj popred. klcie barke in kdaj sc odpeljejo. Ni ti treba koj plačati, kolikor se tirja. poprasaj -e pri druzih. sku-i nekoliko uici-at. .n za manj ko moč -e vriniti. Kdor hoče v baiki kaj delati, plača le polovico: vendar mora tudi drugo terdo zazloziii. Vr-asi jc treba delj časa čakati, preden se barka odprl e. tako n. pr. smo mogli tuivllavrti 10 dni dolgi ča« prodajan, preden smo odrinili. Treba je tedaj paziti, da se predi -.go stanovanje nc dobi, ker sicer bi sc preveč denarja potralilo. ki ima v Ameriki 10 potov, ako se kaj sabo prinese. Pelješ .-e pa lahko v parobrodu ali pa v jadrovcu. kakor je I rilo/niši; v parobrodu plačaš veliko več. pa ti ui treba skerbeti /.a kuho in v 14 dneh ali še popred si na ameri-kanskem bregu; na jadrovcu plačaš precej manj . moraš '/a kuho sam skcrbcli in si na morji 30—00 dni. včasi še delj, kakor ie veter; mi smo biii 40 drii na vodi iu smo imeli razun viharjev večidel dober veter. Na parobrodu jc več nevarnost ko na jadrovcu, ker zraven ucvihte sc zna tudi kotel razplušiti, kar se pa le redko zgodi in se tedaj ni treba preveč bali. Jest bi ti na jadrovca svetoval, ako li gre pičlo z denarji in ti ni na par tednih ležeče. — sc ve. sitnost mora človek pri dolgi vožnji veliko prestati, ki se pa koj pozabijo, da sc le na suho pride. Ako sc na jadrovcu pelješ, se moraš s potrebnim orodjem za kuharijo preskerbeti, ker v barki dobiš le sirove reči. kakor mesa. krompirja, graha, masla itd.; pripraviti si moraš vse sam in potem na splošno veliko ognjišče postaviti, ker so pa ze drugi kuharji. l)a sc tukaj ravno tako na versto nc pride, kakor bi človek želel, se lahko ume: ako več sto ljudi na enem ognjišču kuha, se mora včasi zadovoliti, šc le ob 4 popoldne kositi, kdor ni zjutraj prav priden. Vender prijatel. ako nič druzega nimaš saboj kakor to. kar v barki dobiš, ti bo terdo šlo, misliti je treba na prihodnost. Ako ni vetra, ali vihar barko zanese, jc treba dolgo čez navadni čas na morji biti. Pride tudi morska bolezen, ki skoraj vsaccga zadene, in takrat ti nobena reč, kar imaš v barki, ne diši; kar bi pa rad, pa dobiti ni. Vzemi tedaj saboj suhega kruha, suhega sadja, dobro okajenega mesa iu slanine (meso, ki ga v barki dobiš, jc skoraj čisto pokvarjeno); tudi čebula je posebno dobra za želodec, ravno tako tudi vino, ako ga nekoliko saboj vzameš, te bo kmalo pozdravilo. To so naj boljši zdravila in morsko bolezen kmali po vodi poženo (Konec nat-l.) Iz Vinceiicija 17. sveč. 1805 piše ravno la do go>p. J. M. — Danes je ravno sabota, in tu smemo po postavi samo o sabotah in nedeljah pisma pisati, tedaj tudi jaz danes dopolnim, kar sem že zdavuej namenil, pa od dne do dne odlašal. Kaj pa hočem pisati, saj Vam je bolj važne reči že ..Danica" naznanila? Poglejva danes nekoliko v a meri k. šole. Solc so tu dvojne, male šole in vstavi (college), kjer sc mnogotere reči razlagajo. Kjerkoli je kako mesticc, terg ali farna cerkev, je gotovo tudi šolsko poslopje zraven. 1'čitelji malih šol tu uaj ložej služI o dobe z 6—600 dolarjev na leto, in kar si še zraven zaslužijo. Mora pa vsak nemško in angleško dobro znati iu v orglanji dobro izurjen biti, večjidel se tirja, da zna celi orhester ravnati. Naznanila za učiteljske službe so skoraj po vseh časnikih. V malih šolah se učijo otroci brati, pisati, številiti itd. Potem eni doma ostanejo, druge pa pošljejo v večji vstave, kjer morajo na leto okoli 150 dolarjev plačali iu so prav dobro zavarovani. Angleži prav majhnih otrok nočejo radi v šolo dajati, še le ko nekoliko odrastejo 10. ali 12., celo 15. lelo dosežejo, potem jih pošljejo v šolo. Redko se najde tu mlad človek, da bi bil neizobražen, da bi nc znal pisati in brati. V št. Vincen-ciju jc tako imenovan „college," kjer se sprejemajo mladenči. ki se hočejo bolj izobraziti. Tu se uče jezikov, „bookkecping" ( vpisovanja), modroslovja, bogoslovja in sicer vsega, kar sc v cvropcjskih šolah uče, razun naravoznan-stva. Kdor hoče duhoven postati, sc mora . ko v tak vstav pride. 4 leta latinskega in gerškega jezika iu druzih potrebnih reci učili, potem modroslovja eno. in bogoslovja dve leti. Naj bolj se vadijo tu v govorih: vedno imajo svoje posebne vaje v tem prav za kratek čas; in glejte to stori, da so eni taki govorniki, da bi terdo kamenje oinečili: jaz sem se le čudil. Kdor hoče duhoven postati, ni poišče kakega škofa, da zanj tisic Iri leta plačuje. Škofje namreč ne inoicjo v si svojih semenišč imeli, kakor tridentinski zbor veleva, so preubožni, torej si poiščejo mladeučev, ki se večidel pismeno oglašujejo ter jih pošiljajo v večji vstave, kjer sc modroslovja in bogoslovja izučijo. Da jih je veliko, ki sc tako dve ali tri leta po šolah plazijo in potem škofu iu duhovskemu stanu herbet obernejo, to si lahko mislite; pa škofje so žc tega navajeni, stava je, ali bo kaj, bo dobro, ako nima poklica, naj gre, slabih duhovnov nočejo. Nekteri škofje izdajo tisuče in tisuče, pa na zadnje nimajo nobenega sadu iz tega. Ta denar za semenišče se pri soseskah pobira, iu vsak duhoven mora nekaj vsako leto dati. Škofje so tukaj natanki z duhovni, majhna reč je zadosti, du ga odpravijo iu mu maštvo odvzamejo; in ravno to protestantom velik kos jezika odreže, ki ga tako radi nad katoliškimi duhovni brusijo. V enih škofijah mora celo vsaki duhoven vsako leto iz ene reči poskušnjo storiti in sicer G let zaporedoma; ako vsih 6 let dobro prestane, se mu ui treba več podvreči tej postavi. Tako postanejo počasi eni prav učeni, iu tako namestijo, kar se v šoli naučiti ne morejo zavoljo premalo časa. Včeraj je bil pri nas klerik benediktinskega reda za duhovna posvečen. Iz „Pitzburga" so prišli mil. škof sem in so ga tii naj popred izpraševali in potem zjutraj ob 8 slovesno posvetili. Slovesne nove maše tu niso sploh v navadi, večjidel se na tihem opravi. — Kako se kaj vaša gimnazija komandira? Kar nič še nisem zvedil od teh reči, — še tega ne, kako so kaj ti fantje izdelali, ki sem jih jaz popred učil? — Pri nas imamo prav mehko zimo; od začetka je bila precej ojstra, poznej pa prav milo dela; snega malo naberska, kmalo skopni, pa zopet drugi naletva; danes ga je padlo nekaj malega. Vv Krovingu mora pa neki grozno mraz biti, kakor mi g. Žužek piše, pravi: „Zvečer vodo na rudečo železno peč postavim, pa vender moram zjutraj delj časa čakati, da sev morem umiti, zakaj z ledom umivati se ni prijetno." — C. g. Plut je prejel 2. svečana subdiakonat, 5. t. m. diakonat in 12. presbiterat, 6 dni so terpele duhovne vaje pred presbiteratom (zadnjim posvečevanjem). 13. sveč. je pervo sv. mašo bral. Tako piše v. č. g. mis. Skopcu. Ker ee ravno sv. Jožef približuje, vam vošim tedaj veliko srečo za god. Bog naj Vas še dolgo dolgo ohrani, slovenski mladini v prid in naši ljubi domovini v krepko podporo.. Bog daj, da bi z velikim vspehom sejali med našo mladino čisto seme svoje učenosti, da bi veliko veliko lepega sadu učakali in enkrat z veseljem reči za-mogli: „Seme, ki sem ga sejal, ni padlo na slabo zemljo, drevesca, ki sem jih cepil, lepo rastejo, in obilen sad rodijo." To Vam vošim, da bi Vam dodelil Vsegamogočni že na tem svetu, na unem pa krono večnega plačila. — Ako kterikrat zadenete z g. Oblakom*), ki risati uči, prosim sporočite mu še enkrat mojo serčno hvalo za lepo umetnost, ki sem se je učil pod njegovim vodstvom. Ako bi imel tu čas, bi s tem skoraj lahko obogatel. Kadar denarja nimam, pa izrisam kako reč (vedno me prosijo), in si kaj naro-čujejo: pa jaz, se ve, le delam kar je treba, da si za potrebe zaslužim in kar mi čas pripusti. Plačujejo mi izverstno. Pri meni pač velja pregovor: „Kar sc kdo nauči, mu nikdar ne teži." Kolikokrat so mi oče rekli: „Kaj ti je muzike potreba, kaj risanja?" Jaz sem odgovoril: ,.Oče, na sedem let vse prav pride," se ve, da še sam nisem vedil, da bom to kaj rabil, in zdaj je moja naj večja veselica; celo leto vodim tu petje in cerkveno godbo, kar namreč k „college" gre. To prosim tedaj g. O., ako je pritožno, naznaniti; ga bo veselilo, ako vidi, da so mu učenci hvaležni, in da njegov trud obilen sad rodi. — Ser-čen pozdrav vsim mnogo spošt. gg. profesorjem, ki smo jih v 8. šoli imeli, posebno g. W. Vaš vdani Jak. Trobec. Mittf je tuj norega po širokem sretu ? Olika, omika, osveta, izobraženje, obdelovanje naroda! Tako kličejo časniki, družbe, šole. čitav-nice in vse, kar je domorodnega. Bog nas pa tudi olikuje: sneg suje in kocnja z neba (ravno ko to pišemo}, kakor da bi hotel naše neolikanosti iu nesnage ali obeliti ali pa pokriti! — Bog daj torej, »i a bi bila olika prava, razsvitljena, — taka olika, da bi mogel vsak Slovenec o Veliki noči z očišeno, omikano in omito vestjo in s čistim sercem AI e luj a zapeti, in z Bogom spravljen vesel svoj kolač in blagoslov ali „žcgen" vživati. Potlej bi bilo upati, da bo tudi Bog zemljo tako o lik al, da bo namestila, kar je dolga zima zapoznila, ter utolažil skerbne, lačne, zadolžene, z mnogimi datvami tlačene slovenske prebivavce. Vpliv časništva sega res z veliko naglostjo in močjo med narod. Torej je naloga časništva in vsega pisavstva toliko tehtniši in naj reznejšega pomislika vredna. Ne le večni, ampak tudi časni blagor narodov je zastavljen na tem, kakošna je njegova olika, kam se nagiba, kam teži, po kterih zgledih se ravna. Imeniten se nam zdi v tem oziru dopis v ,,Blahovčstu iz l stja nad Orlico," kteri pravi: „Lanskega in letošnjega leta sem bral, le čudil sem se, v češkem časniku z obrazi ali podobami preslavljevanje francoskih enciklopedistov, kteri, češ, so bili začetniki prave olike v francoski zemlji, (»d koder se je ta olika naglo tudi po druzih evropejskih deželah razširila. Pisatelj unega sostavka miluje narod naš češki, da se tudi on ni vdeležil takrat oznanovane olike francoskih enciklo-pedistov. Ali pa res potrebuje naš narod tega niilo-vanja? Kdo so bili ti razvpiti francoski enciklopedisti? Hili so možje, ki so slovo dali veri v Boga in v ne-umerljivost duše, kteri so tajili božje razodenje, ker zastavili so bili namen: zatreti keršansko vero. \a to je merilo vse njih delo in pehanje. Njih spisi, polni strupa in nečednosti, so imeli keršansko vero ljudem pristuditi, iztrebiti in vseliti v ljuško serce nevero z vsimi njenimi prežalostnimi nasledki. Oobro vemo, kaj je govoril vodnik teh nevernikov, Volter, namreč: ..Pet ali šest olikanih mož bo lahko zaterlo vero, ktero je dvanajst priprostih in neumnih ribičev po svetu razglasovalo." Vemo, da ta načelnik enciklopedistov je dal kovati denar z napisom, kterega ponavljali se anamo. Vemo, da Volter je patriarh nejevere nove dobe." Zares je žalostno, da se že med Slovani taki hudobneži za svetovavce, oznanovavce in zgled olike priporočajo. Vemo, da Slovenci še nimamo tacih časnikov, pa tudi Bog jih nas obvari! Opomniti pa je treba na take reči, ker tudi pri nas, zlasti po či-tavnicah, se veliko češkega bere. Kakošen sad je bila francoskih enciklopedistov olika obrodila, je zgodovina zapisala s kervavimi čer-kami v svojih listih, pravi dalje dopisnik. To je bila olika, ktera je poderla oltarje in prevernila tron; ktera je sto tisuč ljudi ob življenje pripravila; olika, ktera je z oltarja velike cerkve v Parizu križ odpravila in nanj postavila vlačugo, in ta olika jo je molila kakor boginjo razuma. To je bila olika, ki je vso francosko zemljo s kervjo okropila in ves narod v naj globokejši nesrečo stermoglavila. Tako oliko slovanski časnik želi Slovanom! ..Dvestoletna zgodovina uči, da le s keršansko vero je prišla k narodom prava olika in obdelanost, in da oniikovanjr brez Boga le v nesrečo žene. Narodi so zginili, kteri so se bili odpovedali keršanski veri: ne pogine pa, živel bode, razcveta! se bo narod, kteri se derži Kristusa. Zato nas pa silno boli, ko moramo citati v naših listih hvalo do mož, na kterih imenu sloni kletev sto tisuč pomorjenih. In take liste dajejo na svitlo ljudje, kteri hočejo podpirati blagor in oliko pri našem narodu! Zgodovina nas uči modrosti. Pravica zares povišuje narod, greh pa (zlasti nevera) narode v revšino pahne!" Tako ,,Blahovest." Pravica, keršanska pravičnost, spolnuje vse zapovedi. Med krivičnike, nevernike. se štejejo tudi taki, ki velikonočne spovedi in obhajila ne opravijo. Xe bo jim dobro dišal kolač, ne bo se jim prijazno glasilo Aleluja, ktere bo tišala na vesti težka krivica, da ene naj tehtuiših zapoved svoje matere Cerkve ne spolnuje ju. To je tedaj za velikonočni čas naj lepši olika, da naj vsi Slovenci oči se ni v studencu sv. pokore velikonočno jagnje vzivajo. poster-gavši iz serca stari kvas pregrehe. In potem, ce Bog da, bomo tudi še kaj druge olike doživeli pri n..lem narodu slovenskem. Iz apostolske vikarije ..na izhodu od Pecevja- ima „Wahrheitsfreund" v Ciiiciiiatu reznega prevdarka vreden dopis, iz kterega naj Ic nektere besede posnamemo, zlasti za take, kterim jc vsak čevelj in vsaka vera prav. Spoznana in velikrat ponavljana resnica je. pravi dopisnik, da od 3(10 let (oliko (i>tič protestauških misijonarjev s tolikimi milijoni dolarjev in »kaženih biblij ter z mirija-dami ..truktctleiu" tudi nc enega ueverskega naroda ni pokristjanilo. I.etnc misijonske naznanila po protestantih konferencijah so zmiraj polne upanja, pa cisto brez vse jedernosti. Protestanštvo pogreša /.notranje božje milosti (gnadc) . . . Torej, meni dopisnik, protestanštvo pac zamore iz mlačnega katoličana narediti protestov avca. nc pa kristjanov iz divjakov. Potem pripoveduje osodo prtbivav-cev v mestu Viandot. Le-ti so bili popicj skorej vsi katoličani iu so stanovali v Kanadi. Ko so sc preselili v Viandot. so jih metodisti in baptisti tako ,.spreobcrnili." da iioIm deu teh Indijanov nc hodi v katoliško cerkev, pa ludi v nobeno krivoversko ne. S svojo likarijo so jih tako olikarili. da nobeden nc zna šc ,,očenaša" več ne, in spet je vse divje po divjih visočiuah, ker skorej vsi Indijani so sc v nt verstvo povernili. Z naj večim zaničevanjem govore otl oznanovavce v „novcga evangelija," z naj veči ljubeznijo iu spoštovanjem pa omenjajo dobre očete jezuite, ki sit jih v pervo učili ..očenaš" in ,.zapovedi Božje," ktcie so pa pod puritausko vodbo žc davno pozabili. ..kako se bodo mogle (e kreature ktiaj preti Bogom odgovoriti za to. kar so lorde nad temi ubogimi dušami?" vpraša dopisovavec. V novem Jorku je 13. grud. o. \Valvvorth. pavlincc, sam spreobcrnjencc, v katoliško cerkev sprejel generala Martina l>. Hardin-a. Hva dui pozneje sc je ta general zaročil z gospodičnjo Kstclo (■rahamovo iz Kentukija. ki jc malo tlni poprej s sv. kei>tom prestopila v katoliško ceikev. Ze poprej so v sedanji vojski očitno k katoliški Cerkvi pristopili trije generali zvezne vojske; nekaj druzih pa natihoma. Tudi neki glasovit pravdosicdnik v Ohiu jc o uiisijouu postal katoličan. (Zagr. L.) . . . Kaj pa to pomeni. 0 kr. — Dobrotnik 3 gl. — /a siromake Ložanc iz Tcrstcnika 7 gl. Za mis. gosp. Pirca. t;. Fr. R. 1 gld. sr.