lili 1»
St. 51(1532) Leto XXIX
NOVO MESTO četrtek, 21. decembra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dolenjci
letos
■ |_	■	■	W	■
najboljši
Priznanje republiškega poveljstva TO
„V okviru letošnjega tekmovanja za najboljšo enoto je republiški štab teritorialne obrambe ocenil kot najboljšo prav pokrajinski štab za TO Dolenjske,“ je sporočil na posvetu pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba za TO Dolenjske, ki je bil 18. decembra v Kočevju, načelnik republiškega štaba TO generalmajor Lado Kocjan in dodal, da bodo odlikovancu to visoko priznanje izročili ob letošnjem dnevu JLA.
Na posvetu so ocenili izpolnjevanje programa vzgoje in dela teritorialne obrambe v dolenjski pokrajini ter podiužbljanje ljudske obrambe. Ugotovili so, daje bilo delo zelo uspešno, kljub temu pa so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba še odstraniti.
Po posvetu so podelili odlikovanja, priznanja in nagrade zaslužnim posameznikom, enotam in organizacijam. Najvišje odlikovanje, red za vojne zasluge s srebrno zvezdo, je prejel komandant TO dolenjske pokrajine polkovnik Stanko Kastrevc. V kulturnem delu svečanosti so nastopili: nonet Rogin Želj n ter učenci in dijaki osnovne šole Kočevje, gimnazije in glasbene
šole.
J. PRIMC
Široka fronta človečnosti
Na Otočcu seminar za aktiviste občinskih odborov RK
SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE RK - Med predavatelji dvodnevnega seminaija na Otočcu je bil tudi Franc Šetinc, ki je pohvalil človečansko poslanstvo Rdečega križa. (Foto: J. Pavlin)
V Gami hotelu na Otočcu je republiški odbor RK Slovenije IS. in 16. decembra pripravil seminar za predsednike in sekretaije občinskih odborov Rdečega križa
Sto udeležencev, ki so zastopali skoraj 380.000 članov te organizacije v naši republiki, so najprej pozdravili mladi člani RK osnovne šale Otočec, potem pa so zbranim spregovorili: Miloš Prosinec, sekretar RK SZDL Slovenije, o utrjevanju SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sfl, Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZK Slovenije, o Rdečem križu in politiki ter Beno Zupančič o Rdečem križu in kulturi.
V drugem delu seminarja, ki je bil v soboto dopoldan, so udeleženci
prisluhnili razpravi, ki so jo vodili člani RO RK Slovenije o uresničevanju sklepov 8. kongresa ZKS, 9. kongresa ZSS in 10. kongresa ZSMS. Nadalje so se pogovorili o utrjevanju delegatskega sistema v RKS in pripravah na 9. zasedanje delegatov RKS.
Namen seminarja je bil še bolj razširiti in utrditi dejavnost te humanitarne organizacije. Vsako leto steče preko RK vrsta nam poznanih akcij; zbiranja papirja, oblačil, obutve in posteljnine, dan krvodajalcev, teden solidarnosti, teden boja proti pljučnim boleznim in kajenju, tekmovanja v prvi pomoči, organizacija brigad Rdečega križa in še več stalnih akcij in programov pri katerih RK sodeluje.
J. P.
Veriga je močna, če so vsi členi trdni
Novo mesto: medregijski posvet o vlogi članov ZK v drugih organizacijah in o frontni organiziranosti — Razvijati le delovne metode, ki vodijo k vsebini — Nekatere dosedanje napake in pomanjkljivosti
Razumeti naloge in vlogo članov Zveze komunistov v drugih diužbenopolitičnih organizacijah pomeni razumeti nov način delovanja ZK in razvoj demokratizacije. Da bi lahko uspešno
rfolnvaK v frnnfi ca la tmk«	  •	• .•	»«/
delovali v fronti, se je treba najprej dobro organizirati v ZK, potrebno je imeti dobro oiganizacijo SZDL, dober sindikat, dobro mladinsko oiganizacijo itd. Komunisti ne morejo tiditi, da imajo dobro osnovno oiganizacijo, če je slaba krajevna oiganizacija SZDL, in obratno.
To je nekaj poudarkov, ki jih je o vlogi Zveze komunistov kot subjektivni sili znotraj fronte organiziranosti izrekla na posvetovanju 14. decembra v Novem mestu za to področje zadolžena izvršna sekretarka v predsedstvu CK ZKS Ivanka Vrhovčak, prisotni pa so bili člani občinskih komitejev ZK dolenjske in posavske regije. Posvet je štel k pripravam za bližnjo sejo CK ZKS, na kateri bodo obravnavali vprašanja organiziranosti in razvoja ZK Razprava je pokazala, da je na Dolenjskem in v Posavju podoba o
HOTEL »METROPOL” NOVO MESTO
vas vabi na veliko
SILVESTROVANJE
V ŠPORTNI DVORANI V NOVEM MESTU
Silvestrska večerja z bogatim menujem bo popestrena z nagradnimi igrami, vso noč pa bo za dobro razpoloženje in ples skrbel ansambel »Škorpijoni".
VSE TO - IN ŠE VEČ ZA 350,00 DVI
Rezervacije sprejema recepcija hotela ^Metropol". Informacije po telefonu (068) 22-226.
1. januarja 1979 pa vas vabimo na NOVOLETNI PLES
delovanju članov ZK v drugih organizacijah kar pisana. Niso redki primeri, ko ne razumejo novih metod v delu ZK in globlje vzroke
SREČANJE KOZJANSKIH IN ZAGORSKIH BORCEV
V spomin na 35. obletnico skupnih bojev na Kozjanskem se bodo 23. decembra v zadružnem domu v Bistrici ob Sotli srečali preživeli borci Kozjanske čete in I. udarnega bataljona Zagorskega partizanskega odreda. Skupaj bodo obudili spomine na zimo 1943, ko so se v dneh od 19. do 22. decembra prav na tem delu Kozjanskega pogumno spopadali s sovražnikom.
O POLOŽAJU V SVETU
O sedanjem vojaškem in političnem položaju v svetu ter njegovem vplivu na položaj v Jugoslaviji in njeno varnost je pred kratkim predaval kočevskim rezervnim vojaškim starešinam polkovnik Ivan Lapajne. To je bila dopolnilna tema v letošnjem programu izobraževanja članov ZRVS.
SILVESTROVANJE V KOČEVJU
V restavraciji hotela Pugled v Kočevju velja silvestrovanje oziroma novoletni menu 350 din. V hotelu bo igral domači ansambel „Aljč“. V ostalih gostiščih OZD Hotel Pugled trenutno novoletnega plesa niso predvideli, če pa bo dovolj interesentov, bo ples še v kavarni. •
njene drugačne organiziranosti. Dogaja se, da je z odpravo nekdanjih, večkrat oblastniško zlorabljenih svetov ali komitejev ZK v velikih delovnih organizacijah, zdaj Zveza komunistov nekako razbita, ker zanemarjajo nove metode dela. Take razmere godijo tistim vodilnim delavcem, ki hočejo zase več oblasti in ki skušajo „obvladovati“ komuniste in njihovo organizacijo.
Pri političnem delu se srečujemo še z drugačnimi napakami in pomanjkljivostmi. Frontno deluje-
ZA INSTRUMENTE NAMESTO ČESTITK
Upravni odbor sklada za drage medicinske instrumente se zahvaljuje za 50.000 dinarjev, ki jih je 86 članov - kooperantov obrtne zadruge „Hrast” poklonilo skladu, namesto da bi denar
K rabili za novoletne čestit-■ To je lahko tudi zgled za druge delovne kolektive.
mo le ob akcijah, sicer pa premalo (pripomba iz Trebnjega); umetno se ločuje delovanje v gospodarstvu in politiki, kot da področji nista tesno medsebojno prepleteni (ugotovitev iz Novega mesta); ni hkratnega planiranja v temeljni organizaciji združenega dela v krajevni skupnosti, zato ne more biti ustreznega frontnega delovanja (trditev iz Metlike); šepa sodelovanje med organizacijami, mladina ne dobiva dovolj mentorske pomoči (mnenje iz Brežic) itd.
Na posvetovanju so na koncu posebej naglasili, da morajo biti v prihodnje metode delovanja ZK deležne izjemne pozornosti. Seveda le take, ki vodijo k vsebini, k delu. Naš družbenoekonomski sistem sloni na aktivnosti vsakega občana. Ljudje se čutijo dolžne sodelovati, še več: odrinjeni - pa naj bo vzrok za to kakršen koli - so kot „družbeni invalidi**. Ljudje bodo hodili na sestanke, če bo na njih vsebina in možnost za odločanje o življenjskih stvareh. Končno tudi, če bo več zaupanja v ljudi. Potem bo več odgovornosti.
M. LEGAN
Gorjanci nas spet združujejo
Ustanovljena je skupnost spominskega območja 2umberak-Gorjanci
NOB ter njegove sedanje gospodarske značilnosti, predvsem pa možnosti za razvoj kmetijstva, turizma in industrije, ki delno že zaposluje ljudi s tega območja na slovenski in hrvaški strani. V Žumberku je na desettisoče hektarov zapuščene zemlje, na kateri bi lahko redili živino. Sele načrtno usmerjanje razvoja bo dokončno odpravilo revščino in omejilo odseljevanje. To bo najučinkovitejša povrnitev dolga krajem in ljudem za njihov prispevek k narodnoosvobodilnem boju.
Za predsednika skupščine skupnosti spominski ma	so na
srečanju v Sošicah izvolili Franca Vrviščarja iz .Metlike, za podpredsednika pa Silva Gorenca iz Krškega.
JOŽICA Ti;PPF.Y
V partizanskih Sošicah sredi hribori tega žumberškega sveta so se v petek, 15. decembra, zbrali podpsniki družbenega dogovora o ustanovitvi spominskega območja Žumberak - Gorjanci iz brežiške, črnomaljske, jastrebaiske, krške, metliške, novomeške, ' ozaljske in samoboiske občine.
Dogovor so podpisali tudi poobla- °*hlJe- ko Je podpsnikom predsta-ščenci skupščine skupnosti agreb- vlo8° ® Pomen območJa med ških občin karlovške in zagrebške občinske skupščine, republiških konferenc ZZB NOV Hrvatske in Slovenije ter Turistične zveze skupnosti zagrebških občin.
Podpis dogovora so udeleženci
označili kot pomembno zgodovin-	7f;onoVIN,Iin nnrnDFK V
sko odločitev, ki napoveduje skoraj-	^	/
šen preobrat k hitrejšemu napredku	MJMCAH, kjer so 15. de-
na obeh straneh Gorjancev. „Ti kraji	cembra podpisali družbeni done smejo umreti. Dovolj naravnih in	govor o ustanovitvi spominske-
drugih pogojev imajo za obstanek,“	ga območja Žumberak— Gorjan -
je dejal predsednik jastrebarske d. (Foto: J. Teppey)
Plaz začepil magistralo
Na cesto nad Starimi žagami se je zrušilo 1.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje
Partizanska magistrala na odseku med Starimi žagana in Črmošnjicami je neprevozna. Pa ne zaradi snega, poledice ali podobne, zimskemu času primerne nevščenosti, v tesni soteski nad Divjim potokom jo je zasul zemeljski plaz.
Zgodilo se je 15. decembra ob pol sedmih zjutraj. Neposredno pred zrušenjem blizu 1.000 kubičnih metrov kamenja, zemlje in dreves je tamkaj peljal avtobus, neznan voznik tovornjaka, ki je vozil za njim, pa je že moral ustaviti pred nepričakovano oviro. Tisto jutro je bila cesta poledenela, in ko je proti Crmošnjicam vozil s stoenko Rudolf Kovačič iz Dobličke goro, se je kljub zaviranju ob
6.50 zaletel v gmoto, ki se je v dolžini več deset metrov zrušila na cesto, jo poškodovala in predrla zaščitno ograjo.
Po mnenju inž. Lojzeta Ušaja iz novomeškega Cestnega podjetja plazu nista povzročila zadnja zmrzal in odjuga, do drsenja je namreč prišlo globlje v zemlji, kjer so apnenčevi skladi naloženi slojevito na ilovnato podlago. Ker obstaja nevarnost, da bo še prišlo do drsenja tal, si bo kraj nesreče ogledal tudi strokovnjak dr. Silvan Vidmar. Ce bo potrebno, bodo z razstrelivom odstranili nevarna mesta, sicer pa delavci že odvažajo zemljo in kamenje. Doklej bo cesta zaprta, pa je težko reči.
D. R.
Zrn** ^
 _____ 04/%^
LAHKO N BILO HUDO — Tik pred sproženjem plazu je po cesti peljal poln avtobus. (Foto: D. Rusija)
Titova vojska
Ob jutrišnjem dnevu JLA
Jutri bomo že sedemin tridesetič pisali 22. december, odkar je bila v Rudu ustanovljena Prva proletarska brigada. To odločujoče in tolikokrat popisano dejanje pomeni rojstni dan zdajšnje JLA.
O nezadržni rasti partizanskih enot, njihovem herojskem zoperstavljanju zavojevalcem domovine, o osvobajanju, ki je prekipelo v revolucionarno spreminjanje nazadnjaške družbene ureditve - o tem in številnih človeških usodah ne govorijo le knjige pa priče vojnih dogodkov. To je živo izročilo, po katerem se je oblikovala socialistična in samoupravna stvarnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, je neminljivo izročilo, ki že desetletja opredeljuje Titovo vojsko, branitelja pridobitev revolucije.
Štiri vojna leta je nastajala, se v krvavih bitkah kalila vojska, ki je bila partizanska in ljudska. Slednje je prišlo še bolj do izraza, ko je bilo treba na novih temeljih graditi družbo socialističnih razsežnosti Vojaki so pomagali delavcem, kmetom, mladini Niso le budno stali na straži, temveč so žulje vtkali v ceste, železnice, vodovode. Niso pozabljali bede in trpljenja hudih časov, humane, socialistične odnose so vgrajevali v sleherno enoto vojakov in starešin.
Dandanes so kopenski vojaki, mornarji in letalci močni bolj ko kdaj, so vogelni kamen splošne ljudske obrambe, so nerazdružljivo povezani z ljudmi, ki jim ni vseeno, kakšen bo jutri zanamcev. Cilj je jasen: odločno braniti neodvisnost in samoupravno družbeno ureditev. Da Titova vojska (in z njo delovni ljudje) v svojih prizadevanjih ne bi obtičala na pol poti, se uri, izpopolnjuje oborožitev in svoje vrste cementira s plemenito revolucionarno dediščino. Ce kje, potem v vojski, ki jutri slavi, zagotovo ni zvodenela beseda tovarištvo.
OREL PREDSEDNIK MSZSM
Na zadnji seji medobčinskega sveta ZSM ljubljanske regije je bil izvoljen za novega predsednika tega sveta Rudi Orel iz Kočevja. Te dolžnosti ne bo opravljal poklicno, Rudi Orel, ki se je rodil 1952- je študent 3. letnika pravne fakultete.
BRE2IČANI MED ZAMEJCI
V nedeljo, 17. decembra, se je z dvodnevnega obiska v Profek-Kon-tovehi vrnila delegacija DPD Svoboda bratov Milavcev in Amaterskega odra iz Brežic. Prisostvovala je počastitvi 100-letnice dramskega dela v Profek-Kontovelu. Prihodnje leto bo minilo že 10 let, odkar Brežičani gojijo stalne stike z zamejci na Tržaškem.
Ob koncu tedna ae ponovno obeta suho vreme in delne razjasnitve. Zaradi snežne odeje bodo značilne nizke nočne temperature.
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Ljudska republika Kitajska in Združene države Amerike sta se sporazumeli, da s prvim januarjem 1979 navežeta redne diplomatske stike na ravni veleposlaništev. Medsebojno priznanje dveh držav je zanesljivo najpomembnejši dogodek zunanjepolitične scene pred koncem leta, ki se poslavlja, dogodek, ki doživlja bogate odmeve po vsem svetu.
Kitajska zveza
Čeprav v tem trenutku še ni znana uradna reakcija Sovjetske zveze m večine držav varšavske zveze, je odmeve, ki jih bo ta dogodek imel v Moskvi in njej prijateljsko naklonjenih prestolnicah vzhodnoevropskih socialističnih držav, vendarle že mogoče slutiti
Sovjetska zveza sklenitev diplomatskih stikov med Združenimi državami Amerike in LR Kitajsko nikakor ne bo sprejela kot zanjo dobrodošlo, saj ji predstavlja rušenje ravnovesja in motnjo v njenem konceptu popuščanja napetosti.
Drugod so medsebojno priznanje sprejeli večinoma kot spodbudno, še posebej pa je taka ocena prevladovala v Združenih narodih.
Normalizacija odnosov med dvema državama predstavlja vrh procesa, ki ga je začel pred dobrimi šestimi leti tedanji ameriški predsednik Richard Nixon z obiskom LR Kitajske.
Vprašanje je sicer, če bi šel razvoj po tej isti poti in tako hitro kot tudi v primeru, če bi še živel predsednik Mao-ce Ttmg, toda sedanje kitajsko vodstvo je pohitelo tudi s tem elementom v svoji sicer zelo dinamični politiki odpiranja proti svetu.
Reči je najbrž tudi treba, da so bili Američani tisti, ki so morali najprej popustiti
in izpolniti nekatere kitajske zahteve za navezovanje diplomatskih odnosov. Te zahteve so zadevale Tajvan (Formozo), ki ga ima Peking zgolj za eno izmed svojih provinc, Američani pa so ga dolga leta priznavali kot zakonitega zastopnika vseh Kitajcev v svetu.
Potem ko so pred leti Američani storili prvi korak (in odvzeli Tajvanu pravico, da v svetovni organizaciji za-stova Kitajsko), so sedaj opravili še drugega. Do marca prihodnjega leta bodo z otoka umaknili vse svoje enote (ki jih ni veliko: zgolj okoli 7000, torej bolj ali manj le simbolično število), z vlado na Tajvanu pa bodo imeli le kulturne in trgovinske odnose, ne pa tudi diplomatskih.
Tako gledano je navezovanje diplomatskih odnosov med Pekingom in Washing-tonom zmaga, ali bolje rečeno pridobitev za LR Kitajsko, ki je dosegla svoje, ne da bi morala seči po kompromisu.
A v resnici je to nedvomna pridobitev za obe državi, ki imata v Aziji in posebej še na Pacifiku vsaka svoje interese. Te bosta nedvomno laže bodisi branili bodisi krepili pod okriljem novih odnosov, ki sta jih navezali
Zdi se vredno opozoriti tudi na tisti del hkratne ameriško-kitajske izjave, ki so jo dali pred priznanjem, v katerem je rečeno, da ta korak nikakor ni uperjen proti tretji državi, in da zadeva le ZDA ter LR Kitajsko.
Koliko bodo to vzeli v Moskvi dobesedno in brez hude krvi, je težko reči, a lahko domnevamo, da uradna Moskva na medsebojno priznanje dveh velikih držav, od katerih ima z vsako po svoje zelo delikatne odnose, v nobenem primeru ne bo gledala ravnodušno.
JANEZ ČUČEK
NAMESTO NOVOLETNIH ČESTITK
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je sklenil, da se namesto sredstev za novoletne voščilnice nakaže 10.000.- din skladu za nakup dragih medicinskih instrumentov pri RK Novo mesto.
IRAN VRE NAPREJ — V začetku tedna so v Iranu napovedali splošno stavko — pa čeprav okrogla polovica iranske industrije zaradi ponavljajočih se nemirov tako in tako ne dela. Stavki so se pridružile še nove demonstracije, ki so jih sklicali šahu sovražni verski voditelji, da bi z njimi počastili spomin na okoli sto mrtvih in nekaj sto ranjenih prebivalcev, ki so padli v spopadu z vojsko med nemiri minuli teden. Medtem si šah z vsemi silami prizadeva, da bi dosegel politično rešitev, a za zdaj ni videti, da bi mu to lahko uspelo. Na sliki: žrtve zadnjih nemirov v Iranu. (Telefoto: UPI)
Grozeči in tihi pokol živine
Letos se spet dogaja, da „koruza kolje prašiče" — Neuspešno dogovarjanje
Pred štirimi leti je znan jugoslovanski kmetijski časopis ponatisnil karikaturo »Koruza kolje prašiče” z razlago, da jo je prvič objavil pred desetimi leti, pa so se takratne razmere ponovile. Zdaj se ponavljajo že po štirih letih, ko da se iz njih ne da nič naučiti.
Sedanji pokol prašičev — pravzaprav vse živine - pa se ne začenja šele zdaj, niti se ni začel pred tedni, temveč traja že precej časa, sicer v bolj mili obliki. Ker se je pri govedu začel že veliko prej* kot pri prašičih, lahko tudi v manj opazni obliki pripelje v hudo zagato ne le živinorejce in mesarje, ampak tudi oskrbo prebivalstva z mesom.
V vseh državi se je lani število goved zmanjšalo za dva odstotka. To sicer ni veliko — toda moralo bi rasti, ne le ostati na prejšnji ravni. Nazaduje pa še naprej. Prireja govejega mesa v Sloveniji se je lani zmanjšala za 6 odstotkov, v Vojvodini pa še bdj: od leta 1975 do letos od 266.000 na okrog 150.000 v klavnicah zaklanih goved.
To nazadovanje govedoreje so proti koncu lanskega leta in letos nekako prikrili z večjo prirejo prašičev. Zlasti letošnjo pomlad, ko je na nekaterih območjih države bilo toliko pitanih prašičev, da jih klavnice niso mogle sproti prevzeti, so na govedorejo pozabili menda vsi, razen živinorejcev.
Zakaj so kmetovalci redili prašiče kot goveda?
pomanjkanju sveže svinine lani poleti je cena pitanih prašičev začela rasti. Bua je ugodnejša kot za pitana goveda; enako cena mleka. Prašiče je moč tudi hitreje namnožiti kot goveda. Ker je bila koruza lansko jesen zelo poceni, jo je večina kmetovalcev, ki je veliko pridelala, namenila za prašiče.
Letošnji pokol prašičev se je začel pri pujskih in plemenskih svinjah takrat, ko je cena koruze močno porasla, dopita-ne prašiče pa je bilo težko prodati. Štiri mesece pozneje, že v avgustu, je bilo v Vojvodini, kjer so imeli največ koruze, za četrtino manj pitanih praši-
raje
Ob
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Delo je sklenil deseti kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, za svojega novega predsednika pa so delegati izvolili Leva Krefta, ki prihaja iz Slovenije. Poslanico mladim je podal predsednik Tito in v njej med drugim poudaril:
Predanost delu
,Z eno besedo, mladi ljudje morajo biti dejavni subjekti graditve naše prihodnosti, prevzeti morajo svoj del obveznosti in odgovornosti za razvoj naše družbe. Ne glede na to, ali delajo v tovarnah, ali se učijo in delajo, ali so v mestu ali na vasi, morajo vsak dan živeti s problemi svojega okolja in biti prvi pri reševanju teh vprašanj. Samo predanost delu in polna odgovornost vam bo zagotovila vlogo, ki vam v družbi pripada, s tem pa tudi pravico, da z optimizmom in zaupanjem gledate v svoj jutrišnji dan in prihodnost vse naše družbe."
OBLETNICA
Ob 404etnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti je na priložnostni svečanosti spregovoril zbranim predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in v svojem referatu podčrtal pomen akademije za vsesplošni razvoj Slovenije.
Danes ima Slovenska akademija znanosti in umetnosti tri častne in 38 rednih, 36do-
pisnih in 29 zunanjih dopisnih članov. Razvrščeni so v šest razredov: za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za prirodoslovne vede, za umetnostni ter razred za medicinske vede. Na 14 inštitutih in v drugih delovnih enotah dela blizu 200 delav-cev-raziskovalcev.
PRIMANJKLJAJI
V vseh treh republikah,Srbiji,Hrvatski in Sloveniji, ki ustvarjajo največ zunanjetrgovinskega primanjkljaja, je bil ta v prvih desetih letošnjih mesecih v primerjavi z lanskim precej manjši. V Srbiji za 19 odstotkov, v Sloveniji za 11,4 odstotka in na Hrvaškem za sedem odstotkov. Kljub temu pa seje celoten jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj v prvih desetih mesecih letos zmanjšal le za pet odstotkov. Krivdo za to pa nosijo tisti, ki so razmerje med svojim uvozom in izvozom nadpoprečno povečali. Predvsem velja omeniti Crno goro, ki je svoj primanjkljaj v menjavi s tujino več kot potrojila, vojvodinski primanjkljaj pa se je povečal za slabo četrtino. Do tako velikih številk je prišlo zaradi povečanja uvnza. Črna gora je na primer do novembra uvozila za skoraj polovico več kot v enakem času lani. Seveda pa na Hrvaško, Slovenijo in Srbijo še vedno odpadejo največji deleži primanjkljaja.
MILAN MEDEN
TELEGRAMI
NEW YORK - Stalni jugoslovanski predstavnik v OZN Milan Komatina je obiskal generalnega sekretarja OZN Kurta Waldhcima in z njim izmenjal mnenja o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj. Wal-dheim in Komatina sta skupaj ocenila, da je 33. zasedanje v pomembni meri vplivalo na mednarodne odnose in pomagalo okrepiti vIoko OZN, zlasti ko gre za prizadevanje za razoroževanie in navezovanje pogajanj na področju mednarodnih ekonomskih odnosov.
MOSKVA - Avstrijski zunanji minister Willibald Pahrje pripotoval v Moskvo, kjer bo s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gro-mikom izmenjal mnenja o avstrij-sko-sovjetskih odnosih in evropskih vprašanjih.
STOCKHOLM - Komunistične partije skandinavskih držav bodo sodelovale s socialističnimi in socialdemokratskimi strankami svojih držav v boju za uveljavljanje popuščanja napetosti in razoroževanja. To so sklenili na sestanku predstavnikov KP skandinavskih držav, kije bil v Stockholmu.
BONN - Zahodnonemška policija še ni prišla na sled avtorjem terorističnega napada na jugoslovanski konzulat v Frciburgu. Tiskovni, predstavnik bonnske vlade Klaus Boelling je izjavil, da vlada spremlja preiskavo in da za zdaj krivcev še niso odkrili.
BEJRUT - Mednarodno pristanišče v Bejrutu, življenjskega pomena za libanonsko, od vojne izčrpano gospodarstvo, so po večmesečnem zastoju spet odprli za promet.
TOKIO - Neki petindvajsetletnik je skušal z nožem ubiti novega japonskega premiera Masajosija Ohira prav takrat, ko je premier stopil v svoj avto pred uradno rezidenco. Fanta sta ustavili premierova čuvaja, ki sta bila pri tem laže ranjena.
ATENE - Tu je eksplodiralo več peklenskih strojev in bomb. Policija je sporočila, da je bilo kar 34 eksplozij. Sedem ljudi je bilo ranjenih. Akcijo je pripravila organizacija .J^arodni preporod'*, o kateri trdijo, da pripada grški skrajni desnici.
čev kot poprečno v prejšnjih mesecih. Toliko pujskov so namreč poklali, namesto da bi jih dali v patališča.
Nekateri dolžijo za to drago koruzo. Toda koruzo predelujejo kmetovalci. Zakaj se nočejo zmeniti med sabo? Ali želijo, naj jim cene določa „država ?
Drugi trdijo, da so krive
Eenizke cene živine in mesa. iko ugotavljati, kakšne cene bi ustrezale? Nekateri trdijo, da bi ceno živine bilo treba prilagoditi ceni koruze, torej zvišati, drugi pa, da bi ceno koruze bilo treba uskladiti s ceno živine, torej znižati.
Tega pa ni moč urediti enostranska Upoštevati bo treba pravo mero, ki bo enako ustrezala živinorejcem kot pridelovalcem krme. O tem se že dolgo dogovarjajo. Kaže pa, da se ne morejo sporazumeti o najpomembnejši stvari: enakih koristih. Živina pa ne more v hlevih čakati na krmo, ali jo bo dobila vsak dan.
JOŽE PETEK
BLIŽA SE NOVO LETO, PA JE namara v tem skrit razlog za že kar. preštevilne atentate, ki pretresajo različna evropska mesta, a na srečo za zdaj brez človeških žrtev. Tako je vse podobno samo pasjim bombicam, ki se razle tavajo ob spremstvu dedka Mraza. Toda stvar je, žal, precej bolj resna in da ni bilo mrtvih, se je verjetno treba zahvaliti samo sreči. In kje vse je pokalo? Predvsem v Veliki Britaniji, kjer so bombe eksplodirale v Liverpoolu, Coventryju, Manchestru, Southhamptonu. Nato tudi v Grčiji, kjer je v eni sami noči zgolj v Atenah eksilo-diralo 34 bomb in potem tudi v Španiji, kjer je bobnelo v Bilbau ... Nori svet zločincev...
MEDTEM PA LJUDJE KRATKE PAMETI, kot vse kaže, pripravljajo še nekaj nečednega: tuje obveščevalne službe so namreč opozorile oblasti na otoku Barbadosu, da pripravlja neka zasebna armada plačancev napad na to državo. Premier je takoj stopil pred televizijce kamere in opozoril državljane, naj bodo v pripravljenosti. Ta oto&a država ima samo 650 policistov in 250 oboroženih žensk v pomožnih vojaških odredih. Napadlo pa naj bi otok okoli 350 dobro izurjenih in oboroženih plačancev, ki jih vodita Britanec John Banks in Belgijec Robert Denar, ki se je proslavil letos, ko je na čelu podobne bande plačancev pomagal zrušiti vlado na Komor-skih otokih . .. Specialisti za otoke in nerede ...
NI PA SAMO BARBADOS V NEVARNOSTI, marveč tudi nekatere druge države. Sodeč po poročilih, ki prihajajo iz Kameruna, so se tamkaj pojavili velikanski roji kobilic, ki pustošijo vse živo pred seboj. Oblasti so poslale na ogroženo območje celo nekaj vojaštva, da bi zajezili invazijo, a tudi to ni dosti pomagalo . .. S topovi ni mogoče streljati na kobilice ...
ZATO PA JE MOGOČE NEKATERE nesreče vsaj preprečiti, menijo v ZDA, kjer so se odločili, da bodo s posebnimi varnostnimi ukrepi poskusih preprečiti organiziranje „sekt“ in drugih skupin, ki bi lahko povzročile množične usmrtitve, kot se je to nedavno zgodilo v Gvajani, kjer je naredilo samomor okoli 900 članov ..Templja ljudstva".... Grenke izkušnje ...
„SLOVIN" DO „BIZELJSKO-BRE2lCE" objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. dostavni avtomobil FIAT — KOMBI 430 K v nevoznem stanju, stroj obnovljen, izklicna cena 10.000,00 din
2. kompletni stroj za FORD—CONZUL 1700 cm3 z menjalnikom, — mehanični volan s kompletnim krmilnim mehanizmom - zavorni servo aparat -1 platišče — 1 hladilnik za vodo - 2 prednja sedeža — 2 zadnja sedeža
Vsi deli so uporabni, v dobrem stanju, so originalni za osebni avto Ford-Conzul 1700 cm3. Za vse skupaj izklicna cena 8.000,00 din.
Licitacija bo na upravi DO v Brežicah, Cesta prvih borcev 5, V sredo, 27.12. 1978, ob 7. uri. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi, ki bodo pred licitacijo položili 20 odst. polog od izklicne vrednosti osnovnega sredstva.
Osnovno sredstvo, ki je predmet licitacije, se lahko pogleda v Brežicah na upravi podjetja, Cesta prvih borcev 5, vsak dan od 7. - 10. ure. Prometni davki in eventualni stroški pmnosa lastništva niso zajeti v izključni in zlicitirani ceni.
SLOV IN
DO ..BIZELJSKO-BREŽICE" BREŽICE . Cesta prvih borcev 5
razmerja objavljamo
SLOVENIJALES—2ICNICA TOZD proizvodnja zračne in procesne tehnike RIBNICA—Opekarska 6
Na osnovi sklepa odbora za delovna proste delovne naloge:
1. TAJNICE za opravljanje tajniških in administrativnih del
Pogoj: dveletna administrativna šola s tečajem za tajnice.
2. LIČARJA — za opravljanje del v ličarski dejavnosti
Pogoj: dokončana poklicna ličarska šola.
DOLENJSKI UST
\
OBISK S KOSOVA — Na povabilo RS ZSS je v torek, 19. decembra, pripotovala na dvodnevni obisk v Slovenijo štiričlanska delegacija pokrajinske konference ZS iz Kosova. Dopoldan je bila gost novomeškega političnega aktiva (na sliki) in tovarne Novoles v Straži (Foto: J. Pavlin)
VIMV VSI AKTI NARED
Do predvidenega roka, 11. decembra letos, so v IMV sprejeli vse potrebne interne akte, prilagojene zahtevam Zakona o združenem delu. 2e oktobra pa so se dogovorili, da bodo decembra pripravili celovito oceno samoupravnih odnosov v tozdih in med tozdi in odnosov do delovne skupnosti skupnih služb. Taka analiza je zdaj v pripravi in bo služila kot osnova za razpravo v osnovnih organizacijah ZK po tozdih. Ti sestanki bodo v prvi polovici januarja.
Sejmišča
NOVO MESTO: Kljub temu daje bilo vreme slabo in da je bil v ponedeljek sejem tudi v Škocjanu, je bilo na novomeškem sejmišču zelo živahno. Večina prašičev je našla kupca, saj jih je od 371 živali menjalo lastnika kar 312. Pujski so bili po 680 do 860 din, starejši prašiči pa po 870 do 1.350 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so rejci pripeljali 469 prašičev, prodali pa so jih 370. Pujski so bili po 34 do 36 din, nad tri mesepe stari prašiči pa po 23 do 26 din kilogram žive teže.
ZDRŽAL BO ŠE MARSIKAJ - 15. decembra je Pionir kot graditelj brestaniškega mostu čez Savo opravil preizkus nosilnosti novogradnje. Na mostu je bila postrojena vrsta težkih tovornjakov s skupno težo 300 ton, pod čemer pa se žele zobe tonski orjak vsaj na oko ni prav nič podal. (Foto: Železnik)
KONCERT V KOČEVJU — Kočevsko publiko je pred dnevi v gimnazijski dvorani v Kočevju navdušil s tehnično in umetniško dovršenim izvajanjem na harmoniki Bojan Kovač iz Kočevja. Kovač je državni prvak harmonikarjev, izkazal pa se je tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu v Puli, kjer je v močni konkurenci zasedel odlično četrto mesto. Koncert sta popestrila še dekli&i nonet Vitra pod vodstvom Bernarde Kogovšek in gimnazijski orkester iz Kočevja pod vodstvom Adija Škorjanca. (Foto: Jure Podržaj)
Gospodarstvo pričakuje korist
Nova organiziranost Gospodarske zbornice za Dolenjsko prinaša tudi nove naloge in več pristojnosti — Uradno poslovanje in financiranje se začne 1. aprila 1979
Vsebina dela nove temeljne gospodarske zbornice za štiri dolenjske občine naj bi bila »rednja točka, kateri kaže v javni razpravi posvetiti največ pozornosti. Gradivo z osnutki ustanovnih aktov bo v javni razpravi, ki bo potekala v dveh delih.
Usklajevanje z ustavo in zakonom o združenem delu narekuje novo organiziranost združenega dela v zbornicah. Glavni namen teh sprememb pa je, da se bo gospodarstvo povezovalo tako, da bodo zaposleni na samoupraven način usklajevali interese, se dogovarjali in sporazumevali o vprašanjih skupnega pomena.
Osnutki statuta, delegatskega sistema, programa dela in financiranja bodo v javni razpravi v delovnih organizacijah. V prvem krogu javne razprave - trajala bo do 15. januarja 1979 - naj bi se v samoupravnih in poslovodnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah izrekli za predvideno organiziranost. V drugem krogu javne razprave, ki pa bi morala seči do vseh delavcev, bo padla končna odločitev.
Družbeno planiranje in razvojni programi delovnih organizacij bosta dve pomembni, najbolj obsežni in
Kmetijski
Sorta kroji pridelek silaže
Ko je Krištof Kolumb, potem ko je odkril Ameriko, naložil na slovito barko Santa Maria poleg šestih Indijancev, množice itičev in drugih živali tudi različna semena ter jadral proti Ipaniji, da bi kralju Ferdinandu pokazal, kaj raste in živi na novi celini, si gotovo ni predstavljal, kaj prinaša v Evropo z novo rastlino - koruzo. Zakaj koruza bo, če bo Šlo tako naprej, zasenčila vse druge poljščine.
Tudi v Sloveniji kaže tako. Komaj dvoje desetletij je minilo, odkar smo v pridelovanje koruze uvedli slovito ameriško hibridno sorto wisconsin 270 (ki jo danes mnoge domače hibridne sorte prekašajo), že se je pridelek koruze podvojil. Še večji razmah doživlja ta čas pridelovanje silažne koruze. Se leta 1972 smo jo posejali na dobrih 2.500 ha, letos pa na najmanj petkrat tolikšni njivski površini. Tudi v naših krajin se naglo širi.
Še daleč je do konca aprila in ta hip se zares ne mudi s pripravljanjem ustreznega semena za setev, vendar naj v današnjem zapisu opozorimo na nekatere ugotovitve sodelavcev ljubljanskega Kmetijskega inštituta, ki so raziskali, katere sorte silažne koruze so za posamezne predele Slovenije najbolj
pridelovalci koruze za kisal dobro vedo, da Koruza odporna proti poleganju in boleznim, 5je in tudi številne storže, nadalje, da mora čimbolj izkoristiti rastno dobo (sonce) itd. Potrebno je vedeti, da je koruza za kisal glede rastne dobe manj zahtevna od koruze za zrnje, saj pri prvi zadošča že voščena zrelost za spravilo. Koruzo za kisal je mogoče sejati tudi v višjih in hladnejših legah.
Kmetijski inštitut priporoča za osrednjo Dolenjsko naslednje sorte: austria 290 in BC 28-11 za hladnejše, višje lege, BC 418 in BC 420 za srednje tople lege ter sorto ZP SK 46 A, ki ima najdaljšo rastno dobo in s tem lahko izkoristi več sonca, za najbolj tople lege. Priporočene sorte za Posavje in Belo krajino so: austria 290, BC 28-11 in Lj 280 kot ranejše sorte, BC 418, BC 420, BC 480 in BC 488 kot kasnejše sorte ter BC 59-01 A, ZP SK 46 A in ZP SK 58 C kot najkasnejše sorte. Oznake povedo, da so to povečini na novo vzgojene hibridne sorte.
Inž. M. LEGAN
primerne.
Žlahtnitelji in mora biti siiažna da mora imeti kar največje
zahtevni nalogi nove zbornice. Gre za nove naloge, s katerimi se doslej niso bavili. Ena izmed novosti novih zbornic je tudi v tem, da bodo imele dve samoupravni sodišči Častno sodišče bo za Dolenjsko zaenkrat organizirano še v republiškem merilu, medtem ko bo stalna arbitraža delala tudi v Novem mestu. Postopek pred tem sodiščem bo hitrejši, cenejši, ker ne bo taks, imel pa bo značaj posredovanja.
Ko sta pred kratkim vse to pretresala stari medobčinski odbor Gospodarske zbornice in novi inciativni odbor, sta se v razpravi še najdlje zadržala ob predlaganem številu zaposlenih v novi zbornici in prispevku, ki ga bodo dajali tozdi iz svojega dohodka za poslovanje. Čeprav je glede na druga območja v Sloveniji pri bodoči dolenjski zbornici predlaganih razmeroma malo zaposlenih (sedem), so že v začetku glasne pripombe, če je takšna režiija potrebna in če se ne bi dalo začeti z manjšim številom zaposlenih, dede na zahtevne naloge, ki jih prinaša nova zakonodaja, pa je gotovo tudi, da brez sposobnih strokovnih delavcev ne bo možno poslovati tako, da bi bilo gospodarstvo lahko zadovoljno.
Nikakor pa Dolenjcem že ob začetku razprav ne gre v račun, da se ob prenosu nalog in pristojnosti navzdol, ne predvideva tudi zmanjšanje kadrov v republiški gospodarski zbornici in tudi ne znižanje prispevka za njeno dejavnost.
R. BAČER
Stopnja rasti izvoza je vsako leto nižja, kar pomeni, da novomeško gospodarstvo, ki se spušča na zunanji trg, vedno teže najde kupce za svoje izdelke. Po drugi strani pa je na domačem trgu veliko povpraševanje po izdelkih, prodajati je možno po višjih cenah, zato si nekateri niti ne prizadevajo preveč, da bi uspeli v tujini.
Prav v zadnjem času pa je po oceni strokovnjakov opaziti zapiranje v lastne okvire, to pa je vsekakor korak nazaj v kvalitetni preobrazbi gospodarstva in tudi nevarna poteza za prihodnost Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za prihodnje leto je predvideno, naj bi novomeško gospodarstvo izvozilo za 95 milijonov USA dolarjev blaga, doseči to številko pa pomeni povečati izvoz glede na letošnje leto za 13 odstotkov.
. V preteklih dveh letih smo bili lahko tudi ponosni na dejstvo, da smo v občini pokrivali uvoz z izvozom, medtem ko v letošnjem letu najbrž ne bo več pozitivne bilance, v letu 1979 pa je že vnaprej računati, da bo uvoz za 23 odstotkov večji in da vrednosti uvoza ne bo možno kriti z vrednostjo izvoženega blaga
Vsi navedeni tokovi nalagajo izvoznikom vpeljavo novega sistema ekonomskih odnosov s tujino, vsekakor pa več dogovarjanja in skupnega planiranja	R.	B.
Izvoz je opešal
V prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega plana v novomeški občini je izvoz doživel velik razmah. Veseli smo si meli roke nad uspehi, ki so bili zavidljivi celo na jugoslovanskem področju, toda vse kaže, da nimamo več razloga za pretirano zadovoljstvo.
Komisija za delovna razmerja MERCATOR—R02NIK TOZD GRADIŠČE TREBNJE
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. PRODAJALEC tehničnega blaga
2. PRODAJALEC tehničnega blaga — izmeno-vodja
Pogoji:
pod 1: končana šola za prodajalce
pod 2: končana šola za prodajalce in 5 let izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo bo 3 mesece.	'
Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi na gornji naslov.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja: Tit Doberšek
Ce smo prvi pretok opravili in smo pravilno žveplali, bomo opazili, da se je vino v sodu začelo bistriti. Iz prakse pa vemo, da se vina ne čistijo vsako leto enako. Letos se zelo počasi bistrijo.
Prirodno bistrenje je odvisno od več faktorjev: od stopnje zrelosti grozdja, od zdravstvenega stanja grozdja, od načina predelave, od velikosti sodov, od količine dodatnega sladkorja za sladkanje mošta itd.
; Čiščenje vina
VELIKANKA - Minulo nedeljo, še pred novim snegom, so Kmetovi iz Drganjih sel pri Straži pospravljali okoli hiše in na kurišču odkrili nenavadno veliko čmo redkev. V uredništvo jo je prinesel Dušan Kmet s sinom Markom in povedal, da se je kazalec na tehtnici, ko so nanjo postavili redkev, ustavil natanko pri številki 4. Na sliki Marko Kmet in 4 kg težka redkev.
'
*
*
*
S *
S
i
■z#//#/#######/#////###/##/#####/##/####/*
Zaradi prodaje večkrat ne moremo čakati, da bi se vino prirodno očistilo. Zato proces čiščenja (bistrenja) pospešimo z dodajanjem raznih čistil. Navadno dajemo čistila v vino pri drugem, pa tudi že pri prvem pretoku.
V kletarstvu poznamo več vrst čistilnih sredstev in strojev, s pomočjo katerih bistrimo vino. V današnjem prispevku se bomo seznanili s tistimi sredstvi, ki jih lahko uporablja tudi najmanjši pridelovalec vina. Da nam bo čiščenje uspelo, moramo vedeti naslednje: vino, ki ga bomo čistili, ne sme biti na drožeh, čistimo le biološko stabilna vina, vina morajo biti na zraku obstojna - morajo biti dovolj žveplana, pri temperaturi vina pod 9 C nam čiščenje ne bo uspelo. Od čistil navajam naslednja:
KLAROL
je novejše mineralno čistilo, s katerim zelo uspešno čistimo bela vina. Dobi se v prahu ali v zrnasti obliki. V Beli krajini to čistilo prodajajo v trgovinah KZ Metlika in v Vinski kleti KZ Metlika. Prodajalne ostalih KZ na Dolenjskem tega čistila še nimajo.
Klarol je zelo uspešno čistilo predvsem za bela vina. Pred želatino ima to prednost, da nikoli ne obtiči v vinu. To odlično čistilo je pa manj primemo za čiščenje rdečih vin, ker preveč prizadene barvo.
Za 100 litrov vina potrebujemo 50 do 100 gramov klarola. Odtehtano količino čistila namočimo v desetkratni količini čiste hladne vode, in sicer tako, da klarol - najbolje preko sita -trosimo v posodo z vodo. Tako dosežemo, da se vsak delček čistila omoči z vodo. Čistilo
pustimo v vodi 12 ur. Po tem času odlijemo odvečno vodo skupaj z morebitnimi nečistočami, ki so splavale na površino. Nato natočimo v posodo vino, ga premešamo s klarolom (čistilom), pustimo nekaj trenutkov stati, da se še neraztopljeni klarol sesede na dno posode, raztopljeni klarol pa vlijemo v sod.
Nato ponovno natočimo v posodo vino, premešamo, počakamo in odlijemo. To ponavljamo tako dolgo, dokler nismo celotne količine čistila v raztopljenem stanju prenesli v sod. Med čiščenjem in po končanem čiščenju vino v sodu temeljito premešamo. Nato sod dotočimo in pustimo vino 7 do 14 dni mirovati. V tem času se vino zbistri, nakar ga pretočimo.
ŽELATINA
je organsko čistilo. V prodaji se nahaja v prahu ali v zrnasti obliki. Trgovine KZ tega čistila nimajo na vrvijo, dobi pa se v kleteh družbenih obratov, na primer v kleti KZ Metlika.
Želatina, ki jo uporabljamo za čiščenje, mora biti brez tujega priokusa in vonja. Za 100 litrov vina potrebujemo 8 do 15 gramov želatine, nekateri dovoljujejo maksimum 20 gramov želatine na 100 1 vina. Želatina je kot čistilo priporočljiva za čiščenje belih in rdečih vin, ki so bogatejša na taninu. Ce vina, ki jih čistimo z želatino, nimajo dovolj tanina, ga moramo dodajati, in to vsaj polovico od dodane želatine (največ 10 gr na hektoliter).
Postopek. Odmerjeno količino želatine namočimo v hladni čisti vodi. Tako namočeno želatino pustimo stati 24 ur. Po 24 urah odvečno vodo odlijemo, prelijemo želatino v emajliran lonec ter jo zalijemo z vinom, Iti ga bomo čistili. Nato segrejemo želajino v vodni kopeli na 35 do 40 C Med segrevanjem moramo želatino mešati, dokler se popolnoma ne raztopi. Tako raztopljeno čistilo pustimo stati, da se ohladi. Šele ohlajeno želatino dodajamo vinu. Pri vnašanju raztopljene želatine v sod moramo posebej paziti, da bo mešanje hitro in temeljito. Pretok vina opravimo po 8 dneh ali pozneje, odvisno od velikosti posode in sesedanja čistila. Poteg bistrenja želatina odstrani iz vina okus po lesu in trpkost zaradi novega soda.
O drugič čistilih pa drugič.
Inž. STANE BAJUK
KRŠKO: RAČUNAJO NA PODPORO •
V petek, 15. decembra, je bil v mali dvorani krškega delavskega doma občni zbor domačega Avto-—moto društva. Pred delom zbora je nastopil Šentjernejsld oktet. Delo društva v minulem letu je bilo raznoliko. Izvolili so tudi novo klubsko upravo. Domači speedwayi-sti pričakujejo razumevanje uprave, saj je uspeh teh dirkačev v vse hujši konkurenci v mnogočem odvisen tudi od prožnosti in prave usmeritve dela uprave. Za ekipo krikih dirkačev zima ni nikakršen premor. Dvakrat na teden, ob ponedeljkih in petkih, imajo kondicijske priprave v leskovški športni dvorani.
NOVO MESTO: MLADINSKI PLES
Člani predsedstva pri občinski konferenci ZSMS Novo mesto so se odločili, da bodo zaupali organizacijo tradicionalnega novoletnega mladinskega plesa novomeškemu plesiemu klubu, ki se jc že nekajkrat izkazal z dobro pripravljenimi vodenimi plesi. Na največji mladinski novoletni prireditvi, ki bo 28. decembra v novomeški športni dvorani , bodo igrali Orioni.
PRISPEVKI SKLADU ZA DRAGE INSTRUMENTE
Namesto vencev in cvetja rn grob pokojnemu Ivanu Kočevarju so prispeva-li za Sklad za drage medicinske instrumente: Stanovalci blokov Kettejev drevored št 38, 39, 40 600,-, tov. Zajčeva, Novo mesto 500.-, Marjan in Martina Zupanc, Novo mesto 500,-, Aktiv ZB SGP Pionir 1.000,-, Stojan Horvat, Slančeva4, Novo mesto 1.000,-, Društvo gradb. inžen. in tehnikov, Novo mesto 1.000,-, Sindikalno športno društvo SGP Pionir 1.000,-, Inštalater, Grosuplje 1.000,-.
NAMESTO NOVOLETNIH čestitk so prispevali: Vida Kočevar, »Marjana Kozine" 1.000,-, Združena sredstva osnovne šole Novo mesto 7.500,-.
Vsem darovalcem se upravni odbor sklada iskreno zahvaljuje.
NOVOMEŠČANKE NA 10. KONGRESU ZSMJ
Na 10. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije so bile tudi tri Novomeščanke. V Beograd so Darja Colarič (na kongresu je bila kot član predsedstva RK ZSMS), Jožica Šušteršič (delegat OK ZSMS Novo mesto) in Zdenka Zidanek (član predsedstva ZSMJ) odšle 11. decembra. Vse tri so sodelovale v delu komisij (Zidanekova in Šušteršičeva v komisiji za mednarodne odnose), Colaričeva, ki je delala v komisiji za družbenoekonomske odnose, pa je imela tudi referat Vključevanje mladih v samoupravne odnose.
USTANOVLJEN
AKTIV
Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je sklical iniciativni odbor za ustanovitev aktiva novinaijev in organizatoijev obveščanja v združenem delu, so 14. decembra v Straži pri Novem mestu ustanovili aktiv za dolenjsko in posavsko regijo. Tako organizirani naj bi vsi tisti, ki se v delovnih organizacijah ukvarjajo z obveščanjem, lažje uresničevali določene naloge ter reševali specifična vprašanja, povezana s tovrstnim informiranjem. Sprejeti delovni načrt aktiva vsebuje tudi strokovno izobraževanje članstva, občasna srečanja ter izmenjavo izkušenj med člani in delovno sodelovanje z aktivom novinaijev Dolenjske.
SEVNICA:
O OBRAMBI NA VSEH ŠOLAH
Včeraj sta bili v sevniškem gasilskem domu in domu krmelj-ske Svobode proslavi v počastitev praznika naših oboroženih sil 22. decembra. Ob tej priložnosti so objavili ukaze o napredovanju rezervnih vojaških starešin, vrsta pripadnikov teritorialne obrambe je prejela pohvale in knjižne nagrade, med njimi prvič tudi dve mladinki: Mira Šraj iz Mer-catoija, Kmetijski kombinat Sevnica in Nada Grilc iz Lisce. Na ta dan so člani upravnega odbora občinske organizacije ZRVS, štaba teritorialne obrambe in garnizije Cerklje obiskali vse osnovne šole v občini. Solaijem so pokazali filme z obrambno • tematiko.
Zavarovalstvo v Posavju se krepi
Letos bo skupnost imela 60 tisoč zavarovanj in dosegla 100 milijonov din premije
Hitrejši gospodarski razvoj Posavja se odraža tudi v zavarovalstvu. Na slovesnosti, ki jo je kolektiv območne skupnosti Krško 15. A~'	1	~A~'	"	*—■***	“	letnice	posavskega	zavarovalstva,
Šaubert to ugotovitev potrdila s
decembra priredil vpočastitev 30-Ietnice posavskega zavarovalstva, sta govornika Oto Šket in Stjepan * -
številkami.
Samo v zadnjih desetih letih sc je število zavarovanj v regiji povečalo od 36 tisoč na več kot 56 tisoč. V tem času se je obseg dela na
zaposlenega povečal za dve petini, kar kaže na uspešno delo kolektiva. Podatki pa opozarjajo še na drugo plat medalje, na gospodarnejše rav-
Razmišljajte o vsebini!
Tako naroča Dolenjskemu listu njegov izdajateljski
svet
Ob sedanji razvitosti in razvejenosti sredstev javnega obveščanja je Dolenjski list s svojo tedensko naklado okoli 30.000 izvodov in vsebino nedvomno vraščen v življenje in delo ljudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, obenem pa poskuša biti zrcalo družbenoekonomskih in medčloveških odnosov ter kažipot v lepši jutrišnji dan. Vseh teh ,,naj“, Id pa ne pomenijo vselej najboljšega, si niso izmislili novinarji, ki Dolenjski list pretežno pišejo, marveč dobiva list take označbe od zunaj, neredko tudi od bralcev, redno pa od družbenopolitičnih dejavnikov.
O odlikah in kajpak tudi o napakah Dolenjskega lista je bila beseda na vseh dosedanjih sejah njegovega izdajateljskega sveta. Ko se je slednji sestal 15. decembra v Novem mestu na svoji štirinajsti seji, se ni zadovoljil zgolj z oceno opravljenega dela, ampak sc je vprašal - bodi povedano, da prvič - o poslanstvu Dolenjskega lista v obdobju razvijajočih se delegatskih odnosov, stopnjevanega združevanja dela, sredstev in interesov, torej v času, ki zahteva še boljše, hitrejše in popolnejše informiranje delovnih ljudi in občanov.
Dolenjski list naj bi, če lahko tako razumemo širšo družbeno zahtevo, odpiral z večplastnim, kritičnim in poglobljenim pi-
sanjem celovitejši vpogled v dogajanja, ki so od tedna do tedna aktualna v posamezni občini ali regiji. Te zahteve in potrebe pa nikakor ne bo lahko uresničiti, saj bo moral Dolenjski list (z njim pa tudi bralci) iz ,,kože“ dolga leta ustaljenega dela in prijemov, nemara pa bo korekture doživel tudi način urejevanja (npr. komunske strani). Izdajateljski svet je ljudem pri listu naročil, naj v tem smislu pripravijo osnutek „projekta“ za novo vsebinsko podobo Dolenjskega lista. O osnutku naj bi prvi razpravljal izdajateljski svet, ki se bo predvidoma spet sestal spomladi, nato pa naj bi ga poslali v pretres in -dopolnilo občinskim konferencam SZDL - ustanoviteljicam.
Izdajateljski svet se je seznanil tudi z razvojnim načrtom CZP Dolenjski list, po katerem naj bi ta delovna organizacija, ki deluje zdaj na petih (najemniških) lokacijah, dobila lastno streho. Seznanjen pa je bil tudi s problematiko, ki pesti vse delovne enote podjetja. Trenutno je najbolj pereč problem novinarske zasedbe v uredništvu Dolenjskega lista. Izdajateljski svet je menil, da bo moč to vprašanje razrešiti le z večjo skrbjo in pomočjo ustanoviteljic lista -vseh devetih občinskih konferenc SZDL
Prva nagrada gre v Sevnico
Tokrat smo prejeli 507 rešitev nagradne križanke
Do predvidenega roka smo jeli 507 rešitev nagradne
prejeli
križan
:rižanke, ki smo jo objavili pred dnevom republike. Poslanih rešitev je več kot običajno, vendar je bilo med njimi tudi mnogo napačno ali površno izpolnjenih. Žreb je nagrade reševalcem razdelil takole:
1. nagrada 500 din — Štefka Kovačič iz Sevnice; 2. nagrada 400 din — Martin Lopšina, Artiče; 300 din — Štefka Starc, Črnomelj; 200 din — Andreja
Vrbinc, Novo mesto; 100 din -Martina Ruparčič, Loški potok.
Knjižna darila so prejeli: Anica Rems iz Novega mesta, Fani Dular iz Novega mesta, Pepi Kržičnik iz Kostanjevice, Jože Kastelic iz Trebnjega, Jože Mrovlje iz Jesenic, Roman Nov-šak iz Boštanja, Danica Todo-rovski iz Črnomlja, Metod Merzel iz Velike Loke, Viki Kostevc iz Brestanice in Kristina Kump iz Dragatuša.
ra
□insansiiK
^ - iiisiiKaa aiina^Hftnp«'	-.shsniimraa
m
Nagradna križanka
DniraMtc« II«. N«.
sjsrr1*1 **
fcMI/ \\IU. M Mi n* ki Kantu
■rHr|w	MUHt a,
»Dolenjski list«
nanje zavarovancev. Tako so leta 1967 znašale odškodnine še 86 odst. vseh premij, deset let pozneje pa le še 72 odstotkov. S tem seje ojačala rezerva zavarovalne skupnosti, kar pomeni varnejše zavarovanje družbene lastnine, po drugi strani pa gospodarstvo lahko izkoristi več sredstev za svoj razvoj.
Z uresničenjem srednjeročnega programa bo Posavje pridobilo številne nove ali razširjene industrijske objekte, kar spet napoveduje povečanje zavarovalne premije in števila zavarovanj oziroma nadaljnjo krepitev zavarovalstva v regiji. Letos bo območna skupnost zavarovalne skupnosti Triglav v Posavju imela že 60 tisoč zavarovanj in dosegla 100 milijonov dinarjev zavarovalne premije.
V zavarovalstvu je zaživel tudi delegatski sistem. Praksa je ovrgla črnoglede napovedi in pokazala, da si delegati močno prizadevajo, da bi čimbolje spoznali način dela v zavarovalstvu in tako laže odločafi o zadevah, ki so pomembne za območno skupnost in za zavarovalstvo nasploh. Sedanja samoupravna organiziranost je po besedah Stjepana Sauberta dobra osnova in zagotovilo, da bo zavarovalstvo prišlo do slehernega občana, v vsako organizacijo združenega dela in na vsako kmetijo. Delavci skupnosti pa se morajo še bolj prilagajati potrebam združenega dela in zavarovancem, za katere delajo. Gre predvsem za to, da bi se otresli prepočasne likvidacije škod, kar je še vedno kronična bolezen zavarovalstva.
J. TEPPEY
O GOSPODARJENJU IN SAMOUPRAVI
Občinska konferenca ZK v Krškem je 20. decembra kritično obravnavala samoupravno organiziranost gospodarjenja in v zvezi s tem opredelila naloge članov ZK povsod tam, kjer se še niso dokopali do najustreznejših oblik. Drugi del razprave je posvetila rezultatom gospodarjenja OZD od januarja do septembra letos.
JUBILEJNA
PRIZNANJA
BREŽIŠKIM
TABORNIKOM
Taborniški odred Matija Gubca iz Brežic je za 20-let-nico obstoja in dela dobil na sobotni slovesnosti številna priznanja. Ob tej priložnosti so se z nagradami in priznanji obdolžili tudi dolgoletnim in zaslužnim organizatorjem taborništva, men toijem in vodnikom, med katerimi so zlasti prisrčno počastili ..taborniško ma-mico“ Roziko Bohinc.
Pravilna rešitev nagradne križanke
»KOVINARSKA" TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
1. PROGRAMERJA AOP I. ALI II.
Pogoji: za I. visoka ali višja ioia ekonomsko-tehnične smeri, 3» °z,roma 5 tet ustreznih delovnih izkušenj, specializacija za AOP, za II. višja šola ekonomsko-tehnične smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, specializacija za AOP.
2. OPERATERJA AOP III.
Pogoji: poklicna šola, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, strojepisni tečaj in tečaj za operaterje.
3. PROJEKTANTA III.
Pogoji: visoka ali višja šola elektro smeri, končano pripravništvo oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj znanje tujega jezika, prednost nemščina
4. KOMERCIALNO-PRODAJNEGA REFERENTA I., II. ALI III.
Pogoji: visoka šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri, 4 oziroma 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, prednost nemščina; za III. visoka ali višja šola ekonomsko-komercialne ali tehnične smeri, končano pripravništvo, oziroma 8 let ustreznih delovnih izkušenj.
5. KNJIGOVODJE STROSK. KNJIG. IN POKALK. 11«
Pogoji: Srednja šola ekonomske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
6. 20 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ALI III.
Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2, oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
7. 5. STRUGARJEV I., II. ALI III.
Pogoji: poklicna šola, KV kovinske smeri, 3, 2, oziroma 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom.
8. RAZPISOVALCA DELOVNIH NALOGOV II.
Pogoji: poklicna šola administrativne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj, znanje strojepisja
061 ^ **za določen čas ~ nadomeščanje delavke med prodmškim dopustom in s trimesečnim poskusnim rokom.
Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Krško Kadrovsko-organizacijska služba.
Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali."
J
metalka
VAM
NUDI
iz
konsignacije
Viessman — najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje
Thyssen — oljni gorilci od 15.000 do 80.000 kcal/h (cena 398 DM in 2.604,15 din), poleg teh vam nudimo tudi plinske gorilce in instalacijski pribor
Atrol — raztezne posode in pripadajoče armature
Grundfos- obtočne črpalke
Dobava takoj po vplačilu
Vse informacije, nasvete pri izbiri, projektiranju in nakupu, dobite v METALKI LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje, soba 5, ali po telefonu številka (061) 317-144
DOLENJSKI UST
Št 51 (1532) — 21. decembra 1978
pisma
in
odmevi
JORDAN IVAN
DRAGA- 1, p. ŠMARJEŠKE TOPLICE telefon: (068) 84-923
IZDELOVANJE PREDMETOV IZ POLYESTR-SKIH SMOL
Potrebujete cisterno za kurilno olje ali mazut?
Po naročilu vam jo izdelam za vgraditev v kletne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah v 7 do 14 dneh.
Po želji možna dostava na dom.
Delavski svet
NOVOMONTA2A - GRADBENE INSTALACIJE TOZD Strojne instalacije Novo mesto — Cikava
/. razpisuje prosta deta in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Pogoji:
1. da ima višjo izobrazbo strojne smeri s 5 leti delovnih izkušenj v stroki, ali srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri z 8 leti delovnih izkušenj;
2. da izpolnjuje vse ostale pogoje iz 511. čl. zakona o združenem delu.
II. KOMISIJA ZA DR OBJAVLJA ZA TOZD Sl :
PROSTA DELA IN NALOGE
1. KV KLJUČAVNIČARJA
2. VEC KV MONTERJEV CENTRALNE KURJAVE
3. VEC KV MONTERJEV PREZRAČEVALNIH NAPRAV
4. DVA NK DELAVCA ZA PRIUCITEV V DELAVNICI
Pogoj: prednost imajo delavci s prakso.
Komisija za delovna razmerja TOZD Elektroinstala-cije objavlja:
1. prosta dela in naloge DVEH KV KLJUČAVNIČARJEV s prakso v stroki
2. prosta dela in naloge OSEM KV ELEKTRO-INSTALATERJEV s prakso v stroki
3. prosta dela in naloge TEHNDL OGA
Pogoj: elektromehanik (šibki tok) z dvema letoma prakse v stroki.
Delavski svet DO Novomontaža — gradbene instalacije Novo mesto
razpisuje:
1. prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNE SLU2BE.
Pogoji: višja pravna ali višja upravna šola s 5 leti prakse pri podobnih delovnih opravilih; izpolnjevati mora pogoje iz 511. čl. zakona o združenem delu.
objavlja:
prosta dela in naloge
TAJNICE DSSS IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pogoj: imeti mora štiriletno upravno-administrativno šolo in nekaj prakse pri podobnih delovnih opravilih.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo kadrovski službi DO v roku 15 dni po objavi oziroma razpisu.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev
wmr mmmm (Ne) delovne navade voznika
1. Buldožer TG 90 Z Nakladalec HIAB 177
3. Dve dvoosni avtomobilski prikolici P-10
4. Štirje kombiji IMV
5. Dva kompresorja FAGRAM
6. Baraka in tračna žaga v Gradcu	20.000,00
7. Baraka (lesena brunarica) Ribnik	10.000,00
8. Baraka (lesena) v Straži pri pošti	5.000^00
9. Baraka, na postaji Črnomelj	2.000^00
10. Vrtalni stroj COBRA - PIONJER	5.000^00
11. Motorni prekopalnik „GUZZI"	6.000'()0
12. Kosilnica - priključek za „GUZZI"	1.000[()0
13. Skarpirna deska za buldožer	2.000,00
14 Traktorska odrivna deska	1.000 00
15. FIAT CAMPAGNOLA	20.000,00
16. Večje število rabljenih motornih žag
Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo 26. 12. 1978 ob 8. uri, pod točko 16 pa ob 10. uri na upravi Gozdnega gospodarstva, Novo mesto, Gubčeva 15. interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino.
Na izlicitirano ceno se razen pod točko 11 in 12 zaračuna še prometni davek.
Podrobnejše informacije o licitaciji lahko dobite na telefonski številki 21—065 ali 21-913.
Izklicna cena 60.000,00 60.000,00 15.000,00 4.000,00 - 10.000,00
aooo.oo
9/v JI
ll/rocLru>5totr ^obvfi^Joiitga/Ia^o/
Potniki se zgražajo nad voznikovimi izgredi, nedostojnim vedenjem in prepiranjem — Z disciplinsko komisijo
IZŠLA JE NASA POT
Šcnljemejski osnovnošolci smo pred kratkim izdali prvo letošnjo številko šolskega glasila Naša pot. 400 izvodov smo sami razmnožili, vsebina .sestavkov pa se nanaša na počitniške doživljaje, predstavljeno je delo pionirske in mladinske organizacije ter šolske skupnosti, zanimivi pa so tudi spisi o brigadirjih in partizanskih kurirjih. Dan mrtvih odseva iz literarnih prispevkov in poročil o obiskih partizanskih spomenikov. Gradiva nam ne primanjkuje, zato pripravljamo že drugo številko Naše poti.
SUZANA POTOČAR lit.-novin. krožek
PESTRA DEJAVNOST KROŽKOV
Krožkovna dejavnost na metliški osnovni šoli je zelo pisana. Za izven-šolsko delo, ki dopolnjuje pouk, je med učenci veliko zanimanje, saj se množično udeležujejo tekmovanj in sodelujejo na razpisih. Mnogi učenci so se razveselili tudi dveh novih možnosti za delovanje in siccr s taborniškim krožkom in šolskim športnim društvom.
MAJA WF.ISS novin. krožek
S PREHRANO SMO ZADOVOUNI
Prehrana za metliške osnovnošolce je urejena. Plačevanje poteka zdaj s položnicami, vsak učenec pa ima abonentski karton, ki ga odda ob prejemu kosila. Tak način je ugoden za učence in kuharice, ki pripravljajo zelo okusno hrano.
ČLANI NOVIN. KROŽKA OŠ Metlika
KDAJ METLIŠKI KULTURNI DOM
Poslopje stare metliške telovadnice bodo preuredili v kulturni dom. Računali so, da bo otvoritev že ob letošnjem dnevu republike. To pa se ni zgodilo. Kdaj bo kulturni dom dokončan?
DAMJANA BAJUK
novin. krožek OŠ Metlika
IZPRAŠEVANJE ZA BRALNO ZNAČKO
Sentjern^jski osnovnošolci že drugo leto tekmujejo za Župančičevo bralno značko. Tekmovanje je močno povečalo zanimanje za knjige. Učenci nižjih razredov so že bili prvič izprašani o prebranih knjigah, višješolci pa bomo to dokazovali v kratkem.
MATEJA CEKUTA novin.-lit krožek
SESTANEK TABORNIKOV S STARŠI
Taborniki odreda Samotni hrast smo pred kratkim pripravili roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je veliko staršev, katerim smo predstavili naše dosedanje delovanje in načrt dela za naprej. S spisi o taborniškem življenju so na sestanku sodelovali tudi medvedki in čebelice. Starši so zvedeli, kaj so veščine, kako obleči tabornika za izlet, in podobno. To je bil naš prvi roditeljski sestanek in je zelo usneL zato bomo na tak način starše še seznanjali z delom tabornikov.
MATEJA CEKUTA novin.-lit. krožek O S Šentjernej
NOVINAR NAŠ GOST
V torek, 12. novembra, je naš krožek obiskal novinar Dolenjskega lista Drago R ustja. Dolgo se je pogovarjal z nami in nam svetoval, kako naj urejamo šolsko glasilo. Novinarju Rustji se za obide zahvaljujemo.
ROMAN VOGRINC novinarski krožek OS Jurij Dalmatin, Krško
PESTRA DEJAVNOST TABORNIKOV
Na naši šoli že drago leto deluje taborniška organizacija, ki v štirih vodih združuje okroc 40 tabornikov. Pod vodstvom tov. Eve Pc-rušek se sestajamo enkrat na teden in pogovorimo o nalogah, ki smo si jih zadali z delovnim programom. Oktobra smo pripravili tudi pohod k Francetovi jami. Tam smo zakurili taborniški ogenj, izvedli zabavni program in streljali z zračno puško.
TANJA OR A ŽE M lit.-dopis, krožek OŠ Ribnica
Opisal bom nekaj primerov nedostojnega vedenja voznika Rasa, ki vozi Sapov avtobus na progi Ribnica-Kočevje.
I I. decembra ob I 3. uri je bil avtobus poln šolarjev in delavcev. V Nemški vasi je voznik avtotas ustavil, šel do zadnjih vrat, tam zgrabil enega od šolarjev za ušesa in ga vlekel do prednjih sedežev. Da so se nad takim početjem ostali potniki zgražali, se razume.
Naslednji dan ob približno enakem času je v Nemški vasi vstopila-starejša ženska in položila na sedež poleg sebe potovalko, ki je bila morebiti malo mokra od dežja. Voznik Rus, ki opravlja tudi spre-vodniške posle, je žensko prav grdo nadrl in se obnašal skrajno surovo. Potniki so se spet zgražali.
13. decembra ob 13. uri je na Rusov avtobus v Ribnici vstopalo veliko ljudi. Tudi sam sem bil med njimi in mudilo se mi je v službo. Ko sem stopil v vozilo, mi je voznik dejal, da moram izstopiti. Vprašal sem ga, zakaj, pa mi je odvirnil, da mi bo dal „eno na gobec”, če ne bom tiho. Nisem se hotel prerekati, še manj pretepati, izstopil sem in počakal naslednji avtobus.
Podobnih izpadov je imel voznik Rus še več, stalno pa se tudi prepira m ni zadovoljen, če potniki plačuje-
Rezka Tomšič
Kmalu po praznovanju 76. rojstnega dne je težka bolezen dopolnila grenko ča-šo življenja za Reziko Tomšič, od nje smo se poslovili kot od žene, ki je bila z vsem svojim življenjem in ravnanjem pravi vzor ljubezni do otrok, do sočloveka in domovine.
Tomšičeva se je rodila kot najstarejši otrok številne in revne družine v prekmurski vasi Ženik. Tako je že zgodaj okusila trdi boj za vsakdanji kruh. Kot nedoraslo dekle je morala iti služit v Ljubljano. Čez čas se je preselila v Ribnico in se poročila. Njen mož je bil zaradi udeležbe pri stavkah večkrat brezposeln, osem otrok, ki so se jima v zakonu rodili, pa je bilo treba nahraniti. Rezka je delala na njivah, zraven pa poslušala očitke zaradi zavednega moža. Vojno je dočakala že zelo izkušena. Mož in starejši otroci so odšli v partizane, vendar sc ni mož nikoli več vrniL Zaradi posledic partizanskih let je umri tudi eden od sinov. Udarec za udarcem, a hrabra žena je prenašala udarce usode in ostala aktivna: bila Je odbornica ObLO, aktivna v AFŽ, ZZB, ZK in drugod. Vsa leta je ostala ljubezniva, omikana in duhovita tovarišica in prijateljica. Vedno je bila pripravljena pomagati, zato jo bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo ohranili v spominu.	M.	BOROVČEVA
jo z drobižem ali bankovci. Ta voznik gotovo ne opravlja svojega dela odgovorno. Nedostojno vedenje in izgredi, ki jih povzroča, presegajo vse meje, zato ne bi bilo napak, če bi svoje (nedelovne navade pojasnil disciplinski kemisiji v podjetju.
TOMAŽ KOVAČIČ Struška 15 Ribnica
Hudo je, če si star in sam!
Zakaj so ostareli prepuščeni sami sebi?
Ni hvaležen posel pisati o ostarelih ljudeh. To zato, ker je boleče opazovati, kako so pogosto nemočni prepuščeni sami sebi. Mnogi mi potožijo, da ni nikogar, ki bi se brigal zanje. Sam bi se odpravili na občino, socialno skrbstvo ali sodišče iskat pravico, toda zaradi onemoglosti ne morejo do avtobusa. Mladi, za katere so garali, pa so jih pozabili.
Sprašujem, ali krška občina res ne premore socialnih delavcev, ki bi vsaj nekajkrat na leto obiskali take ljudi, prisluhnili njihovim stiskam in jim morebiti celo pomagali? Ne trdim, da je povsod hudo, toda tam, kjer se ostareli razjočejo nad početjem mladih, ki jih puščajo v bedi -tam je zares hudo. Že kanček pozornosti socialnega delavca pa bi mnogim ostarelim ljudem lahko razsvetlil sivino življenjskega večera. Ali je to res tako težko storiti?
BRALKA Z ARDRA
PREDAVANJE O KITAJSKI
Ko smo se v šoli učili o Kitajski, si nismo mogli predstavljati, daje to tako velika dežela. Toda Kitajska je tudi zanimiva in lepa, o tem nam je nedavno tega govoril Janez Gartnar, ki se je nekaj dni mudil v tej državi Povedal nam je veliko podrobnosti o Kitajski in njenih ljudeh, pokazal nam je tudi diapozitivi o lepotah kitajskih pokrajin in zgodovinskih spomenikov.
ANDREJA URBIČ novin. krožek OŠ Šentrupert
GROZA IN STRAH
Rad bi živel mimo življenje delovnega človeka, vendar mi Romi tega ne pustijo. Imam že pet let delovne dobe, zdaj pa sem zaposlen v IMV v Novem mestu; vse to ne gre v račun nekaterim Romom. Začeli . so pritiskati name, grozijo mi, vznemirjajo me. Pravijo, da me ..zagrinjajo črnomodri oblaki” (romska grožnja z smrtjo) ipd. Tako ne morem več živeti, zato preko časopisa pozivam Rome, naj me pustijo pri miru.
MIHA KOVAČIČ Ruperč vrh
Partizana sta znana
V Loki pri Šentjerneju sta 9. septembra 1942 padla L. Kocjančič in F. Fabjančič
V članku, ki je bil objavljen pred meseci v Dolenjskem listu, je bilo zapisano, da sta septembra 1942 v Loki pri Šentjerneju padla dva neznana partizana. Krajevna organizacija ZB NOV Šentjernej je ugotovila, da sta 9. septembra 1942 padla Leopold Kocjančič in Franc Fabjančič, oba rojena v Polju pri Ljubljani, Prvi 1909. drugi pa 1910. leta. Pokopana sta na šentjemejskem pokopališču.
Priče medvojnega dogodka se dobro spominjajo, kako so belogardisti pbkolili Loko, da je Kocjančič med bojem ranil enega belogardista v roko, nato pa sta partizana zbežala in na begu padla. Priče domnevajo, da sta bila Kocjančič in Fabjančič najbrž komisarja čet ali vodov 12. brigade, vedo pa tudi povedati, da so se po smrti partizanov belogardisti surovo znašali nad vaščani.
Za ZB NOV Šentiemej: STANKO KUSU AN
Nejasne zvezdice?
Bralci se sami odločajo za ustrezno izdajo DL
Četudi smo že večkrat pojasnili, kako je z različnimi izdajami Dolenjskega lista, nas bralci se zmeraj sprasujejo o pomenu zvezdic na naslovni strani časnika, do nejasnosti pa prihaja največkrat tedaj, ko zvezdic ni. Pojdimo po vrsti.
Dolenjski list ima dve pokrajinski izdaji. Skupne strani (prva, zadnja, sredina, kultura, šport, pisma bralcev itd.) so v obeh tste, v časniku z eno zvezdico pa so še t.i. komunske strani za novomeško, brežiško, krško, sev-niško in trebanjsko občino, časnik z dvema zvezdicama pa prinaša na komunskih straneh gradivo o novomeški, črnomaljski, metliški, kočevski in ribniški občini.
Kadar pa izide Dolenjski list brez zvezdic, to lahko pomeni dvoje: prvič, da so v obeh izdajah objavljene komunske strani za vse omenjene občine; in drugič, da posebnih komunskih strani ni, ampak je gradivo iz občin objavljeno na skupnih straneh. Slednje se zgodi le te-dcU, kadar Dolenjski Ust izide v manjšem obsegu, to pa je zelo poredkoma.
O tem, katero izdajo želijo prejemati, se bralci Dolenjskega lista odločijo ob naročilu, željam po spremembi pa ugodimo sproti.
UREDNIŠTVO DL N,	>
A
VOLNENA DARILA MLADIH
Na novomeški gimnaziji člani RK vsako leto opravijo več
y tem jetu; 20 decembra
j ra so
akcij, med katerimi je prav gotovo najbolj človekoljubna zadnja
115 oskrbovancem Doma starostnikov v Metliki izročili za novoletno darilo šale in plede, ki so jih sami spletli. Denar za nakup volne so zbrali s prostovoljnimi prispevki, pletenje pa je vodila tov. Anica Zafred. Preden so darila peljali v Metliko, so jih razstavili'v šolski knjižnici (na sliki). Foto: Janez Pavlin
DOLENJSKI UST
TELEVIZIJSKI SPORF.nl IQ
TOREK, 26. XII.
PETEK, 22. XII.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
10
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.no TV V SOLI: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka
9.55	in 11.55 SLALOM ZA MOŠ-KE, prenos iz Kranjske gore
Proga za slalom na Vitrancn je po mnenju poznavalcev ena najtežjih, po kateri bodo smučarji vijugali za točke v svetovnem pokalu za tokratno sezono. Za znamenitega Ingemaria Stenmarka so menda ravno težke proge najlažie, na njih niza zmage kot za šalo. Kljub vsemu pa tudi za današnji slalom velja, da ni nič odločeno vnaprej; pade ali zgreši vratca lahko ta ali oni smučar, priložnost za visoko uvrstitev imajo mnogi, med njimi tudi naša Kržaj in Strel.
•••••••••••
SOBOTA, 23. XII.
15.00 TV V SOLI: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Rast živih bitij
16.15	SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Kranjske gore
17.20	ZVERINICE IZ REZIJE: MRAVLJI IN MUREN
17.40 MATHIS
18.00 OBZORNIK
18.10 SREČANJE OKTETOV 78
18.40 LANGTANG
V	drugem programu oddaje o življenju v himalajskem predgorju se bomo seznanili s svetom, ki so ga ljudie z obdelovaniem že spremenili v kultivirano pokrajino. Spoznali bomo geološko in kulturno preteklost Nepala ter značilnosti tamkajšnjega rastlinstva in živalstva.
19.10 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
21.05	RAZGLEDI
21.45	TV DNEVNIK
22.00 BARETTA
22.50	POROČILA
20.00 SLOVENSKA PRIREDITEV OB DNEVU JLA
16.55	Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik —
17.45	Magnet - 18.15 Družbena tema —	18.45	Rock koncert:
Ansambla Galija in Atomsko sklo-nište - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura -
21.00	Včeraj, danes, jutri - 21.10 Glasbeni atelje
10
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.00	POROČILA
8.05	STARE JAPONSKE PRAVLJICE
8.20	Čarobna žoga
8.35	Z BESEDO IN SLIKO: MODRI ZAJEC
8.50	Voelker - Luker: SAJ TO JE ZA ZNORET, 1. del mladinske igre
9.25	DALJNOGLED
9.55	NOVA OBZORJA SOCIALIZMA
io.4o	izbira Študija in pa
KLICA: VOJAŠKI POKLIC, 1. del
11.05 M. Dombrovvska: NOČI IN DNEVI
11.55	in 16.00 POROČILA
16.05 OTOK TJULENJEV, film Kje se odvija dogajanje, pove že
naslov angleškega filma za mladino. Na otokih severne Škotske so si poiskali življenjski prostor tudi tjulenji, ki se odpravljajo kotit na manjši otok. Ta je kajpak zaščiten, vzdrževati red in skrbeti za nedotakljivost otoka pa lovskemu čuvaju pomagajo tudi otroci. Zgodi se, da je otok naprodaj, lovci pa si pridobijo dovoljenje za odstrel tolikšiega števila sesalcev z dragocenim krznom, da bi bilo naravno ravnotežje živalskega sveta na otočju lahko resno ogroženo. Otroci in lovski čuvaj ne sto-jiio križemrok, pač pa razkrijejo, da so lovci prišli do dovoljenja z zvijačo. Otok tjulenjev je tako rešen pomora.
17.00	PARTIZAN:	JUGOPLAS-
TIKA, prenos košarkarske tekme
18.35	OBZORNIK
18.45	MUPPET SHOW (gostuje Milton Berle)
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE
20.55 GOSPOD VERDOUX, film
22.55 POROČILA 23.00 625
17.35	Test - 17.50 Narodna glasba
-	18.20 TV novice - 18.35 Dokumentarna oddaja - 19.30 TY dnevnik - 20.00 G. Verdi: Falstaff (1. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Feljton: Zadnja pošta Zagreb -
21.40	Športna sobota
NEDELJA, 24. XII.
10
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.50	POROČILA
8.55 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: DOMAČA ANSAMBLA FRANK in KUMER
9.25	625
9.45	D. Sušič: ODBORNIKI
10.30 Čebelica maja
10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOŠA
11.30KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA
Bralci tega snoreda in gledalci televizije gotovo že veste, da za naslednjih šest oddaj televizijci spet niso pravočasno določili točen čas predvajanja, četudi nobena od njih ne bo vezana na neposredni prenos. To poemni, da ja natančno znana njihova dolžina, zato bi bilo moč najmanj dva tedna in več vnaprej določiti njihovo časovno zaporedje predvajanja. Televizijci pa sc kot
klopje držijo nekih ustaljenih programsko usklajevalnih sestankov, ki so, kot kaže, le za to, da so. In posledica? Do številnih tedenskih časnikov prepozno pridejo časovni razporedi za nedeljsko popoldne.
KAJ VEMO O . . .
DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1960
To leto je bilo nemirno. Na jugu Afrike so bili boje za apartheid in zoper njega, 21. marec pa je OZN razglasila za mednarodni dan boja proti rasnemu razlikovanju. Pred neodvisnim Kongom in predsednikom Lumumbo so bili številni krvavi zapleti. Vojna v Alžiriji ni popustila. Sovjeti so sestrelili ameriško vohunsko letalo U-2, kar je spet oživilo hladno voino. Demokrat J. F. Kennedy je izbojeval tesno zmago na ameriških predsedniških volitvah. Potres je porušil maroški Agadir. Itd.
ŠPORTNA POROČILA VESELO POTOVANJE Z BAY CITY ROL1ERS POROČILA
IRONIJA USODE, 1. del filma
Sovjetska kinematografija premore dovolj komedij, film Ironija usode ali Malo v rožicah pa sodi v vrsto usnešnješih tovrstnih stvaritev.
V	dveh delih bo film ponudil obilo zabave na račun gradnje govori o akciji, katere cilj je kar najbolj temeljito spoznavanje zdajšnje prednovoletno vzdušje.
19.'0 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	A. Marodič:	POTI IN
STRANPOTI
20.55	CETINJE - MESTO HEROJ Čez leto dni bo mesto, ki je bilo med zadnio vojno zgled odpora proti okupatorjem in zato proglašeno za mesto heroja, proslavljalo petstoletnico obstoja. Cetinje je znano tudi po tem, daje imelo prvo tiskarno na Balkanu.
21.25	TV DNEVNIK
21.35	ŠPORTNI PREGLED
15.20	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri
-	21.20 Celovečerni film
PONEDELJEK, 25. XII.
10
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
9.00 TV V ŠOLI: V ritmu, Jugoslavija po drugi svetovni vojni, Za prosti čas, Gozd
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis
11.10 TV V ŠOLI: Za naimlajše
15.00 TV V ŠOLI, ponovitev
16.10 LJUDJE IN ZEMLJA
17.15	POROČILA
17.20	VRTEC NA OBISKU: DEDEK MRAZ PRIHAJA
17.35	KAJ VEMO O...
18.00 OBZORNIK
18.10 SPEKTER
Prvi prispevek o dosežkih tujih strokovnjakov bo govoril o akciji, katere cilj je kar najbolj temeljito snoznanje Venere. Kot vemo, na to Zemljino sosedo letita dve vesoljski ladji, zato bomo zvedeli, kakšne raziskovalne naloge so pred njima. Ostali prispevki pa bodo govorili o
novi metodi, ki bo v pomoč gluhim otrokom pri učenju govora, o raziskovanju čutil žuželk in o viličarju na petih kolesih.
18.30	ŠOLA SMUČANJA 4okrat ho beseda tekla najprej o opremi, ki je potrebna za tek na smučeh. Smuči je treba pred vsakim tekom namazati, zato sc bodo vsi, ki jih to zanima, lahko seznanili tudi z osnovnimi pravili mazanja smuči. V nadaljevanju oddaje bo govor o osnovnih tekaških korakih, tako na primer o dvotaktnem diagonalnem koraku, ki ga smučur nato izpopolnjuje v močnejše in dalji- drsenje. Zatem se je treba naučiti koraka s sočasnim odrivom od obeli palic.
Od tega je odvisno, kako bo tekač na smučeh obvladal enkorak oz. dvokorak.
18.45	MLADI ZA MLADI
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Krleža:	GOSPODA
GLEMBAJEVI, predstava Drame
SNG Ljubljana
22.25	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik-v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Živel je car 18.00 Mali šlager - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
20.00	Izkušnje - 20.30 Poročila
20.40	Celovečerni film
8.45 TV V ŠOLI: Pod snežno odejo, Ali ste vedeli.', Vrag na vasi. Novoletna pravljica, Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Prirodoslovjc, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	ROCK KONCERT: JANIS IAN
Ce jo primerjamo s Carole King, Carly Simon, Joan Baez ali Joni Mitchell, je Janis lan ena manj znanih ameriških rock glasbenic. Ze pri štirinajstih je pela po newyorških folk klubih, izdala nekaj plošč, se poročila in kot pevka padla v pozabo do 1974, ko se je spet lotila
snemanja plošč, ki so ji utrle pot med mlade poslušalce I jubitelje rocka bodo slišali pet skladb lanove, in to: Ko je konec zabave, Pri sedemnajstih, Vodene barve. Pozimi in Zvezde.
17.55	OBZORNIK
18.05	PISANI SVET: ZLATO
18.40	JRIMSKA TELEVIZIJA
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	MEDNARODNA OBZORJA: KOROŠKA IN SLOVENIJA
Oddaja, ki jo je avstrijska televizija predvajala 6. decembra, je govorila o vnrašanju delovnih mest na avstrijskem Koroškem pa tudi o gospodarskem sodelovanju med to deželo in Slovenijo, kar ni po godu nacionalno in šovinistično usmerjenemu Heimatdienstu. Bodisi delavci ali politiki pa so v oddaji prepričljivo pokazali gospodarsko, socialno in še kakšio škodljivost hei-matd ien«tovske gonje. Oddajo, kije poziv k širšemu sodelovanju v okviru dobrih sosedskih odnosov, bodo
ljubljanski televizijci prikazali z dodatkom mnenj slovenskih gospodarskih in političnih krogov.
21.05 Stendhal: LUCIEN L E LAVE N
21.55 TV DNEVNIK
22.10 GLASBENI MAGAZIN
22.55 POROČILA
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirske TV novice - 18.15 Književi klub - 18.45 Narodna glasba -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 24 ur - 21.10 Znanost - 21.55 Izviri
SREDA, 27. XII.
I0i
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.30 TV V ŠOLI: Narodi in svet, Industrijski izdelki, Bitka na Sutjeski, Slikarske tehnike
10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka Risanka, Izobraževalni film
16.10	POROČILA
16.15	Z BESEDO IN SLIKO: DEČEK JEŽEK
16.25	LONDONSKA NARODNA GALERIJA
16.50	OBZORNIK
17.00 CIBONA: PARTIZAN, prenos košarkarske tekme
18.30 PUNTARSKA PESEM Tokratna oddaja bo posvečena
pesmim španske državljanske vojne.
Borci zoper fašizem so prinesli v Španijo tudi borbene pesmi svojih dežel, z bojišč pa so šle z njimi domov španske pesmi. Pesmarica španskih borcev navaia nad sto pesmi, ki jih pojejo tudi drugod po svetu. Pri nas so znane Povej, kam gre, črnolaska (oz. Na oknu glej obrazek bled), Pesem internacionalnih brigad, Štirje generali, Žanjiei itd. Slišali smo tudi pesem No pasaran!, ki jo je zložil Vuk Stambolovič.
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRA TRAJKOVIČA
Za film z gornjim naslovom je dobil lani srbski režiser Dejan Ka-raklajič puljsko bronasto areno. Ta komedija o ljubezenskem dozorevanju mladostnikov je kar solidna stvaritev v okviru možnosti jugoslovanske kinematografije, drugod po svetu pa je nastalo že veliko boljših
filmov o isti temi. Film so si mnogi že lahko ogledali v kinodvoranah, za prednarznično vzdušje pa ne bo odveč, če se ob Ljubezensekm življenju Budimira Trajkoviča nasmihamo še pred malimi zasloni.
21.45	SODOBNIKI:	LIDIJA
OSTERC
22.15	TV DNEVNIK
18.45	Potuioči glasbeni muzej -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 22.00 TV dnevnik
)
ČETRTEK, 28. XII.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
10
18.05	Z BESEDO IN SLIKO: ČAROVNIK UJTATA
18.20	AFAR, dokumentarni film
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OČI KRITIKE
8.55 TV V ŠOl.I: Matematika, Pismo materi, Gana
10.00	TV V SOLI: Francoščina
10.30	TV V ŠOLI: Umemost, Risanka, Kemija
14.55 TV V ŠOLI, ponovitev
17.15	POROČILA
17.20	Voelker-Luker: SAJ TO JE ZA ZNORET, 2. del mladinske igre
17.55 OBZORNIK
VENSKE DRAME - I. Cankar: VEČERI JULIJANA STEPNIKA
21.35	NA ZVEZI
22.05	TV DNEVNIK
17.20	TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 F. Bevk: Mali upornik - 18.15 Znanost -
18.45	Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko -
23.30 24 ur
20.45 RETROSPEKTIVA SLO-
(PRVI RADIJSKI PROGRAM)
PETEK, 22. XII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Kaj je armada). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno.
12.10	Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Bru-mat: Sroboti). 12.40 Pihalne godbe.
13.50	Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (T. Pavček - M. Vodopivec: Mali mišek Mokcdaj).
14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 18.05 Moment musical
19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo s pevci blucsa. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 23. XII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Konecrtna sonata za violino in klavir F. Veracinija. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo.
11.40 Mi nojemo. 12.10 Godala v timu. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Tone Zafošnik: Problematika selekcije vinske trte na primorskem).
12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Tomislavom Ivčičein. 15-30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS.
19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Kviz, 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 (XI daj a za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 24. XII.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Na ščukino zapovedi 8.38 Skladbe za mladino.
9.05	Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe.
10.30 Humoreska lega tetina (M. Szamozvvanec:	Mladosl	za vse).
11.00 Pogobor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru „Johanncs Fehring". 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (Jean Giraudoux: Apolon iz Bella-ca).19.45 Glazbenc razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturo (J. Murn: Zimske l
23.15	Plesna glasba za vas.
0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 25. XII.
21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (D. Janjič: Nova koža). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
dl” SREDA, 27. XII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 nenavadni pogovori (Manjka mi zaupanje vase.) 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti( (inž. Matija Kovačič:
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje
in pozdravi. 9.40 Vedre melodije. 11.63 Za vsakogar nekaj . 12.10 Veliki revijski orlcestri. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Rihar: Kako čebclarimo po pojavu varoatoze.)
12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni mter-mezzo. 15.45 Kilturna kronika.
18.05 Glasbena izročila tisočletij.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (N. Grafenauer: Soneti). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 26. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Bitka za ranjence na Neretvi). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert.
12.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Span-ring: Sklepi s prvega posvetovanja o kmetijski informatiki v Poreču J
12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Družba in čas (Gojko Stanič: Razredna struktura naše družbe in politični sitem, 2. del).
18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z.... 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Pričevanja o slovenski radijski igri.
ujski nasvetu ttnz. Mama KovaCiC: Načela skupne proizvodnje). 12.40 Pihalne goabe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.45	Spomini in pisma (Puškin: Pisma). 18-05 Kaj radi poslušajo.
18.30	Koncert za besedo (Lepa Kataji 19.45 Minute z ... 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. (I. Domokos: Pesmi).
23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 28. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Šolstvo v Sloveniji po letu 1869). 9.35 Domača in tuja zborovska glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Slavka Kavčič: Razporejanje dohodka, pridobljenega iz zasebnih gozdov). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05" Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.30 CJasbcni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori (Lektorji slovenskega jezika na tujih univerzah). 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z...
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo...). 21. 40 Lepe melodije. 22.20 Akademski baročni kvartet. 23.05 Literarni nokturno (S. Kanti Das: Severni in južni pol).
23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
DOLENJSKI LIST____________________________________________________________________________________________________________________       št.	51	(1532)	-	21.	decembra	1978
kultura
in
izobra-
ževanje
Če bi pel generalni
V tozdih se otepajo s slabim posluhom za kulturo
,.Delovna organizacija mora ob svoji vsakdanji dejavnosti poskrbeti tudi za kulturo. Delavca je potrebno osveščati, da bo zavestno delal več, in če bomo med delovnim procesom žrtvovali vsak uro za kulturno dejavnost, nam bo to prej uspelo."
Te besede je povedala Staša Vovk, predsednica komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu, na začetku nedavneea posveta za organizatorje kulturnega dela iz tozdov in drugih delovnih skupnosti. Udeležba je bila klavrna, kot na prejšnjih sklicih: od 22 vabljenih je prišlo na posvet vsega pet organizatorjev. Ali že ta ugotovitev dokazuje, da so se dali ljudje za organizatorje imenovati zgolj zato, da so zadostili obveznosti, ali morda ravnajo skladno s splošnim odnosom in posluhom za kulturno delo v delovnih organizacijah?
Čeprav je večina delovnih organizacij bore malo naredila za kulturo, bi jih lahko nekaj izločili. ter dali za zgled, akoravno še ne pomeni, da so tam, kjer poskrbe za proslavo ali drugo prireditev, naredili vse, kar ustreza kulturnim potrebam delavcev.
Razveseljivo je, da so začeli orati ledino v IMV, največji delovni organizaciji v občini, kjer je za organizatorja kulture zadolžen Zvone Pavlin, predsednik sindikata v tozdu Prikolice. Povedal je:
„Za več kot 5.000 delawcev v IMV sva le dva kulturnika. Dela je malo, sai med vodstvenimi organi in delavci še ni pravega
posluha. Težko je organizirati izlet z ogledom Forme vive, še teže pa prodati 50 vstopnic za gledališče. Premik pa kljub temu čutimo: naš pevski zbor je že prestal krstni nastop, radi pa bi ustanovili še ansambel. Kulturne skupine je težko sestaviti. Tako je to: če bi pel generalni, bi vsi pristopili."
TUDI PROSLAVA PRITEGNE, če je popestrena s kulturnim sporedom.
Podobno je drugod. Kulturniki se zbero pred proslavami potem pa vse utihne. Več so naredili v Krki, Novoteksu in No-volesu, a so tudi v teh delovnih organizacijah šele sredi poti pri uresničevanju gesla ,.Kulturo delavcem". Drago Medic iz No-volesa je menil, da se pri njih kaže potreba po poklicnem organizatorju kulture. „Nujna bi bila povezava oziroma sodelovanje delavskih kulturnih skupin. Delavske športne igre pa so lahko za vzor, kako prinraviti srečanja na kulturnem področju,“ je dodal.
Do pravega premika bo prišlo, ko bo dobila kultura ,.domovinsko" pravico v samoupravnih aktih delovnih organizacij. In čas je že, da se to zgodi.
J. PAVLIN
Se bo morala ,.potujoča” ustaviti
Naložba v prvo novomeško potujočo knjižnico ni bila zgrešena, le knjig za izposojo je tako malo glede na bralno »lakoto" , ki se je odkrila že na začetku
Podatki iz krajev, kamor je novomeška potujoča knjižnica naredila prve službene kilometre, so silno razveseljivi in hkrati hudo zasktbljivi. Poglejmo, zakaj! Samo v času od otvoritve 27. novembra pa do 7. decembra si je 208 bralcev na trinajstih postajališčih (na vsega štirih progah) izposodilo nič manj kot 565 knjig ali vsak skorai tri. To nedvomno kaže na izredno željo po branju v odročnejših krajih in manj razvitih krajevnih skupnostih ter v delovnih organizacijah. Še več, takega navala niso niti načrtovali niti pričakovali, ko so knjižno izposojevalnico na kolesih poslali na pot. V nekaj dneh se je namreč zgodilo, da je „pošla” skoraj četrtina knjižnega fonda potujoče knjižnice. Boje se, da bo sedanji fond, ki šteje s knjigami, nabavljenimi z naročilnico IMV, okoli 3.500 izvodov, ob tolikšni bralski ,.lakoti” izčrpan že v prvem mesecu poslovanja. Potujoča knjižnica bi seveda prazna ne smela iz garaže in to se tudi ne sme zgoditi.
Problem, ki ga je nujno rešiti, ni lahak. Najprej zato, ker normativi določajo, da mora imeti potujoča knjižnica vsaj 20.000 knjig, kolikor je tudi krajanov in zaposlenih, ki naj bi jih oskrbovala. V tej številki pa se nakazuje tudi ključ za rešitev problema: samo borih 13 dinarjev na vsakega zaposlenega in občana v krajevnih skupnostih bi bilo potrebno plačati na leto, da bi potujoča knjižnica lahko pridobila 2.000 novih knjig. Če bi tako nadaljevali, bi predpisani knjižni fond zanjo dosegli v nekaj letih. Na to in podobne možnosti, od česar je nedvomno odvisen nadaljnji obstoj potujoče knjižnice, bi morali misliti vsi, ki so tej knjižnici pomagali od rojstva in prve hoje, pa tudi mnogi drugi. Študijska knjižnica Mirana Jarca je svojo obveznost do potujoče knjižnice izpolnila in od nje ni mogoče zahtevati ničesar več.
Za delovanje potujoče knjižnice v letu 1979 bo potrebno zagotoviti več kot 507.000 dinarjev. Denar je potreben za kritje vseh stroškov v zvezi z vozilom, za plačilo šofeija -knjižničarja, namestitev dveh novih
Sloveči mojstri iz „Albertine”
Izbor risb in akvarelov, ki jih hranijo na Dunaju, bo v Novem mestu na ogled do 5. januarja — Na otvoritvi sta koncertirala pianist Andrej Jarc in violinist Franci Rizmal
Dunajska .Albertina” je ena največjih in najboljših umetniških zbiik na svetu, hrani skoraj milijon risb in grafik (originalov) slovečih mojstrov od renesančnih časov dalje. Prve risbe za to zbirko je prispeval njen ustanovitelj vojvoda Albert von Sachsen — Teschen, zet cesarice Marije Terezije. Do leta 1780 je bil petnajst let kraljevi namestnik na Madžarskem, po letu 1792 pa generalni guverner
avstrijske Nizozem&e. Grafike, ki jih je pridobila „AIbertina”, je daroval predvsem princ Evgen Savojski, zbirka pa je prevzela tudi številne Dueieijeve moistrovine, ki jih je zbral cesar Rudolf H.
Od leta 1822 je ..Albertina” odprta za javnost. Leta 1919 je postala državna ustanova in se je združila z zbirko bakrorezov dunajske Dvorne biblioteke. Med grafičnimi mojstri vseh šol in dežel so med drugimi zastopani Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael Santi, Duerer, Rubens, Rembrandt in drugi do Boucheija, Cezanna in Kandinskega. Originalne grafike so lahko »azstavljene le krajši čas in še to ob posebej določeni umetni osvetljavi in klimatskih pogojih. To pomeni, da širšemu občinstvu niso dostopne. Da bi pa le-to ne bilo
»I
Albrecht Duerer:	AVTO-
PORTRET TRINAJSTLETNEGA DUERERJA (1484) - risba s srebrnim svinčnikom.
PRIZNANJE TONETU KNEZU
Znani novomeški arheolog in publicist Tone Knez, kustos v Dolenjskem muzeju, je bil za svoje dolgoletno raziskovalno in publicistično delo, s katerim se je uveljavil tudi v tujini, nedavno izvoljen za dopisnega člana nemškega Arheološkega inštituta v Berlinu. To je pomembno mednarodno priznanje strokovnjaku, ki že dolga leta deluje kot arheolog in publicist na Dolenjskem in čigar nemajhna zasluga je, da je postala novomeška prazgodovina popularna doma in v tujini.
prikrajšano za te stare mojstrovine, so dali delati natančne kopije (faksimile). Odlično izdelani faksimili v celoti nadomestijo originale.
O slednjem se lahko prepričamo tudi v Novem mestu, kjer je v veliki dvorani Dolenjske galerije od torka,
12.	decembra, odprta razstava 73 faksiiniliranih risb in akvarelov, ki jih hrani grafična zbirka .Albertina”. Zbirko je za ogled v Sloveniji (do zdaj je gostovala v Kranju, Celju, Mariboru in Ajdovščini, po 5. januarju pa bo iz Novega mesta odpotovala v Ljubljano) posredoval Avstrijski kulturni inštitut v Zagrebu s sodelovanjem Narodne galerije v Ljubljani.
Ta ..potujoči” izbor faksimilov ..Albertine” želi slovenskim ljubiteljem likovne umetnosti pokazati nekaj najlepših risb in akvarelov od
15.	do začetka 20. stoletja in med njimi mojstrovine nekaterih najpomembnejših ustvarjalcev od renesanse do secesije. Kot je poudaril inž. arh. Jovo Groboviek na otvoritvi v Dolenjski galeriji, je v izboru največ del, ki so mojstrom kasneje služila kot predloge za kompozicije na velikih platnih.
Z največ deli je na razstavi zastopan Albrecht Duerer - s 24.. Med temi vzbuja pozornost grafika -avtoportret slikarja, ko je imel v«ega trinajst let. Sledijo: Hans Baldung Grien, Rafael Santi, Michelangelo Buonarroti, Marco Basaiti, Fra Bartolommeo in Bernardino Luini s po eno risbo ali akvarelom (vsi ti so
V	SOBOTO PREDSTAVITEV
Izšla je druga letošnja številka »Samorastniške besede". Njen izid bodo počastili z besedno-glasbenim večerom v soboto, 23. decembra, v avli trebanjske osnovne šole. »Samorastniška beseda" je tokrat najobsežnejša: na 48 straneh objavlja pesniške in prozne stvaritve 29 avtorjev. Od tega se jih 21 prvič predstavlja. Revija, ki jo ureja razširjeni uredniški odbor, je »namreč pritegnila k sodelovanju sodelavce iz vse Slovenije, s tem pa tudi nakazala, da hoče postati odmevna in tudi upoštevana zunaj meja trebanjske občine in dolenjske regije.
knjižničarskih delavcev (bibliotekarja, ki bo strokovno obdeloval knjige in vodil matično knjižničarsko službo v novomeški občini, ter knjižničarja, ki bo spremljal šoferja, razdeljeval knjige pri izposoji in sestavljal kataloge za potujočo
bili tudi Duererjevi sodobniki). Potem srečamo imena: Rubensa in Rembrandta (s po 4 deli), Rembrandtovo šolo (dvoje del), Lorraina in Natoira (s po 3 deli), Boucheija in Greuza (po eno delo), Fargonarda (4), Roberta (1), Auberta (2), More-auja (1) pa Guerina (1). Camilla Corota (1), Ingresa (1), Milleta (1), Degasa (1) in Renoira (1), edina v tej vrsti, ki sta ustvarjala in se jima je življenje izteklo v 20. stoletju. Gre torej za imena, brez katerih si ne moremo zamisliti posameznih slikarskih obdobij skozi stoletja in pomenijo nosilne stebre v stavbi, ki ji pravimo likovna umetnost novega veka.
Obiskovalci, ki so se udeležili otvoritve, so bili deležni tudi izjemnega glasbenega sporeda. Pianist Andrej Jarc, novomeški rojak iz Lju-bljane, in violinist Franci Rizmal, doma iz Žalca, sta na koncertu iv-zedla nekaj Corellijevih in Kreisleije-vih skladb za klabir in violino, a tako dopadljivo, da so bili poslušalci deležni še dodatka.
I.Z.
Čirovič in Matoh v Kranjski gori
Kmalu bosta razstavljala tudi na Primorskem
Ribni&i slikarski par iz vrst mlade generacije, Milan Čirovič in Dušan Matoh, je 15. decembra odprl razstavo svojih del v prostorih hotela , Kompas" v Kranjski gori. Pokrovitelj razstave, ki bo trajala do 15. ja-nuaija, je ribniška kulturna skupnost.
Kritika je že nekajkrat ugodno ocenila dela teh dveh slikarjev, ki sodelujeta že od leta 1973. Doslej sta skupaj razstavljala v Ribnici in Ljubljani, po Kranjski gori pa bosta razstavljala na Primorskem.
Čirovič upodablja, oziroma prikazuje le motive iz svoje domovine Črne gore. Slika ljudi, surovo naravo in dogajanja iz teh krajev. Tudi Matoh slika le motive iz svojega kraja, vse kar je povezano z ribniškimi kraji, suho robo in ljudsko ornamentiko.
Slikarja sta samouka in si želita, da bi pritegnila v Ribnico čimveč mladih slikarjev ter nato tu ustanovila slikarski klub.
M. GLAVONJIČ
r
Lado Smrekar - primus kostanje viške kulture
Ladu Smrekarju za 50 — letnico
Se poln načrtov
„Kaj res šele 50 let? ” smo se spraševali pred dnevi, ko so v Krškem počastili življenjski jubilej ljudskega prosvetarja, šolnika, kulturnika in družbenega delavca Lada Smrekarja iz Kostanjevice. Vprašali smo se tako potem, lco smo ponovno za nip razgrnili pred sabo vse, kar je v slovenski kulturi povezano z njegovim imenom in četrtstoletnim delom v dolenjskih „Benet-kah“.
Kako mu je vse, česar se je polotil s svojim neutrudnim delom in vero v poslanstvo, kakršno si je sam odmeril, tudi uspelo, je vprašanje, na katerega bi le težko našli odgovor, če ne bi poznali njegovega garaštva pa tudi notranje moči, katero je znal prenašati na krog številnih kulturnih zanesenjakov, ki so mu vedno stali ob strani.
Šolska „Goijupova galerija”, danes izredna zbirka naše p oimpresionistične likovne umetnosti, »Dolenjski kulturni festival14, »Forma Viva”, »Galerija Jakac” in tako dalje in tako naprej, so stvari, vse bolj nepogrešljive v slovenskem kulturnem življenju, marsikatera med njimi pa najboljši dokaz in zgled pravilne kulturne politike, za kakršno si povsod prizadevajo in na katere sadove lahko prav v Kostanjevici že pokažemo.
In če so jubileji ponavadi nekake življenjske prelomnice, za Smrekarjevega tega ne moremo trditi. „Vem, da vsega, kar bi rad, še nisem naredil," je dejal, „in upam, da bom za marsikak načrt še imel dovolj moči!“
In kaj naj mu rečemo ob 50-letnici mi, ki smo ponosni na njegovo delo? Nič drugega mu najbrž ne bi bilo tako všeč kot zagotovilo, da smo tudi mi prepričani v njegov prav in da mu bomo zato, če nas bo poklical, vselej in povsod pomagali.
Ž. SEBEK
knjižnico), za vzdrževanje posebnega prostora za potujočo knjižnico (pod streho študijske knjižnice) in za nabavo 250 novih knjig. To bi pravzaprav ne smeli biti preveliki stroški, saj gre za potujočo knjižnico in z njo za obliko knjižne izposoje, ki je od vseh drugih znatno cenejša. Potujoča knjižnica bo namreč nadomeščala dejavnost kar šestih splošno izobraževalnih knjižnic, njeno osebje pa najmanj šestih knjižničarjev v takih knjižnicah. Ob tem si lahko le mislimo, koliko denarja bi morali zbrati, če bi hoteli usposobiti prej omenjeno število splošnoizobraževalnih knjižnic in plačati njihovo osebje, in da ga je za usposobitev in normalno delovanje potujoče knjižnice potrebno nekajkrat manj.
I.	ZORAN
OBISK Z MULJAVE
Dramska skupina kulturnega društva Josip Jurčič z Muljave je 10. decembra gostovala v Soteski z Goldonijevo veseloigro ,Striček Ihta“ in tako vrnila obisk Zarji, s katero že pet let sodelujeta.	y	-p
Poverjeništva
Društvo knjižničarjev Dolenjske imelo občni zbor
Na drugem občnem zboru Dništva knjižničaijev Dolenjske, ki je bil 15. decembra v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, so za novo predsednico dništva izvolili Leo Grabrijan iz občinske matične knjižnice v Črnomlju.
Društvo bo poslej obvladovalo območje prek poverjeništev. Na občnem zboru so ustanovili poverjeništvi v Črnomlju in Krškem, kasneje pa ga bodo tudi v Trebnjem. Prek poverjeništev bo društvo usmerjalo in strokovno utrjevalo razvoj knjižničarstva na Dolenjskem.
Udeležencem občnega zbora so dali delavci študijske knjižnice krajše informacije: bibliotekar Ivica Milič je govoril o univerzalni dostopnosti podatkov v knjižnici, višja knjižničarka Jadranka Matič pa je poročala o lanskem posvetu v Hercegnovem.
Po občnem zboru se je za knjižničarje iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine začel v Novem mestu dvodnevni seminar.
UGOVOR JE ZALEGEL
Trebanjci so si vrsto let prizadevali, da bi republiška kulturna skupnost v svoj program uvrstila tudi njihov Tabor likovnih samorastnikov. Vztrajanje se je izplačalo in tako bo Tabor že prihodnje leto sofinanciran s sredstvi kulturne skupnosti Slovenije za dejavnost, ki je tako tudi uradno postala republiškega pomena.
ČRNA PIKA IZVAJALCEM
Dom TV D Partizan na Mimi urejajo že tri leta. Trebanjska kulturna skupnost je zanj prispevala 1,7 milijona dinarjev, dom pa še vedno ni nared za večje prireditve. Zavlačevanje z dokončanjem del bode v oči, skupščino kulturne skupnosti pa jezi, ker ji izvajalci ne dajo poročila o porabi deleža kulturne skupnosti. Na seji 15. decembra so pogreli ugotovitev, da je skupščina pri tej naložbi pokazala odprto srce v prepričanju, da bo obnovljeni in preurejeni mirenski dom prvi neoporečni kulturni prostor v občini.
KOMENTIRAN KONCERT HARFISTKE - Izvedene skladbe in inštrument je harfistka Pavla Uršič na sobotnem koncertu v sevniški Lisci približala poslušalcem tudi z neposredno, in vsem razumljivo
HARFISTKA URŠIČEVA V „USQ“
V	okviru vse številnejših akcij skupne kulturne komisije sevniške „Lisce" je bil 15. decembra v tovarniški jedilnici koncert naše priznane harfistke Pavle Uršič. Ze sama harfa je kot glasbilo nenavadno za takšno tovarniško sredino. Umetnica je nastop v tovarni nadvse uspešno izkoristila za širšo predstavitev glasbila, njegove zgodovine in izraznih možnosti od nastanka do najsodobnejših iskanj skladateljev. Odgovarjala je tudi na vprašanja obiskovalcev. Žal je to edinstveno priliko veliko Sevničanov zamudilo in je bil obisk dokaj pičel
INTART
V	LJUBLJANI
Po 17 slovenskih in koroških ter 36 furlansko-italijanskih slikarjev in kiparjev sodeluje s svojimi stvaritvami na skupni razstavi, ki so jo pod imenom INTART odprli v soboto,
16.	decembra, v ljubljanski Mestni galeriji in bo na ogled do 6. januarja prihodnje leto. To bienalno likovno prireditev so letos pripravili drugič, sodi pa med dosežke na področju umetnostnega sodelovanja med sosednjimi deželami v treh sosednjih državah: med Slovenijo, Julijsko krajino in Koroško.
RAZSTAVA „8 KONGRESOV ZKS“ - Razstava „Osem kongresov ZKS**, odprta v veliki razstavni dvorani novega muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu, bo na ogled tudi še nekaj tednov v januarju 1979. Bogato slikovno in napisano gradivo priča o rasti in razvejenosti naše socialistične družbe in samoupravnih odnosov do današnjih dni, zato si razstavo vsekakor velja ogledati.
ZKO V PRETRESU - Izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti je zadnjo letošnjo sejo, ki je bila
13.	decembra, posvetil razpravi o organiziranosti in delovanju ZKO s posebnim poudarkom na amaterizmu. Menili so, da bi morala biti osrednja skrb posvečena razvoju in delovanju društev oziroma oblikam dejavnosti, v katere je moč vključiti kar največ občanov in v njih gojiti vsebino, ki ustreza sedanjemu času.
MARLJIVI GLEDALIŠČNIKI -Gledališka skupina Kulturnega društva Maks Henigman v Dolenjskih Toplicah, ki jo vodi Majda Žvan, je v zadnjih štirih letih naštudirala
sedem odrskih del in z njimi nastopala v novomeški in drugih občinah. Igralci in drugo osebje -vseh je okoli 20 - se zbirajo v prostorih kulturnega doma v Dolenjskih Toplicah, kjer imajo tudi vaje.
DEVETNAJST NOVIH DRUŠTEV - V novomeški občini so v zadnjih treh letih in pol ustanovili devetnajst novih kulturnih društev, od tega štiri v krajevnih skupnostih in trinajst v osnovnih in srednjih šolah. Nova društva marljivo delujejo, razen na Uršnih selih in Dvoru, kjer še nista zaživeli.
KNJIŽEVNI USTI - Na straneh Dela se je pojavila nova kulturna rubrika Književni listi. S to rubriko osrednji slovenski dnevnik zožuje vrzel, ki je toliko časa zijala v naši kulturi. Književni listi - izhajali bodo ob četrtkih - so namenjeni knjigi in vprašanjem, ki zadevajo njeno poslanstvo. Obravnavali bodo slovensko in jugoslovansko literarno tvornost, odpirali vpogled v knjižna snovanja drugih narodov, gojili kritiko, enakovredno pa obravnavali tudi neliterarne zvrsti pisanja.
NOVI.PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT
JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom
feerfTiBbDr
Aluminijasti profil
Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi
Prikrito kvalitetno enoročno okovje
Specialni aluminijasti odkapni profil
Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police
Specialno 4 mm debelo steklo
a - vrednost 0,3 m3/h ml
k - vrednost 2,5 cal/m 2h°C zvočna izolacija 30 dB
Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala
Permanentni silikonski kit za zasteklitev
Sušilno sredstvo
Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo
Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12 % ± 2 %
PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM:
ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361     ZAGREB — Sesvete tel. (041) 253—259
©JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361
TRAKTORJI 4006 IN 7206 40 IN 70 KM
Močni traktoiji z vefikim učinkom m malo porabo goriva so izdelani po i-cenci DEUTZ.
Motor je zračno hlajen, z dolgo življenjsko dobo. Enostavno vzdrževanje in vsestranska uporabnost. Rezervni defi in servis zagarantirani.
P.UT^	Prodaja: Agroteh-
niko Ljubljana, Tito-cjmifAlinp I	va 38 s prodajnimi
mesti še v: Celju, Mariboru, M. Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Škofji Loki, Poreču, Žminju in Buzetu. -
m
TRGOVSKA PROIZVODNA IN SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
agrotehnika
LJUBLJANA o. aol. o.
TOZD
Agromahaniucija
trgovina
KUPON
S tem odrezkom kupona zahtevajte prospektni material in cene od prodajalca v navedenih krajih.
Ime in priimek: ...............
Ulica, št.: ....................
Št. pošte, pošta: ..............
©
OOUR FABRIKA
NIKOLA TESLA
BEOGRAD
TUDI TELEVIZORJU LAHKO DAMO DARILO
TV ANTENA SPECTRA COLOR
VVV
	Področje	Kanali	Ojačanje	Odnos naprej - nazaj	Kot sprejema	Priključna impedanca
TVSC33	F V (UHV)	25-60	14- 18	25	29°	240 - 300
TVSC 43	F IV (UHF)	21 - 37	14- 18	25	29°	240 - 300
TV STABILIZATOR - COLOR TVS - 707 C
»I
Stabilizator napetosti varuje pred okvarami drag barvni televizijski sprejemnik pri znižani ali zvišani napetosti električnega omrežja.
Izveden je na elektromagnetnem principu in impregniran s poliestrsko smolo. Vgrajen je v ohišje iz temepraturno visoko odporne plastične mase. Opremljen je s preklopnikom za omrežno napetost 220/110 V in indikatorsko žarnico — tlivko.
Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220/110 V, 50 Hz Izhodna (stabilizirana) napetost 220/110 V, 50 Hz
Stabilizator je namenjen za barvne televizorje, ki so predvideni za napetost 220/110 V, 50 Hz,
Nominalna obremenitev 400 VA in 250 VA
SOBNA TV ANTENA Z OJAČEVALCEM SAPI - 501
TV STABILIZATOR (ČRNO-RELI) TVS -709
SPREJEMNA PODROČJA: F I, UKV, F III, F IV/V FREKVENČNI OBSEG SPREJEMA: 45 - 860 MHz OJAČANJE: 9 dB
IZHODNI PRIKLJUČEK: Koaksialni 75Q (OHMOV) NAPAJANJE: 220 V/50 Hz
IZVEDBA V TREH BARVAH: BELI, RDEČI IN ČRNI
Stabilizator omogoča pravilno delovanje vašega televizijskega sprejemnika ne glede na spremembe napetosti napajalnega električnega omrežja.
Stabilizator je vgrajen v ohišje iz temperaturno visoko odporne plastike. Na posebno zahtevo lahko dobavljamo tudi stabilizator z nominalno obremenitvijo 200 VA.
Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220 V/50 Hz
Izhodna napetost stabilizatorja: namenjen je televizijskim sprejemnikom za omrežno napetost 220 V/50 Hz Nominalna obremenitev 130 VA
8
DOLENJSKI UST
St 51 (1532) -21.
ŠPORTNI KOMENTAJ?
Množičnost v povojih
Osemnajste delavske športne igre novomeške občine, ki so jih zaključili s podelitvijo medalj in pokalov minuli teden, so dokazale, da so v športno-rekreacij-ski najbolj razviti dolenjski občini v zadnjem letu naredili bistven kakovosten korak naprej, korak, za katerega so zagotovo najbolj zaslužni šolani organizatorji rekreacije. Ta čas jih je v občini nekaj več kot dvajset, predstavljajo pa posadko, ki je pri svojem telesnokultur-nem poslanstvu še vedno precej osamljena.
Navzlic težkemu delu, ki svojih sadov ne pokaže po letu ali dveh, so organizatorji poskrbeli, da na igrišča zavija vse več ljudi. Še pred leti smo na delavskih športnih igrah vedno videli domala ene in iste obraze. Medalje so bile že pred začetkom iger takorekoč oddane. Tisti, za katere so bile igre organizirane, so rekreacijo
doživljali še naprej ob robovih igrišč.
Ugotavljamo, da je glede rekreacije najbolje v novomeški občini. Tudi na oni strani Gorjancev jih poznajo.
V	Metliki trdijo, da nad njimi stoji vprašaj. Bolje je v črnomaljski občini. Na igrišča pride premalo delavcev in delavk. Kočevci so na boljšem, da so daleč od množičnosti, pa ugotavljajo v sevniški občini. Pred slabim letom so zatrjevali, da kolektivi in njihove sindikalne organizacije malo mislijo na delavski šport. Od okoli 4.300 zaposlenih nekajkrat na leto za uro ali dve obleče dres le okoli 350 delavcev. Čas je, da v občini prenehajo ugotavljati in se lotijo akcij.
Potemtakem bi morale dolenjske občine po novomeški poti, čeravno ta v republiškem merilu še zdaleč ne velja za zgled.
J. P.
Kočevke zamudile priložnost
Novinke v ligi so v odločilnem nizu s Koprom vodile 7:0, a so ga izgubile — Nova zmaga Novomeščanov — Lep boj med 2užemberčani in Kamnikom
V minulem kolu slovenskih odbojkarskih lig vrste z Dolenjskega razen Novomeščanov niso imele uspeha. Izgubljale so vse po vrsti, lahko pa bi presenetili Trebanjci pa tudi Kočevke, ki so doživele kar dva poraza. Z novo zmago so Novomeščani na petem me'tu, Žužemberčani so takoj za njimi, pete pa so tudi Kočevke.
TREBNJE - JAMA 2:3 (-10, 11, 14,-7,0)
V	8. kolu bi Trebanjci lahko pripravili lepo presenečenje. Prvi set so izgubili predvsem zaradi živčnosti, v nadaljevanju pa so z zbrano igro dva seta celo dobili. Napake iz prvega niza niso mogli popraviti, kajti gostje so igrali vse bolje in brez težav osvojili odlična seta.
Trebnje: Silva, Pavlin, Novak, Kolenc, Zupančič, Slak. Žlajpah.
ŽUŽEMBERK - KAMNIK 0:3 (-12,-14, -8)
Kamničani, ki so ta čas med najboljšimi v republiki, so povedli kar z 12:0. Vendar se borbeni Suhokrajinci niso predali. Začeli so igrati kot prerojeni in rezultat celo izenačili. Z malo več sreče bi prvi niz lahko celo dobili. Izredno lepo igro sta ekipi pokazali v drugem nizu: Žužemberčani so imeli že zaključno žogo, a niso znali izkoristiti lepe prednosti. V nadaljevanju se dobrim Kamničanom niso več
Košarkarske moške ekipe, ki so nastopile v petih skupinah v predtekmovanju, so odigrale zadnje kolo. Že pred tem sta predstavnika z Dolenjskega, „Beti“ in Novo mesto, vedela, da sta se uvrstila v zaključno tekmovanje, medtem ko mladim Kočevarjem
I.
E Triglav ter Elektra ali Litija— Zagoije (še ena tekma). Rezultati zadnjih dveh kol:
domačih, pa le malo lepe košarke. Novo mesto: Munih 19,
podvig ni uspe!
Tako bosta v republiškem finalu iz A skupine nastopili vrsti „Beti“ in Novega mesta, iz B Domžale ter Tomo ali Koper (odločila bo tretja tekma), iz skupine C Branik in Rudar, iz D Ježica in Fructal ter iz
Olimpiji pokal
Ljubljančanke zmagale na novomeškem turnirju
Predstavniki ljubljanskega armadnega področja so pod pokroviteljstvom novomeške tovarne zdravil „Krka“ tudi letos pripravili ženski rokometni turnir, s katerim so počastili dan JLA.
Rezultati: Olimpija - Novo mesto 23-9 (9:5), Olimpija - Drava
17.10	(12:5), Drava - Novo mesto 13:14 (7:8), Alples - Olimpija 13:21 (7:8), Alples - Drava 23:13 (12:5) in Novo mesto - Alples 15:10(8:7).
Posebna komisija je za najboljšo igralko turnirja izbrala Mlinaričevo (Novo mesto), za najbo’jši vratarki Bašičevo (Olimpija) in Štrukljevo (Novo mesto), najboljša strelka pa je bila Lušina (Alples).
Turnir najboljših štirih vrst v Slo-vejiji je dokazal, da so ta čas ljubljanske igralke v republiki brez konkurence. Dobro so igrale tudi ostale tri ekipe, vendar so bile domače igralke le boljše, tako da so zasluženo osvojile drugo mesto.
Končni vrstni red: 1. Olimpija 6 točk, 2. Novo mesto 4, 3. Alples 2 in 4. Drava, brez točk.
KRŠKO: 1. BREŽICE
Občinski sindikalni svet Krško je v počastitev dneva JLA pripravil tradicionalno medobčinsko športno srečanje. Rezultati - odbojka: 1. Garnizon Cerklje, 2. Brežice, 3. Krško; šah: 1. Sevnica, 2. Krško. 3. G. Cerklje; streljanje: 1. Sevnica, 2. Brežice, 3. Krško; kegljanje: 1. Krško, 2. Sevnica, 3. Brežice; namizni tenis: 1. Brežice, 2. G. Cerklje, 3, Krško. Končni vrstni red: 1. Brežice (najmanj negativnih točk), 2. Sevnica, 3. Krško, 4. Garnizon Cerklje. Prihodnje medobčinsko srečanje bo v Sevnici.
J. BLAS
RIBNICA ZMAGALA
V	Novem mestu je bilo v počastitev dneva JLA 6. prvenstvo ljubljanskega armadnega območja v kegljanju. Na dobro pripravljenem in zanimivem tekmovanju je nastopilo več kot 60 vojakov, aktivnih starešin in v JLA zaposlenih občanov. Nastopili so posamično, v parih in ekipno.
Rezultati-ekipno:	1.	Ribnica
3270, 2. Ljubljana I 3265 3. Ljubljana II 3254; dvojice: Čulič-To-dosovski (Ljubljana) 1670, 2. Radt-vojevič-Radulovič (Ribnica) 1668: posamično: 1. Radulovič (Ribnica) 869 itd.
20,	Župevc 11, Kovačevič 10, Zuj
11,	S. Seničar 2,
27.
Plantan P. Seničar 25, c 4, Besednjak 10, Cerkovnik
BETI-KONUS
103:86(45:38)
Domači košarkarji so v prvem polčasu igrali neorganizirano, slabo so zaključevali akcije, tako da sta vrsti odšli k odmoru pri zelo izenačenem rezultatu. V nadaljevanju se je razigral domačin Medek in Beti je do novih točk prišla dokaj zanesljivo.
Beti: Grižič 4, Medek 43, Grbec 12, Einsidler 6, Šviger 9, Šahmič 22, Kreme se c 7.
TRNOVO -NOVO MESTO
74:78(38:38)
V	dokaj nezanimivi prvenstveni tekmi so Novomeščani večji del tekme igrali z mlajšimi košarkarji in navzlic temu zasluženo dobili srečanje s Trnovim.
DOMŽALE - KOČEVJE 110:101 (54:46)
Dolenjci so v Domžalah z dobro igro presenetili. Domačim igralcem so bili ves čas enakovredei nik, zlasti v drugem polč: ga izgubili samo za točko.
asprt i, ki
NOVO MESTO -ZLATOROG
139:65 (76:32)
Pravzparav je bilo zadnje srečanje v predtekmovanju igra mačke z mišjo. Gostje so bili preslab nasprotnik, tako da je okoli 200 gledalcev videlo zanesljivo in rekordno zmago
KOČEVJE - LESONIT 84:80(34:39)
Srečanje med Kočevjem in Lesonitom si je ogledalo le okoli 50 privržencev košarke. Videli so tipično prvenstveno srečanje. Medtem ko so bili v prvem polčasu gostje, so domači v drugem delu igrali precej bolje in 'osvojili prvi prvenstveni točki.
Kočevje: Smola 18, Popovič 24, Gregorič 28, Papež 6, Vovk 8.
ČRNOMELJ: 1. BELA KRAJINA
C r n o m a ljska telesnokulturna skupnost je konec minulega tedna v počastitev dneva JLA pripravila turnir v malem nogometu. Ker v Črnomlju nimajo primerne dvorane,, so sklenili, da bodo zavoljo lažje organizacije nastopili samo igralci desetih klubov. Ze prvo kolo je postreglo , z dobrim nogometom, izpadli .pa so vodilni igralci v občini A ligi, moštvo Rudnika. V finalu so bili doseženi naslednji rezultati: Bela krajina (mladi) - IMV 7:0, JLA - IMV 4:1 in Bela krajina -JLA 2:2. Zaradi boljše razlike v golih so pokal osvojili mladinci Bele krajine.
NOVO MESTO PRVO
Pred časom so se končali boji kadetskih nogometnih reprezentanc dolenjske regije. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, v 10 kolih prvenstva pa so največ znanja pokazali Novomeščani in Kočevci.
Končni vrstni red: 1. Novo mesto 13 točk, 2. Kočevje 11 točk, 3. Bela krajina 10, 4. Ivančna gorica 4 in 5. Grosuplje 2 točki.
NAJBOLJ PRILJUBLJENA KOŠARKA - V okviru
športnega društvp deluje precej disciplin, vendar je ______________
sekcija najbolj priljubljena. Na sliki so člani naj boljše športne ekipe iz Podbočja, ki že vratu let uspešno igrajo v dolenjski košarkarski ligi.
upirali in zanimivo srečanje so zasluženo dobili gostje.
Žužemberk:	Kosmina. Brulec.
Skrbe, M. Plut, Kolarič, Z. Plut, Muhič, Pršina, Fric.
MILIC ZA DECEMBER
hitro-
zadniem letošnjem
šahovskem turnirju novo-
Za konec dvesto štirje koši
Visoka zmaga Novomeščanov v zadnjem kolu predtekmovanja — V finalu tudi „Beti" in Novo mesto — Kočevje do prvih točk v zadnjem srečanju z Lesonitom
Na
poteznemu. ___ meškega šahovskega kluba je zmagal Milič, Ki je zbral ravno toliko točk kot Stokanovič (8). Tone Škerlj je bil tretji (7), Mirko Golobič četrti (6,5) itd.
STOKANOVIČ OSVOJIL POKAL
Po hitropoteznem turnirju za mesec december je v zadnjem ciklusu hitropoteznih prvenstev novomeškega šahovskega kluba zmagal Marjan Stokanovič. V ciklusu september - december je zbral 150,67 točk. Za njim so se uvrstili: Milič 144,80, T. Škerlj 130,59, M. Golobič 125,86 (vsi po štiri nastope), Poredoš 80,50 (3 nastopi), Pucelj 71,25 (2), Istenič 65,92 (4), Božovič 52,50 (2) itd.
ŠAH: PRVENSTVO NOVEGA MESTA
Šahovski klub Novo mesto razpisuje prvenstvo mesta. Pravico udeležbe imajo vsi prvokategorniki, mladinca Borut Škerlj in Mirko Golobič ter najboljši drugo kategomiki. Organizatorji kluba bodo prijave sprejemali do 26. decembra, ko bo žrebanje. Prvenstvo se bo začelo istega dne ob 17.30, in sicer v prostorih šahovskega kluba.
ZANIMIVI KATE GORNIŠKI TURNIRJI
Novomeški šahovski klub je že pred časom pripravil kategorniške turnirje, ki se bodo v kratkem končali. Na tretjem kategorniškem turnirju je trenutni vrstni red naslednji:
1.	do 2. Lončarevič in Škerlj 4,5 (2), 3. M. Škerlj 4 (1), 4. Hrovatič
3,5	(2), 5. Kastelic 3 (1); na četrto-kategorniškem: 1. J. Lončarevič 5 (1), 2. dr. Lapajne 5, 3. do 4. Bihar in Veljkovič 5, Rolih 1,5 (2) itd; na turnirju brezkategornikov: 1. Braj-kovič 5 (3), 2. do 4. Savelj, Vene in Zupančič 5 (2), 5. B. Bihar 5 itd.
PLAMEN: NOVO MESTO 1:3
V odbojki rutina pogosto zmaguje nad mladostno zagnanostjo. Četudi je bila novomeška že tako okrnjena ekipa zaradi neodgovornih posameznikov iz prve postave tokrat se bolj prizadeta, ie vendarle z dokajšnjo lahkoto v kropi premagala neizkušene domačine s 3:1 (-11,
16,	5, 10). Za Novo mesto so nastopili:	Babnik,	Goleš, Primc,
Losič, Medle, Vernig in Legan. Eno kolo pred prekinitvijo prvenstva je Novo mesto s 4 zmagami in 4 porazi v sredini lestvice pred Žužemberkom, ki ima 3 zmage, Plamenom, ki ima eno, in Trebnjim, ki je še brez zmage. V soboto se bo Novo mesto pomerilo doma z jeseniškim Žele-zarjem.
GOLOVEC - KOČEVJE 3:0(11,9, 4)
V srečanju s Celjankami so imele Kočevke slab dan, povrhu vsega pa so domačinke igrale zelo dobro, tako da jim gostje niso bile dorasle. Premoč igralk Golovca je prišla do izraza v tretjem nizu, ko so Kočevke zbrale le štiri točke.
Kočevje: Jakopin. Kljun, Verbič, Širaj, Legan, Lapuh. Pogorelec, Ličan, Stopar.
KOČEVJE - KOPER 2:3(11, 14,-13,-7,-15)
Domačinke so pošteno namučile vrstnice iz Kopra, ki se potegujejo za republiški naslov. Gostje so v prvih dveh nizih morale priznati premoč domačink, v nadaljevanju, ko so Kočevke popustile, pa so rezultat izenačile. Odločilni niz so domačinke odlično začele. Povedle so kar 7:0, in ko je kazalo, da bodo poskrbele za presenečenje, je zmaga splavala po vodi. Srečanje so tesno izgubile po dveh urah izenačenega in lepega boja.
Kočevje:	Klun,	Verbič,	Širaj,
Jakopin, Špoler, Legan, Vidmar, Lapuh, Pogorelec, Ličan in Stopar.
NOVOMEŠČANI NAJBOLJŠI
Ne kegljišču na Loki v Novem mestu se je začelo ekipno prvenstvo Dolenjske. Po prvem kolu so na čelu tekmovalci Novega mesta, z dobro igro pa so presenetili Metličani. Trenutni vrstni red: Novo mesto 5010 podrtih kegljev, Metlika 4859, Mercator 4807 itd. Najboljši posamezniki: Blažič (Novo mesto) 878, N Badovinac (Metlika) 856, Jarc (Novo mesto) 853 itd.
N. G
RIBIC POSTAVIL NOV OBČINSKI REKORD
Minuli ponedeljek so novomeški strelci pripravili v počastitev dneva JLA tradicionalno streljanje z zračno puško. Na njem je Jože Ribič popravil 12 let star občinski rekord Janeza Šepca (186 krogov).
Vrstni red: 1. Ribic 191 krogov,
2.	Fink 174, 3. Zupančič 169 itd. Ekipno je bila prva ekipa ZRVS, slede: starešine garnizije, upokojeni starešine itd.
CUGELJ IN MEDLETOVA
Novomeška občinska strelska zveza je pripravila 10. decembra medobčinsko tekmovanje s serijsko zračno puško, s katerim so tekmovalci počastili dan JLA. Pri moških in ženskah so zmagali Novomeščani, drugo in tretje mesto pa so v moški konkurenci zasedli Črnomaljci in Trebanjci, pri ženskah pa strelke iz Duge Rese in Črnomlja. Najboljši strelec je bil Cugelj (Trebnje), pri ženskah pa Medletova (Novo mesto).
7
JESENSKE ŠAMPIONKE — Čeravno je vrsta kočevskih rokometašic med najmlajšimi v republiški zahodni ligi, je po jesenskem delu na prvem mestu z dvema točkama prednosti pred drugouvrščenimi igralkami iz Preddvora. Na sliki: stebri kočevske ženske rokometne ekipe po eni izmed zmag. (Foto: M. Glavonjič)
Vrh krojijo šestnajstletnice
V ženski slovenski rokometni ligi so za prijetno presenečenje poskrbele igralke iz Kočevja — Trener Ivan Žerjav previden pri napovedih
Le malokdo v mestu ob Rinži je pričakoval, da se igralke iz Kočevja v slovenski rokometni ligi lahko povzpnejo v vrh lestvice.
Varovanke treneija Ivana Žerjava pa so v jesenskem delu v konkurenci desetih klubov odlično igrale in so po prvem delu na vrhu prvenstvene tabele. Takoj za njimi so igralke iz Preddvora, v začetku prvenstva favoritinje za prvo mesto.
Kronist ženskega kočevskega rokometa je zapisal, da je uspeh te v ligi najmlajše rokometne ekipe bliskovit. Dekleta so bile najprej pionirske prvakinje, uspešne so bile tudi v mladinski konkurenci, nato so se uvrstile v republiško ligo. Pred
GOLEŠ VODI
Trebanjski kegljači so organizirali prvenstvo kluba in po prvih štirih nastopih zanesljivo vodi Niko Goleš s 3285 podrtimi keglji. Sledita Gričar in Lavrič. Pri starejših članih igra zelo dobro Maraž, pri ženskah pa Bukovčeva.
INLES - LAO 36:41 (16:18)
Obe ekipi, ki sta se priprav(jali za zahtevne nastope na II. tradicionalnem rokometnem turnirju v počastitev dneva JLA, sta odigrali trening tekmo. V izredno zanimivem srečanju, ki sc je odlikovalo po lepih akcijah in številnih zadetkih, so zasluženo zmagali reprezentanti LAO. Pri domačih so bili naibolj učinkoviti Radič (9), Križman in Maje (8), pri vojakih na Gorišek (14), Pavičevič (10) in Zivkovič(8).
MG.
začetkom prvenstva je vodstvo kluba upalo, da bodo dekleta po prvem delu vsaj tretje. Ker so se na novo tekmovalno sezono dobro pripravljale in v prvih kolih brez težav zmagovale, so nekateri po tihem upali na drugo mesto, zlasti zato, ker so imele Kočevke naugoden žreb in so se že v začetku pomerile v glavnem z vrstami, ki so se potegovale za najboljša mesta. Premagovale so vse po vrsti in po zadrtfi zmagi zasluženo vodijo.
„Menim, da smo v prvih tekmah izpolnili vse zastavljene načrte, zato tak uspeh. V nadaljevanju je vrsta, ki je v povprečju stara komaj šestnajst let,“ je dejal trener Ivan Žerjav, „malo popustila, kar je povsem razumljivo. Naše rokometašice so sicer dobre, a za zahtevne boje v močni ligi le premalo izkušene. Zato je vsaka napoved, kako bo v nadaljevanju, negotova."
Nedvomno je težko zapisati, katera igralka ie najbolj zaslužna za nenadejani kočevski uspeh. Najbolj pošteno je, da zapišemo, da so se izkazale prav vse, tudi rezervne igralke, ki so imele v minulem prvenstvu veliko možnosti za nastope. Vsekakor pa ne moremo mimo Jeriče ve, najbolj izkušene igralke. Miš-mafcve, odlične organizatorke, pa Benkovc, Vardijanove. ki sta se izka-
zali v obrambi; svoje delo so dobro opravile tudi Turkova in Štefaničeva pa Radosavljevičeva itd.
Ta čas jesenske šampionke počivajo, vendar bo njihov počitek kratek. Že v kratkem jih čaka kopica težkih turnirjev in tekem in igralke se bodo šele sredi januarja za dvajset dni poslovile od dresa.
M. GLAVONJIČ
ŠPORT OD TU IN TAM
TREBNJE - V počastitev dneva JLA ie strelska zveza v sodelovanju z občinskim štabom TO pripravila tekmo v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 11 ekip.
Rezultati, člani: 1. S D Trebnje 668 krogov, 2. OSTO 489, 3. LD Dobrnič 467; posamezno: 1. Prpar 173, 2. Cugelj 173, 3. Maraš 169; mladinci: 1. Trebnje I 599, 2. Ttcbnje II 574, 3. OK ZSMS 291;
rosamezno: 1. Kepa 164, 2. Huč 60, 3. Progar 158; pionirji: 1. Trebnje I 581; posamezno:	1.
Godnjavec 161, 2. Kepa 159, 3. Strajnar 138 itd. (J. P.)
KOČEVJE - Pred kratkim se je v Kočevju končal turnir pionirskih nogometnih reprezentanc. Ekipa osnovne šole iz Fare je pod vodstvom trenerja Mirana Petovarja že drugič zapored osvojila prvo mesto in dobila lep pokal. Za njo so se uvrstili NK Kočevje, OŠ Kočevje in druge ekipe. (J. G.)
=iiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiimimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
tisti
PROTI NESKONČNOSTI — Tak naslov je dal svoji fotografiji Janez Papež iz Kočevja, sicer naš dokaj redni gost v rubriki TISTI HIP. Za objavo slike smo se odločili predvsem zato, da bi dali poguma vsem tistim, ki s svojimi fotografskimi kamerami ne vedo kaj početi. Papeževa fotografija je namreč lep primerek, da je treba le gledati, opazovati in videti. Janez Papež je opazil zorano polje, usmeril objektiv malo bolj proti tlem, da je nebo izginilo iz vidnega polja, izmeril svetlobo in pritisnil. Seveda je pri komponiranju posnetka pomislil na to, da mora zgradba slike težiti k nekemu namišljenemu središču. In ker ga je postavil zunaj vidnega polja posnetka, je lahko fotografiji dal malce mistični naslov. K posrečenemu posnetku lahko zapišemo le to, da bi bil ob uporabi objektiva krajše goriščne razdalje še bolj učinkovit. Daljave bi objektiv bolj širokega kota še raztegnil, hkrati pa prednjemu planu omogočil ostrino. Ob primemo zaprti zaslonki seveda!
Bolenlskl lis* ;	mi	20	m
Mešetarji znova nagajajo
SPET BOMO govorili o cenah. Najbrž ne zadnjikrat. Vrsta ljudi, mešetarji bi jim lahko rekli prej kot ljudje, znova nagajajo in škodujejo. Dvigajo cene in iščejo zaslužek. Zaslužek na račun potrošnika. Vseh mogočih zvijač se poslužujejo pri tem. Izgovarjajo se in bi bili radi čisti. Boljše je manjše zlo kot veliko. To je njihov izgovor in opravičilo. Dogovorjene so odkupne cene za živino in prašiče. Cene najvažnejših prehrambenih proizvodov so določene. Javnost je bila na vse to opozorjena. Kljub temu ima tržna inšpekcija polne roke dela. Trinajst gospodarskih organizacij in šestnajst uslužbencev je bilo kaznovanih. Vrsta je dolga in grehi se ponavljajo.
PRED LETOM je začela Snaga že pobirati po mestu izpred hiš smeti, podobno kot v Ljubljani. Za odvoz smeti so godpo-dinje plačale vozniku to uslugo v denaiju. Zadnje čase pa je to spet prenehalo. Zakaj? Vsaka hiša, vsako gospodinjstvo ima dnevno nekaj odpadkov in smeti. So hiše, kjer ni jame za odpadke. Zato so gospodinje prisiljene, da jih nosijo v Krko.
VSAKO LETO ob najmanjši suši primanjkuje vode v naših vodnjakih, ki so globiki do 20 metrov. Potem nam ne preostaja drugo, kot brento na hrbet, kad ali sod pa po vodo na Krko ali na precej oddaljen studenec, kjer je edini, toda precej močan izvir dobre vode v našem kraju. Omenjeni studenec pa je neurejen in skrajno nehigijenski; iz njega pije živina, pušča tam odpadke, razen tega pa še ljudje zajemajo vodo z ranimi lonci, vedri,škafi itd.
V NOVEM MESTU večina terenskih organizacij spi. Kakor medved v brlogu pozimi. Žal s to razliko, da medved prespi le zimo, nekatere terenske organizacije pa kar vse leto .. . Vendar pa to ne drži za vse. Terenska organizacija Irča vas je izjema.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 18. decembra 1958)
EiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMimiiš
SVETU OKOLI
NESRAMNOST PA TAKA!
- Zaradi nesramnega obnašanja so Trevorju Edwardsu iz Nevvcastla na Tynsi dosodili 50 funtov globe. Anglež je namreč predrzno lajal na psa. Pa ko bi vsaj na navadnega! Ne, lotil se je policijskega. Kdo ve, kaj mu je z lajanjem povedal? Kaj lepega o njegovih gospodarjih najbrž ne.
OBSEŽNA TEMA - O do
brem najbrž tudi ni govoril študent Douglas Wenta, ki si je za temo svojega govora v parku Hyde v Londonu izbral korupcijo, se pravi podkupovanje uradnih osebnosti. Menda je bil njegov govor zelo zanimiv, nekdo pa je dejal ob njem, da ni na svetu nič novega.
TEHTNICA LAŽE — Če ste
bolj okrogle sorte in vam odvečni kilogrami belijo lase, je najbolje, da si tehtnico prenesete na severni ali južni zemeljski pol; tam namreč tehtnica pokaže precej manj.
PREVEČ SMETI - Mestni očetje ameriškega mesteca Kalamazooa so sklenili, da bodo svoj kraj počistili, in začeli so izplačevati posebne denarne nagrade za vsako vrečko smeti. Za nekaj ljudi se je ob tej odločitvi mestnih očetov pokazala lepa priložnost: začeli so voziti smeti iz sosednjih krajev in tako naredili uslugo krajanom bližnjih mest in svojemu žepu.
TOBAČNI IZSTRELKI -
Vsem našim profesorjem, ki se bore s tobačnimi razvadami učencev, v tolažbo: v Oregonu večina učencev ne kadi, ampak žveči tobak. Dobro prežvečene ostanke pa z marljivostjo in natančnostjo pljuvajo po tleh, po zidovih in celo po stropih. Kaj ni pri nas kar lepo?
FILATELISTI - Kot so objavili odgovorni ljudje pri ameriški pošti, so Američani postali pravi filatelisti. Pri avtomatski obdelavi poštnih pošiljk se namreč rado pripeti, da avtomat znamk ne ožigosa; priložnostni filatelisti seveda ne-ožigosane znamke še enkrat uporabijo. Menda znaša iguba zaradi priložnostnih filatelistov okoli 70 milijonov dolarjev.
Igral je izborno in se srcom
(Nov nam) je bil na prvem glasbenem večeru, ki ga je priredila novomeška šola Glasbene Matice, pijanist gosp. Prohazka, ki je tudi sam komponist. Za mojstrom K. Hoffmeistrom, ki je bil pri lanskih večerih, je pač težko nastopati, a naša rahla bojazen je bila čisto neupravičena. Poznati je sicer nadarjenemu mlademu virtuozu, da še ni dosegel vrhunca v svojem igranju; a gotovo je, d a je pokazal izbomospret-nost in točnost v igranju ter da je igral tudi se srcom. Res je, da Liszt zahteva več spretnosti kakor srca, zato bi nam bilo ljubše, ako si gospod profesor za bodoče večere izbere ne pretežke kompozicije resnejših, pred vsem pa slovanskih klasikov.
(P r il o g a), ki je danes Dolenjskim Novicam priložena ter jo pozornosti častitih bralcev priporočamo, je prav lepo barvana ter kaže zavoj Kathreinerjeve kave. Ta priljubljena kava se sme samo v takem zavoju prodajati: vsaka
Ni edini tak primer
Množični samomori v zgodovini — Zadnji pred gvajanskim pred 33 leti
Množični samomor v utopistični sekti Tempelj ljudstva, ki je vznemiril svetovno javnost, ni edin primer takšnega ravnanja v zgodovini. Leta 73 so prebivalci židovske utrdbe Masa-da naredili skupinski samomor, da bi jih oblegujoče rimske vojske ne dobile živih v roke. Takrat je 960 mož, žena in otrok umrlo od lastne roke. Vendar je bil motiv za samomor plemenitejši; branilci so raje izbrali smrt kot suženjstvo.
Zgodovina pozno tudi nenavadno veliko število samomorov med pripadniki ruske staroverske ločine v 17. stoletju. Staroverci so dosledno odklanjali liturgične novosti. V nekaj letih se je preko 20 tisoč kmetov iz protesta živih sežgalo.
V Vzhodni Afriki so pripadniki plemena Maji Maji v času pred 1. svetovno vojno, ko je bila Tanganjika še nemška kolonija, tudi naredili neke vrste samomor.
Množično so se nastavljali nemškim puškam in v vstaji so padli tisoči. Menda so jim plemenski vrači dejali, da bodo nemške krogle postale voda na prsih junakov.
Zadnji veliki množični samomor pred gvajanskim dogodkom pa se ie pripetil na japonskem otoku Sajpan.
Ob koncu 2. svetovne vojne je več sto domačinov skočilo z obalnih pečin v smrt, ko so zvedeli, da se bliža ameri-3(0 vojno ladjevje.
Zanimivo je, da poznamo množične samomore tudi v živalskem svetu. Vendar gre pri živalih za nagonsko početje, pri človeku pa so v vseh znanih primerih odločali razumski premisleki.
*
7
t v
Fotografija NLP; točneje Elijevega ognja okoli žuželke.
Leteči krožniki so žuželke
2e znan pojav, Elijev ogenj, je razlaga za slovite NLP
JZE2EŽI
-' h^/ r -Ul■
Končno je od znanstvenikov le prišlo kolikor toliko razumljivo in doumljivo tolmačenje pojava neznanih letečih predmetov. NLP ali UFO, kot jih mednarodno označujejo, so že nekaj desedetij svojevrstna uganka, katere znanost ni znala rešiti; ni pa onemogočila tudi najbolj čudnih in skoraj neverjetnih razglabljanj o bistvu teh pojavov. Če bodo nadaljnje raziskave pokazale, da ima raziskovalec Frank B. Salisbury s svojo raziskovalno skupino prav, potem lahko razni Daenikeni prenehajo pisati svoje knjige. Salisbury namreč dokazuje, da svetleče se predmete v ozračju povzročajo roji insektov, ne pa neznani leteči predmeti neznanih mojstrov čudežnega tehnološkega znanja.
Pri poskusih so dokazali, da roji insektov v posebnih vremenskih okoliščinah povzroče tako imenovani Elijev ogenj, žarenje in trepetanje svetlobe okoli nekaterih predmetov. Ker imajo žuželke oklepe, se rado pripeti, da ob srečanju roja žuželk in naelektrenega polja v ozračju pride do tega, da se okoli roja vžge Elijev ogenj. Za opazovalca ima pojav zaokroženo podobo; vidi svetleče se telo.
Raziskovalna skupina se seveda ni zadovoljila le z lastnimi poskusi. Natančno so preučili nekatere slavne primere opazovanja NLP in prišli do ugotovitve, da so ljudje množično opazili NLP prav v časih, ko so se od tal dvigali večji roji žuželk. Po domače rečeno; v naših krajih lahko pričakujemo opažanja NLP vedno takrat, ko nastopi tako imenovano kebro-vo leto. Seveda se tako preproste in nezahtevne naloge ni lotil še nobeden od naših ufolo-
g°v-
C e imajo zagovorniki te znanstvene hipoteze prav, bo v vrstah zagrizenih ufologov gotovo nastalo veliko razočaranje.
drugače zavita ali taka kava, ki se sproti odvagu-je, ni tolike dobrote, kakor prava Kathreinerje-va kava.
(Preklic!) Kar sem jaz proti gosp. Franc Kovač—u, mesarju in gostilničarju, govoril, da je on od mene omenjeno meso prodajal, ni resnica, in nimam proti njegovi mesnici nič slabega za omeniti, ravno nasprotno. Franc Štamcar, dimnikar.
(Blag. gospod) župan imel je slavnostni govor. S spretr.j besedo je našteval zasluge in vi line našega presvitlega vladarja, ter predlagal slavnostno izjavo presv. vladarju izreči, kar se je soglasno odobravalo. Velebl. gosp. okr. glavarju so sc šli poklanjat in udanostne izjave izrekati mestni zastop, vsi uradi, vsa društva itd. Opoldne delile so se na več krajih svetinje odsluženim vojakom.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. dcccmbra 1898)
Osnovna šola
XV. SNOUB- BELOKRANJSKA v Metliki
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. ČIŠČENJE ŠOLSKIH PROSTOROV - popoldansko delo ali:
ČIŠČENJE PROSTOROV IN POMOŽNA DELA V KUHINJI — oboje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: smisel za higieno in samostojno delo.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
2. VARSTVO PREDSOLSKIH OTROK v otroškem vrtcu v dopoldanskem času
Delo za določen čas (nadomeščanje del avke na porodniškem dopustu od 16. 1. 1979 do 9. 10. 1979) s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana osnovna šola in smisel za delo z otroki.
3. NEGA DOJENČKOV V OTROŠKEM VRTCU v dopoldanskem času
Delo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu v času od 10. 1. 1979 do 3. 10. 1979) s polnim delovnim časom.
Pogoj: končana srednja medicinska šola pediatrične ali splošne smeri (s smislom za delo z dojenčki).
Pismene prijave na objavljena prosta dela je treba poslati komisiji za delovna razmerja šole v 8 dneh po objavi tega oglasa.
J
<	'	-	jjp.
' .* 'V '	•	^
.'Mi:- iJfi
Po mnenju psihologov pa n: tako razlago niso pripravljen tudi mnogi drugi navadn Zemljani, saj jim NLP pomenij< nekakšno novo vero.
Šaljive resnosti
---
O limonah in strahu
Čeprav so znanstvena razi!	g
kovanja resne zadeve, so včasil	-
njihovi načini kaj nenavadni, £	I
ne celo šaljivi.	|
Na eni od iowskih univerz si	i
uvedli tečaj zavestnega opazo	|
vanja. Ta sposobnost je po mne nju učitelja K. Lasha pogoj P učenje. Najbolj zanimiva prak tična vaja na tečaju je poizkus i limono. Dvajset študentov * mora izbrati po eno limono ii jo imeti pri sebi noč in dan,j< opazovati, otipavati in vonjati Po dveh dneh ,/omance z limo nado“ dajo študentje vse sadež v vrečo in čez nekaj časa mori vsak poiskati svojo kislo prijate Ijico. Redko se zgodi, da kdo n< bi našel prave. Najbolj pogost* študentje prepoznajo limone i dotikom, eden pa je bil tako ve sten pri opazovanju, da je izja vil: ,Nobenega človeka ne po znam tako dobro kot limono.“
Skupina dušeslovnih znantf venikov pa je hotela ugotoviti! kaj se dogaja v človeku, ki sd prvič spušča v praznino. Zato so nekega mladeniča seznanili2 osnovami padalstva, ga opogumili pred skokom z večkilo-' metrske višine, mu dali magne-tofon in mu zabičali, naj kolikor le mogoče odlaša z odpi ranjem padala ter glasno opiše vse podrobnosti, kako mu bo pri duši in kakšne misli mn' bodo begale po glavi. Mladenič je srečno prestal padalski krst, ko pa so znanstveniki zavrtel' magnetofonski trak, je bilo slišati le kričeče — aaaiiihuiiiaaaa-uh... Za polne hlače strab" dovolj zgovoren opis, ni kaj!
25.
Obe ženski in stari ^ čolnov, možje pa so se v naglo zavlekli proti toku kjer so se skrili očem sov* kje in kako bi najlaže PF pa so nenadoma opazili, d ca in njegova žena. TaM dajstvo, a bilo je že prel sledovali.
LET LIK KOČEVJE
r'6ih (5'Ž's'či Srt r'< >Ti,
)------< ?-—\ i-----------\ y-—-t L—-
SLOVfflUUES
LESNA INDUSTRIJA
KOČEVJE
Kočevje in kočevsko pokrajino poznamo predvsem iz časov narodnoosvobodilne borbe. Manj pa so nam znane posebnosti naravnega okolja, ki je vplivalo na razvoj lesnopredelovalne industrije in na gospodarjenje z gozdovi, ki se raztezajo z vzhoda od Roškega pogorja proti zahodu čez Fridrihštajnsko in Gote-niško pogorje preko Travljan-skega vrha proti slovensko—
hrvaški meji. Na severu pa poteka meja od Črnega vrha v Mali gori preko Ledenika v Fridrihš-tajnskem gozdu na Kapič v gozdu na Stružnici nad Kolpsko dolino, oziroma na Kostelskem na jugu. Glavne gozdne povrfi-ne se razprostirajo od severozahodne smeri proti jugovzhodu. Kočevska pokrajina pripada v največjem delu dinarskemu fi-togeografskemu območju. Spre-
menljiva geološka podlaga, razgibano površje in različne podnebne razmere so dajale in dajejo rastlinstvu svojevrsten pečat. Zaradi odročne lege v preteklosti je rastlinska odeja bolj kakor drugje ohranila prvotno podobo, saj prevladuje gozd v svoji naravni in deloma celo v pragozdni sestavi.
ležijo bliže Beli krajini in Dolenjski. Posamezni kraji v notranjosti Kočevske pa se pojavijo šele v 14. stoletju.
Pokrajina je kot lastnina prehajala iz rok v roke. Med staroselce Slovene je vladajoča gosposka pričela naseljevati tujce, ki so sicer sprejeli slovenske šege in navade, bili lojalni s Slovenci v bojih zoper grofovsko izkoriščanje, Turke in v kmečkih uporih.
S pojavom nacionalizma v bivši Avstro—Ogrski in hitleriz-ma pa so kočevski Nemci obrnili hrbet stoletnemu sožitju.
LES KOT ČLOVEKOV SPREMLJEVALEC
Gozd in njegov les spremljata človeka od pradavnih časov do današnjih dni. Ni mu služil samo za gradnjo bivališč, razne opreme in orodij, ampak tudi v vojne, obrambne, prometne in trgovske namene. Gradil je čolne, ladje, mostove, vozove, utrdbe, obdelovalne naprave in drugo. Les pa je služil tudi v rudarski in kovinski obrti, za žganje apna in kuhanje oglja.
V zgodnjem srednjem veku so gozdovi pravno pripadali vladarjem. Običajno pa so jih podeljevali v užitek raznim cerkvenim in posvetnim zemljiškim gospodom.
20. maja 1406. leta je grof Friderik Ortenburški izdal GOZDNO UREDBO za kočevske gozdove, ki je ena najstarej-ših uredb te vrste v takratni deželi Kranjski. Urejala je vprašanja služnostnih pravic do lesa, ki so nastale po nakupu, dedovanju, zastavi in drugih pravnih naslovilih. To gozdno uredbo je kasneje potrdil tudi nadvojvoda Karl v Gradcu leta 1571 in nato še nadvojvoda Ferdinand leta 1596.
Leta 1852 je izšel zakon o gozdovih, ki je določil nove smernice za ureditev gozdnega gospodarstva. Rešitev vprašanja gozdnih služnosti pa je predpisal cesarski patent iz leta 1853.
Edini ostanki starega LIKA
- v ozadju gradnja nove kotlovnice
Z novimi objekti ša bliže novim delovnim uspehom
NASTANEK DOMAČE LESNE OBRTI-
Ker je bfla vsa kočevska pokrajina veliko dlje kot ostale slovenske pokrajine odmaknjena od trgovskih poti in središč, sta se prav na tem območju tudi dalj časa uporabljala doma izdelana posoda, orodje za poljedelstvo in gospodinjstvo. Hkrati je ta obrt služila tudi kot dodatni dohodek prebivalstva.
Vse do novejše dobe gozd in les nista bila takšen gospodarski element, kot sta postala kasneje. Človek ni znal pravilno ceniti vrednosti gozda, dokler ni spoznal njegove naravne in gospodarske koristi.
Preden so se pojavile žage v svoji prvotni obliki, je bita obdelava lesa izključno ročna. Naj še omenimo, da se je močno izkoriščanje kočevskih gozdov pričelo nekako v zadnjih dvajse-. tih letih XIX. stoletja.
Pričetki mehanične predelave lesa so se pričeli s pojavom žag, ki so bile vse do devetnajstega stoletja na vodni pogon. Kje in kdaj je nastala prva vodna žaga, ni točno ugotovljeno. Kot industrijski obrati pa so se pojavile vodne žage po vsej takratni srednji Evropi šele v XVII. stoletju. Za nas je najbolj zanimivo, da so prve vodne žage prišle k nam preko Benečije in se južno od Brennerja in Trigla-
va imenujejo „venecijanke", kar je izpeljanka iz Venezia.
Kdaj in kje je bila zgrajena prva vodna žaga na Kočevskem, ni znano. Prav gotovo pa so nastale kasneje kot v drugih krajih dežele Kranjske. Značilno je, da so bile žage skoraj po pravilu povsod tam, kjer so bili tudi mlini.
INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA NI OBŠLA KOČEVSKE POKRAJINE
Prva parna žaga je bila zgrajena na Kočevskem v samem mestu Kočevje leta 1844. To je tudi prva žaga te vrste na takratnem Kranjskem. Opremljena je bila z ležečim parnim strojem moči 20 KS, ki je poganjal dve venecijanki in krožno žago.
Kočevska pokrajina pa ni ostala samo pri eni parni žagi. Različni lastniki so jih gradili v različnih izvedbah, zmogljivostih in jakostih. Bogato surovinsko zaledje, izgradnja železniških prog in številni kupci ■ j pospeševali razvoj te vrste ir- .> strije. Pojavila se je tudi žag? na električni pogon. Kljub švv.‘ nim žagam pa lesna predelav ni krenila dalj, kot je bila ob nastanku parnih žag. Svoj p jvi razvoj je lesno predelovalna industrija dosegla šele po druqi svetovni vojni.
Ijani nam niso pustili oprijemljivih dokazov.
Kraški svet, ki je pretežno brez vode, z gostimi ali celo neprehodnimi gozdovi gotovo ni bil gostoljuben do prišlekov. Naseljevali so se v glavnem ob vodah. Predeli ob Kolpi pa so bjli naseljeni že davno pred nemško kolonizacijo.
Takratni človek pa se gozda ni povsem izogibal, saj mu je nudil hrano, les za kurjavo in gradnjo hiš. V tistem času še ne moremo govoriti o gojitvi in
smotrnem izkoriščanju gozda.
Kljub naštetim dejstvom pa so dosedanje bolj skromne arheološke raziskave dognale, da je človek na osrednjem Kočevskem živel že v prazgodovinski dobi.
Kočevska pokrajina se je pričela na redko poseljevati šele v trinajstem stoletju, kar je dokaz, da prejšnje stare kulture niso bile dovolj močne. Takrat se pojavijo v zgodovinskih listinah tudi prva imena krajev na Kočevskem, predvsem tistih, ki
ZGODOVINA KOČEVSKE POKRAJINE
Do prejšnjega stoletja smo o zgodovini kočevskih gozdov le malo vedeli. Naši predniki nam niso pustili skoraj ničesar napisanega.
Lahko samo sklepamo, da so bili kočevski gozdovi zaradi svoje zemljepisne lege daleč od smeri naseljevanja Keltov, Ilirov in Slovanov. Prav nobenih podatkov ni, kakšni so bili gozdovi v tistih časih. Tudi Rim-
30 LET LIK KOČEVJE
Proizvodnja „kolonial" stolov za izvoz
Med obema vojnama je lesno predelovalno industrijo zajela gospodarska kriza.
Stara Jugoslavija je opredelila gozdno gospodarstvo med drugim tudi z agrarno reformo in razlastitvijo veleposestnikov. Posebno Auersperg se je tej politiki upiral. Znano je, da je ob napadu , Nemčije in Italije na Jugoslavijo Auersperg 6. aprila 1941 nasilno zasedel upravne prostore razlaščenih gozdov. Visoki komisariat italijanskih Okupacijskih sil je ta poseg označil kot nasilje nad državno ustanovo. Auersperg je moral zasedene prostore izprazniti in jih vrniti začasni driavni upravi razlaščenih gozdov.
Jedilniška garnitura, izdelana v TOZD „INKOP"
odvoz izdelkov so zgradili gozdne poti in gozdno železnico. Posebno železnica se je na kraškem terenu dobro obnesla in je omogočala hitrejši prevoz hlodovine. Gozdne ceste so bile redke in so le povezovale žago s Kočevjem in Stražo, kjer so izdelke nalagali na železnico.
Žaga je imela dve veliki dvorani. Stroje za predelavo lesa je gnal parni stroj s 180 KM, za razsvetljavo celega naselja pa je skrbel dinamo. Iglavce so razžagovali s 33-palč-nim zvernim jarmom (83.82 cm). Za listavce (bukev) pa so bili postavljeni 3 jarmi za obrobljanje, 3 jarmi za plohe in 7 jarmenikov za tavolete. Na vseh jarmenikih skupaj je bilo 232 žagnih listov, razen tega pa je bilo tam še 21 krožnih žag in stružnica za pohištvene letve. Razen komunikacij so le s težavo reševali problem preskrbe z vodo, saj so kraška tla sila neugodna. Zgradili so dve okrogli, 7 m globoki betonski cisterni, premera 15,5 m, v kateri se je stekala voda s streh in s skodlami pokritega pobočja. Polna cisterna je zadostovala
za 70 dni obratovanja žage in napajanje živine, med tem ko za potrebe ljudi ni bila primerna. Pomanjkanje vode je veliko pripomoglo k neuspešnemu poslovanju žage, saj so stroji stali od 5 do 6 mesecev v letu, to pa je bilo za rentabilno poslovanje preveč.
Zakupnik Spitz iz Budimpešte je preučil vse probleme na Rogu in roško industrijo z modernizacijo spet spravil na noge. Napeljal je celo vodovod izpod vrha Roga. Zadnji zakupnik žage na Rogu je bil Šutej, ki je žago prevzel leta 1929. Takrat je bilo na žagi 23 polnojarmenikov in cilindričnih jarmenikov ter preko 30 krožnih žag. Vse žage je poganjal 240 KM močan parni stroj. Naselje na Rogu je tvorila vrsta stanovanjskih zgradb za delavce, menza, skladišče živeža,
razne lope, skladišča za les in oglje, vodovod, električna napeljava, sušilna komora, stano-
vanjska stavba za osebje ter razne delavnice. Zaposlenih je bilo 400 ljudi, ki jih je pomanjkanje vode često pregnalo z Roga, to pa je seveda zakupniku povzročalo izgubo. Poleg tega pa je svetovna gospodarska kriza povzročila močan padec cen lesa na svetovnem trgu, kar je imelo usodne posledice za celotno lesno industrijo. Industrialec Šutej je skušal žago prodati, kar pa mu ni uspelo, zato so začeli naprave na Rogu leta 1932 razprodajati na drobno. Delovanje žage je ponehalo, saj je tega leta zaposlovala le še 176 delavcev. Ob koncu gospodarske krize so na Rogu ostali le ostanki cistern, betonski temelji polnojarmenikov, ogromni kupi žagovine ter razpadajoče zgradbe. Po 30 letih je tako največja slovenska lesna industrija propadla, večina strojev pa je bila prodanih za staro železo.
Pomembne prelomnice
Po sistemu fašistične Italije je upravljanje qozdov prevzela gozdna milica. Okupatorji so želeli čimprej vključiti gospodarske zmogljivocti zasedene pokrajine v svojo korist in korist fasističnih zaveznikov
Glas o ustanovitvi Osvobodilne fronte je prodrl tudi v kočevske gozdove. Pojavile so se prve oraanizirane akcije: povezovanje simpatizerjev OF, prenašanje in vključevanje njenih smernic dela tudi v gndznih upravah samih.
Po izselitvi kočevskih Nemcev v rajh in okupirane predele, predvsem v Posavje, od koder so Nemci izselili Slovence, je poskušala Italija izpraznjeno območje na nnvo kolonizirati. Za to je bila zadolžena italijanska družha Societa generale Immobiliare Roma, ki je bila finančno zelo močna in v kateri je imel glavni del kapitala Vatikan, ki «e je tako vključil v preganjanje Slovencev.
Okupatorji pa od .posesti" niso imeli nobenih koristi, kajti oglasile so se partizanske puške in preprečile izkoriščanje gozdov in uporabo lesno predelo-
1947 — ustanovitev LIP Ribnica — za celotno kočevsko in ribniško območje.
1948 — ustanovitev LIP Kočevje (okrajno podjetje), ki je zajemalo tudi eksploatacijo gozdov na tem območju.
1954	—	priključitev	h	Kmetijsko-gozdarskemu
posestvu Kočevje, kot samostojen lesno-industrijski obrat
1962 — združitev vse lesne industrije v kočevsko— ribniškem bazenu v podjetje INLES s sedežem v Ribnici. V tem obdobju je kočevska lesna industrija najbolj stagnirala in se ni razvijala, kot se je to dogajalo z lesno industrijo na ribniškem področju.
1966 — 1. januarja prične poslovati samostojno podjetje: LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE ali na kratko LIK KOČEVJE, ki je združevalo lesno-pre-delovalne obrate v Kočevju in obrat v Podpreski.
1972 — V tem letu se je kolektiv LIK odločil, da se pridruži v sklop trgovskega in proizvodnega podjetja lesne panoge SLOVENIJALES Ljubljana. V tem sestavu posluje kot samostojna delovna organizacija združenega dela še danes.
valnih objekto«. Vodstvo OF je meseca marca 1942 prepovedala vsakršno izkoriščanje narodnega imetja v korist Italijanov. Ta prepoved je dobila pravno veljavo v odloku IOOF o razlastitvi tujih veleposestnikov. Zaradi pomanjkania lesa in delovne sile iagp niso mogle polno obratovati. Tako stanje se je stopnjevalo v«e do kapitu-
lacije Italijo, |<0 je zamrlo sleherno delo v vseh kočevskih in druqih gozdovih in žagah bivše Ljubljanske pokrajine.
Obširni gozdovi in pra7na kočevska pokraiina so bili v času NOB odličen strateški Dro-stor. Hkrati so nudili varno zavetje številnim dejavnostim za potrebe naše narodnoosvobodilne vojske.
Roška žaga
Prav je, če se ob jubileju Auersperg. Za potrebe žage so lesne industrije v Kočevju sekali les na površini 7510 spomnimo tudi roške žage — hektarov, to je na območju nekoč največje lesnopredeloval- gozdnih revirjev Podstenic in
VLOGA KOČEVSKIH GOZDOV V ČASU NOB
ne industrije na Slovenskem.	Travnika. Letni posek je bil
Sredi kočevskih pragozdov jo je	določen na 48.000 kubikov —
leta 1895 zgradil veleposestnik	predvsem bukovega lesa. Za
V	TOZD „JELKA" v Podpreski izdelujejo smuči JET za tovarno Elan
	
Stiskalnica ivemih plošč — TOZD „1VERAL
30 LET LIK KOČEVJE
^	Samoupravna	organiziranost	>
Istočasno z rastjo proizvodnje in izgradnjo novih obratov in tovarn je kolektiv iskal tudi ustrezne oblike samoupravne organiziranosti, ki bi kar najbolj zagotavljale izpolnjevanje samoupravnih pravic vsakega posameznika in vseh skupaj.
Prvo večjo samoupravno reorganizacijo je kolektiv izpeljal v letu 1974, ko so se delavci dotedanjih proizvodnih obratov organizirali v temeljne organizacije združenega dela. Nastale so TOZD, in sicer TOZD tovarna šolskega pohištva, TOZD tovarna Iveral, TOZD Žaga in delovna skupnost skupnih del. V letu 1975 se je priključila še DO „lnkop" Kočevje in postala četrta TOZD.
Seveda je trajalo nekaj časa, da so temeljne organizacije tudi dejansko zaživele in da so delavci, ki v njih združujejo delo, prevzeli vse pravice in dolžnosti, ki jim jih dajeta ustava in zakon o združenem delu.
Kmalu pa smo spoznali, da sedanja samoupravna organiziranost ni nekaj stalnega in da jo je treba stalno prilagajati razvoju delovne organizacije. Tako kolektiv ravno sedaj razpravlja o novi reorganizaciji, po kateri se bo TOZD tovarna šolskega pohištva razdelila v tri temeljne organizacije, in sicer: TOZD tovarna šolskega pohištva, TOZD tovarna masivnega pohištva in TOZD Jelka v Podpreski (tovarna smuči, ki se že konstituira).
Vsi skupaj pa bomo še naprej združeni v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales — proizvodnja in trgovina. Tudi na tej ravni je sedaj v razpravi nov predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD, ki naj bi uredil odnose v tej veliki organizaciji v duhu zakona o združenem delu.
Preživljamo torej zelo razgibano obdobje, polno prizadevnega iskanja najboljših oblik in poti, da bi uresničili zahteve vseh zaposlenih, da sami upravljajo z rezultati dela, in da bi ti rezultati bili vedno boljši, tako da bi zagotavljali socialno varnost vseh, ki združujejo delo v ^ naši delovni organizaciji________________________________________________________________________
NAŠI JUBILANTI - 30
..Slovenijales" LIK Kočevje je OZD, katere korenine seaajo v leto 1948, ko so na sedanjem Drostoru začeli rezati hlodovino na novi žagalnici. Tedaj so postopoma ukinili več manjših žagalnic, ki so dotlej obratovale v Kočevju pod imeni naših Dadlih herojev Bračiča, Šeška in Tomšiča
Letos praznuje Lesna industriia na Kočevskem 30 - letnico poslovanja. Skupaj s tem jubilejem praznujejo 30 let nepretrgane delovne dobe štirje naši delavci: Greti Štavdohar, Rezka Vesel, Franc Henigman in Vinko Pogorelec. Kljub težkim delovnim pogojem, odpovedovanju udarniškemu delu in ostalim težavam, ki so spremljale naš povojni razvoj, so ostali zvesti tei žagalnici, ki jim je dala težko zasluženi kos kruha.
Kot 22—leten mladenič se je 1954 na Šeškovi žagi zaposlil tov. Franc Henigman. Tam je delal na robilniku in polnoiar-meniku. Delo na takratnih ža-galnicah je bilo težko. Ob nedeljah ie bilo 12—urno udarniško delo; kos kruha, košček salame ie bilo plačilo.
V	decembru 1948 pa so začeli 7 delom na „novogradnji". Tako so delavci poimenovali novozgrajeno žagalnico in to ime se sliši včasih še danes. Takrat se je iz Šeškovp žage premestil tudi iov. Henigman, ki je o takratne/n delu in delovnih Dogojih povedal tole:
Franc Henigman
„Delo na začetku je bilo veliko tež[e, saj je bilo v glavnem ročno. Žaaali smo ob svečah ali petrolejkah, nogon polnojarme-nika je bil direkten preko loko-mobile. Nekaj časa sem delal na „gatru" pot°m sem bil delovod-ia „poboljševalnikov", potem sem rezal zopet na polnojarme-niku pa na brenti in tako so tekla leta. Poboliševalniki so bili delavci, obsojeni na lažje zaporne kazni, in so delali na žagi skoraj celo leto 1949, dokler niso ostale žagalnice poDolnoma opustile dela in premestile delavcev na novo žago. Sedai delam na krlišču hlodovine, kjer nam delo olajšuje portalni žerjav, po potrebi pa tudi zamenjujem izmenovodje v žaaalnici. Kako smo takrat delali? Po 12 ur v dveh izmenah, podnevi in ponoči — nočno delo ni bilo seveda nič več plačano — malice ni bilo nobene, pač pa le to, kar si je kHo prinesel s seboj. Spominjam se hudih zim, prepiha, bilo ni nobenega ogrevanja, nobenih zaščitnih sredstev; odmetavanja snega je bilo veliko več kot sedaj. Delali smo tudi brez strokovno usposoblje-
nih ljudi: o inženirjih še ni bilo slišati, tehniki so prišli kasneje, skratka, vsak je delal, kakor je vedel in znal. Vse delo je bilo ročno, ventilacije nobene, prevozi so se vršili s konjsko vprego. Kasneje, ko smo na žaqi čakali novi viličar, si kar nismo mogli predstavljati, da bo veliko qaraškega dela odpadlo. Danes se nam to zdi samo po sebi umevno in kar ne znamo več delati, če se viličar pokvari.
• Spominjam se, kako ie bilo takrat, ko smo šli podirat drevesa na Stružnico (to je hrib nekje pri Banjaloki). Zmanjkalo nam je namreč hlodovine in direktiva je bila sekati drevesa. Štirinajst dni smo bili v gozdu, prišli nazaj, rezali in šli še enkrat. S seboj smo imeli tudi kuharico. Jedli smo dobro, stanovali pa v barakah. „Da, danes bi se kaj takega ne primerilo več!"
Vinko Pogorelec je s 15 leti začel delati na venecijanki na Šeškovi žagi, nato pa je po nekaj mesecih prišel v brusilnico, kjer je delal pri očetu našega Franca Henigmana. Kakšno je bilo takratno brušenje, nam povedo dejstva, da so delali vse ročno, v prahu, brez odsesa-vanja, brez prave svetlobe. Precej podobni so bili prvi začetki brušenja na ..novogradnji", kamor je bil Vinko septembra 1949 premeščen. Dva meseca so žage brusili kar v obratu, ker še niso imeli pravega prostora. Šele kasneje so dobili brusilnico, kier so še danes.
Tov. Pogorelec je danes vodja brusilnice in tistih starih časov se spominja takole:
Vinko Pogorelc
..Brušenje je zahtevno delo, najtežje na začetku pa je bilo, ker nismo znali delati na avtomatih, saj smo bili navajeni ročnega brušenja. Šele kasneje so bili v Škofii Loki oroanizirani tečaji in potem je šlo lažje. Zelo
težko pa je bilo tudi za rezervne dele. Nekoč se nam je pokvaril navaden kroglični ležaj, in ko sem tedanjega obratovodjo pokojnega Staneta Knavsa vprašal, kaj je z ležajem, mi je odvrnil: „Prej bi ti lahko preskrbel dojenčka, kot pa tak ležaj!"
Greti Štavdohar
Leta 1964 se je na Bračičevi žagi zaposlila Greti Štavdohar, ki še danes dela na TOZD Žaga. Začela je kot delavka, ko pa so začeli uvajati prvo delovne norme, se je vključila v pisarniško delo. Tako gre danes vsaka od-premnica žaganega lesa iz njenih rok lično napisana in pravilno izračunana.
Drobna deklica ie bila Rezka Vesel, ko je s 14 leti delala na Šeškovi žagi vse, kar so od nje zahtevali. Stalnega delovnega mesta še dolgo niso poznali. Moški in ženske, mladoletniki ali starejši, vsi so delali enako, bonitet niso poznali. Spomladi 1949 je Rezka prišla na novo žagalnico in nadaljevala delo. Kasneje, ko je imela že več prakse, je postala merilka in zaDisovalka, kar dela še danes v skladišču žaganeaa lesa. Treh desetletij se Rezka snominja takole:
Rezka Vesel
..Zgodnje vstajanje pozimi, tudi ob štirih 7jutraj, nato hoja
let v lesni industriji
V začetku smo velikokrat poprijeli z golimi rokami...
iz Stare cerkve do Kočevia, nato 12—urno delo na žagi pa zopet korakanje domov. Danes se sprašujem, kako smo to zmogli, saj smo zvečer našli čas še za zabavo ali razvedrilo ali domače delo. Bili smo resnično mladi in smo tako delali, ker smo mogli. Današnja mladež tega ne bo nikoli izkusila in prav je tako. Sobote so bile še dolga leta vse delovne, ob nedeliah pa smo delali udarniško za izpolnitev plana Med moškim in žensko ni bilo razlike, vsi smo delali vse Danes je to vse drugače ureieno: transport je mehaniziran, tekoči trakovi, preskrbljeni smo z vsemi zaščitnimi sredstvi, imamo toplo in zelo dobro malico, skratka, primerjava z delom nekoč in danes je nemogoča."
Ob poqovoru z našimi jubilanti nismo mogli tudi preko veselih ali žalostnih dogodkov, ki spremljajo vsako delo in razvoj. Vsem je ostala v spominu svečana otvoritev nove mizarske delavnice, kier so nastopili danes zelo znani Avseniki s pevcema Danico Filinič in Francem Korenom. Po slavnostnem govoru tov. Žagarja je bila gostija, pa taka, da je trajala do zore naslednjega dne.
Leta 1953 so organizirali izlet v Novo Gorico v tovarno furniraneaa pohištva ali sedanji Meblo. Veseli in dobre volje so se peljali s tovornjakom s ce-rado od Avta Kočevje. Izlet je trajal tri dni in se je iz Nove Gorice nadaljeval v Medveio pri Pulju. Takrat so prvič videli asfalt in ugledali modrino našega morja. To so bili zelo prijetni časi, sai je bila med ljudmi večja povezanost in priprav-x Ijenost za pomoč.
Naši jubilanti so bili tudi za* četniki naših prvih dni samoupravljanja, vendar so bili takrat res začetki. Kot člani DS so imeli vso pravico do pripomb, velikokrat oa niso vedeli, ali se bo kaj od sklenjenega tudi uresničilo.
Danes je seveda vse drugače in veliko boljše, vsak član naše družbe se zaveda, da v svoji sredini nekaj pomeni in o marsičem odloča. Kako pa je bilo z informiranjem ta leta? Informacije so bile v glavnem ustne in so segle le do tistega, ki se je za kaj sam zanimal. Danes pa je vsega tega že toliko, da človek včasih ne ve, kje bi začel.
Našim sodelavcem iskreno čestitamo ob njihovem jubileju in želimo, da bi tudi prihodnia leta zdravi in zadovoljni skupno z nami dosegali nove delovne zmage in uspehe.
Družbeni
Po letu 1970 je vključno z novozarajeno tovarno ivernih plošč delovna organizacija doživela hiter razvoj. Zgrajena je bila nova tovarna šolskega in otroškega pohištva, tovarna za masivno pohištvo, obrat v Podpreski in nova decimirnica s sušilnicami. Leta 1975 se je delovni organizaciji prikliučil še Inkop Kočevje, ki posluje sedaj kot TOZD. Hkrati z razvojem podjetja je vztrajno rasel družbeni standard zaposlenih.
V letu 1970 smo prvič organizirano letovali na otoku Pagu, kjer lahko vsako sezono izkoristi del svojega letnega dopusta preko 230 članov naše DO skupaj s svojci. Precei naših delavcev pa letuje na priporočilo sindikata, in sicer brezplačno. Letovišče na otoku je lepo ureieno in zanimanje delavcev zanj vsako leto narašča. Za ljubitelje naše mrzle reke Kolne in njene okolice pa je kot nalašč mala počitniška hišica v Dolu, kier je tudi letos marsikatera družina preživela prijeten dopust.
Z rastjo DO je naraščalo število prostih delovnih mest, z novimi delavci pa večje potrebe po stanovanjih. Naša OŽD daje precej sredstev prav za nakup novih stanovanj, dodeljevanje posojil za gradnjo novih hiš ali popravila starejših itd.
V letu 1973 smo bili vključeni v individualno gradnjo stanovanjskih hiš v Mestnem logu, kjer je v okviru stanovanjske zadruge pod precei ugodnimi pogoji dobilo 10 naših delavcev prijetne montažne hiše. Na podobno gradnjo se pripravljamo tudi letos, vendar je število delavcev, ki nai bi gradili, večje. Če ne bo posebnih težav, bo kar 24 naših zaposlenih dobilo v dveh letih nove domove, njihova stanovanja pa bodo na voljo novim stanovanjskim potrebam.
Pred nekaj dnevi je bilo raz-delienih 24 stanovanj, ki so bodisi že zgrjjena ali oa se še gradijo, tako da imamo danes le še 20 nerešenih stanovanjskih primerov. To pa je za DO s tolikšnim številom zaposlenih in precej mladimi ljudrii zelo velik uspeh. Zavedamo se, da bo potrebno še naprei voditi tako stanovanjsko politiko, saj je primeren stanovanjski prostor pogoj za dobro in uspešno delo naših delavcev..
V	jeseni 1975 je bil ustanovljen iniciativni odbor za šport in rekreacijo, ki je v letu 1977 ustanovil rekreativno športno društvo.
Društvo ima izdelan program raznih aktivnosti in njegovo uresničevanje ga dviaa iz ano-
standard
nimnosti. V okviru sekcij, kot so nogomet, odbojka, kegljanje, plavanje, smučanje in splošna rekreacija, je plan aktivnosti še podrobneje obdelan in razčlenjen ter tako razdeljen na stalne udeležbe na letnih in zimskih lesariadah, sindikalnih športnih igrah, raznih turnirjih itd
Delavci LIK sodelujejo tudi na sindikalnih športnih igrah
Število udeležencev se oo-časi, vendar stalno dviga. V okviru praznovanja 30—letnice obstoja Lesne industrije je bil organiziran kegljaški turnir ekip iz BRESTA — Cerknica, Tovarne pohištva BREŽICE in naših ekip, kjer se je izkazala predvsem naša moška ekioa, ki je zasedla prvo mesto.
V letošnjem letu so s prostovoljnim delom začeli graditi večnamensko igrišče, kjer bodo možne tudi s'<he gasilske vaje. Predvidena je izgradnja mini trimske steze, ki bi jo delavci s svojci lahko uporabljali v prostem času. Društvo ima na voljo komplet značk, ki so naprodai. Osnutek zanje je izdelal Dušan Dežman, zaposlen v razvojnem oddelku.
V mesecu maju letošnjega leta smo bili pokrovitelj ljubljanske ekine na športnem tekmovanju ljubljanskega armadnega območja, ki se je odvijalo v Kočeviu in Ribnici.
Iz leta v teto se veča tudi število naših delavcev, ki redno obiskujejo plavalni bazen. Na voljo so oo ugodni ceni celoletne karte za prost vstop, v okviru društva pa organiziramo tudi tečaje za neplavalce.
Kljub sodobnemu življenjskemu tempu ne pozabljamo tudi na naše delavce, ki so danes že v pokoju. Ob novem letu se srečujemo z njimi v našem sodobno urejenem obratu družbene prehrane. Takrat se pogovorimo o delu danes in nekdaj, razkažemo jim novosti, povemo o uspehih in težavah. Takrat izročimo tudi priložnostna darilca.
30 LET LIK KOČEVJE
W///V'A
CENTER
MEHANIZIRANO SKLAOISCE DOLŽINSKE HLODOVINE
RAZVOJNI PROCRAM
Lesne industrije Knčevje
Proizvodna dvorana ploskovnega pohištva za opremo šol in otroških vrtcev
DOLENJSKI LIST St 51 - 21. december 1978
Pred osmimi leti, ko se je kolektiv po težko prehojeni poti odločil, da prične sam krojiti svojo usodo na osnovi združevanja sredstev in dela, se je njegova pot pričela strmo dvigati.
Prvi poizkus združevanja na osnovah dolgoročnih programov ekonomskega razvoja ni uspel po krivdi neuspelega referenduma v DO partnerja. Drugi poizkus z združevanjem v SOZD Slovenijales je uspel. Tržne analize so kmalu pokazale možne smeri razvoja na eni strani, analize surovinske baze in sporazumevanje z gozdarji in ostalo lesno industrijo v bazenu na drugi strani, kar je kmalu za-čtralo osnovno strategijo razvoja:
za šolske stole in klopi in kovinskega pohištva nasploh pa je združil sredstva in delo z DO Inkop, ki se je priključila kot TOZD Lesni industriji. Tudi tu gre h kraju investicija, ki naj podvoji proizvodnjo te TOZD.
S tem je bila prva faza na razvoju finale do neke mere zaključena, nastopila pa je ogromna vrzel v energetiki, transportu in skladiščnih površinah, kar je oteževalo izboljšanje organizacije dela kot osnovnega pogoja za rentabilno izkoriščanje izgrajenih kapacitet.
Ta faza je v tem trenutku v polnem razmahu. Nekateri objekti so dograjeni, drugi delno, oprema je zaključena in delno dobavljena, skratka, ta faza se končuje nekje do maja meseca 1979.
Tretjo fazo pa predstavljajo sledeče naložbe:
1. Tovarna iveric in oplemenitenje je zastarela, tehnično dotrajana. Potrebna je kompletna rekonstrukcija oziroma zamenjava in povečava obstoječih kapacitet. Za to naložbo je že narejena študija, potrebno je le še z bodočimi uporabniki plošč in dobavitelji surovin odločiti se za vrsto plošče, ki jo priporoča študija, in pristopiti v okviru SOZD Slovenijales in ostalimi partnerji k samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev za realizacijo naložbe.
2. Žaga je neprimerna za razrez bukovine in lokacijsko nemogoča, zato je potro&ija časa na kubik izredno neugodna. Naložba je potrebna v premestitev in tehnološko moderno žagal-nico.
3. Ena izredno pomembnih naložb za lesno industrijo pa bo naložba v mehanizirano skladišče dolžinskega lesa bukovine. Ta naložba, katere nosilci bodo gozdarji kočevsko—ribni-
škega bazena, bo dala končno podobo lesnemu gospodarstvu na Kočevskem.
4. Sodobna žaga, prirezoval-na, mehanizirano skladišče, sodoben transport žagovine, prahu itd. tudi za vselej odpravlja pojem odpadkov, ki postanejo
— surovine za energijo
— surovine za iverico
— surovine za celulozo.
5. Povsem jasno je, da takšen razvoj industrije potegne za seboj tudi drobno gospodarsko dejavnost. Na tem področju zaposluje lesna industrija že okoli 30 kooperantov, ki jih bo potrebno v najkrajšem času tudi samoupravno povezati z DO LIK.
6. V programu je ustanovitev še nekaterih dodatnih dejavnosti, na primer izdelava nekaterih predmetov iz plastike kot nadomestilo nekaterih lesnih izdelkov ali dopolnitev k njim.
Ta nova podoba se je pričela oblikovati že v letu 1968, ko so DO LIK - Melamin in ZKGP prvič združile sredstva in delo za postavitev sedanje tovarne iveric in njenega oplemenitenja. Od tedaj dalje je vsa izgradnja slonela na združevanju sredstev.
Poleg navedenih so združevali sredstva Se Slovenijales, Tehnika, Elan in Inkop in ostalega gospodarstva preko Ljubljanske banke in renubliškena rezervnega sklada.
Tak način dela in sporazumevanja zlasti med osnovnimi nosilci v bazenu in čvrsta naslo-njenost na SOZD Slovenijales daje dovolj garancije za realizacijo tega programa v naslednjih letih in s tem tudi čvrsto socialno varnost tisoččlanskemu kolektivu, ki jo je v borbi, da se prebija med napredne in razvite DO slovenske lesne industrije,, že dolgo pogrešal.
To je nekako nova podoba lesne in snremljajoče industrije, ki ima sedež na Kočevskem.
Prilogo ob 30-letnici LIK Kočevje zbral in uredi! Marko Klinc — EPS Dolenjski list
Nova proizvodna hala v TOZD „INKOP"
1. Z ozirom na že dokaj razvito finalizacijo jelovine v Ribnici je potrebno takoj usmeriti vse programe v razvoj predelave bukovine v
a) žagani les za predelavo v masivno pohištvo
b) v iverne plošče za oplemenitenje in predelavo le-teh v ploskovno pohištvo.
2. Na osnovi te strateške odločitve se je takoj začela:
a) izgradnja nove tovarne šolskega pohištva, ki naj bi petkratno povečala dotedanji obseg te proizvod nje;
b) zatem izgradnja tovarne masivnega pohištva (kolonial stolov), namenjenega predvsem izvozu;
c) obrata trip—trap stolov, prav tako namenjenega izvozu;
d) ustanavljal se je tudi specializirani obrat za masivne stole in klopi za šole in vrtce;
e) v Jelki, dislociranem TOZD Podpreska, pa se je po daljšem iskanju primernega programa končno udomačila proizvodnja smuči z združevanjem sredstev in dela z DO Elan Begunje;
f) za vse bolj naraščajoče potrebe po kovinskem ogrodju
Tračna žaga (brenta) v novi žagalnici TOZD „ŽAGA
'/z*//'/''
V//"/ '-//>
\/^'/^\	DOGRAJENO	ENERG
vrr*,-> > »j	OOf*DI
PREDV. GENERALNA REKONSTR IVERKE 1	z DELNO POVEČAVO	0OFADII
]	NOV PROGRAM	SUROV-
R 'ZDEL
V '////A	PREOV PRESTAVITEV ŽAGE	FINALNI
PR
“zno.
Rešitev prejšnje križanke
leskovac
delavec,ki dela za
pripomoCek za igro
del vodovoi napeljave .
indijanec
nekd.jap.
prestolnic
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO — delavski in zadružni sveti temeljnih organizacij
razpisujejo
prosta dela in naloge individualnih poslovnih organov — upravnikov:
TOZD ZABJA VAS A GROSER VIS upravnik
mesto
spojitve
koloradski
hrotč
status
povitek
ljudje it.reka
izdelki iz kamna
etiop.
poglavar
tone
kozlevčar
namizno
pregrinjalo
geim.orel
žrtvenik
tommf
V besedah bog in religija vidim temo, mrak, verige in bič.
BELINSKI
Ljubezen ie tako kratka, pozaba pa neskončna.
P. NERUDA
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še:
— da imajo visoko, višjo, najmanj pa srednješolsko izobrazbo strojne ali kmetijske smeri s tri-, štiri-, oz. petletnimi izkušnjami.
TOZD „BRAZDA" LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA
UPRAVNIK
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še:
— da imajo visoko, višjo, najmanj pa srednješolsko izobrazbo agronomske smeri, s tri—, štiri—, oz. petletnimi izkušnjami.
TOZD„OSKRBA"
TRGOVINE IN MESARSTVO
UPRAVNI K
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še:
— da imajo visoko, višjo, najmanj pa srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge smeri s tri-, štiri-, oz. petletnimi izkušnjami;
— da imajo moralnopolitične kvalitete;
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti.
TOZD MIRNA PEČ UPRAVNIK
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še:
— da imajo visoko, višjo, oz. najmanj srednješolsko izobrazbo kmetijske ali ekonomske smeri s tri-, štiri-, oz. petletnimi izkušnjami v svoji stroki;
— da imajo ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
TOZD NOVO MESTO UPRAVNIK
Pogoji: enaki kot pri TZO Mirna peč
TZO ŠENTJERNEJ UPRAVNIK
Pogoji: enaki kot pri TZO Mirna peč TZO STRAŽA UPRAVNIK
Pogoji: enaki kot pri TZO Mirna peč
TZO ŠKOCJAN UPRAVNIK
Pogoji: enaki kot pri TZO Mirna peč Delovna skupnost skupnih služb zadruge
1. VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti visoko ali višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri s tri-, oz. petletnimi izkušnjami, moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti.
2. VODJA TEHNIČNE SLUŽBE
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti visoko ali višjo šolo agronomske ali druge ustrezne smeri s tremi, oz. petimi leti ustreznih delovnih izkušenj, moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev o šolski izobrazbi pošljejo na naslov:
Kmetijska zadruga „Krka", Splošna služba s pripisom „Za razpisno komisijo".
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijave.
Hkrati objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
1. DELAVCA ZA VODENJE SKLADIŠČA v tovarni močnih krmil
Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano trgovsko šolo.
2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v tovarni močnih krmil
Pogoj: končana osnovna šola
3. DVEH PRODAJALK v trgovini Mirna peč
Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti končano trgovsko šolo
4. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v trgovini Mirna
peč
Pogoj: končana osnovna šola.
Kandidati naj prijave pošljejo na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", Splošna služba Novo mesto.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
V____________________________________________________  J
vi	\	1.1	c
gozdovnik
prepreka
domovina
kirke
časovna
mera
Ljubljena ženska ne ostari.
M. GORKI
26.
Zaslišalo se je divje kričanje. Velika Kača se je skril v grmovje, Jasper, Mabel in Kap pa so se vkrcali v prvi čoln in kmalu srečno dosegli nasprotni breg. Kajti Stezosledec se je v drugem čolnu sukal po reki sem in tja ter tako privabil vso pozornost Indijancev. Toča krogel sc je vsula nanj, toda veslal je tako spretno, da niti za hip ni nudil trdnega cilja.
i . • v .. ».v v i' . .'vi. ŠVa \ 'v	• v k'v. ri
Pri tem pa ga je tok zanesel precej daleč po reki navzdol in nenadoma je na čereh sredi struge, proti katerim ga je neslo, zagledal kakšnih ducat rdečekožcev. Struja je bila tako močna, da se jim ni mogel več izogniti. Preostalo mu je le še eno: pobral je puško in svojo lovsko torbo in se pognal v valove. Njegov čoln je odneslo in kmalu so se ga polastili Mingi.
Kljunati stradač polarnega juga
valjenju ostala od samcev le kost in pernati plašč, raziskovalci pa so se na lastne oči prepričali, da pingvini dokaj čili in močni
§} Dobre štiri mesece živi cesarski pingvin brez prave hrane - Po dolgotrajnem postu Opuščajo gnezdišča
ga čaka naporni 200-kilometrski marš - Varčevanje z maščobnimi zalogami
Pri nas zima že pošteno stiska in kaže zobe, globoko na jugu v polarnih območjih pa se vrstijo dnevi z največ toplote in sonca. Življenje zacveti v teh sicer neprijaznih krajih, med živalskimi vrstami pa si cesarski pingvin najbolj pridno nabira zaloge masti. Ta nenavadna žival v elegantni čmo-beli opravi, od katere si je slavni komik Chariie Chaplin izposodil resnobno smešni način hoje, ni za znanost zanimiva le zaradi svojega izgreda, ampak tudi zaradi nekaterih življenjskih navad, kakršnih ne srečamo pri nobeni drugi živalski vrsti. Dve leti so ameriški znanstveniki poskušali odkriti male skrivnosti gosposke ptice
Največjo uganko jim je zastavil cesarski pingvin zaradi svoje izredne sposobnosti, da zdrži skoraj štiri mesece brez hrane. Nobena druga višje razvita žival ni sposobna tega, če seveda odštejemo živali, ki zimo prespe. Pingvin štiri dolge mesece posta ne preživi hiberniran kot nekatere hladnokrvne živali, ampak ob normalnem delovanju telesnih organov.
Na post se samec cesarskega pingvina začne odpravljati v mesecu marcu, ko vsa pingvinja družba krene od morja v notranjost, dokler ne pride do območij večnega ledu. V teh varnih in težko dostopnih krajih si izbirajo gnezdišča. Pred odhodom na poročno potovanje si meter visoke ptice naberejo okroglih 15 kilogramov maščobe v telesu. S to zalogo morajo potem preživeti vse dolgo obdobje valjenja, na koncu pa še dolgi in utrujajoči marš.
SKRBNI, A LAČNI OČE
Ko pride pingvinja družba do
gnezdišč, se začne salonsko dvorjenje, klanjanje in ostali blišč parjenja. Potem mineta dva meseca, da samica izvali eno jajce. Ko pingvinje cesarice ta posel opravijo, se takoj zberejo in krenejo nazaj k morju. Običajno morajo preracati do 50 kilometrov — tako daleč od morja imajo gnezdišča zaradi varnosti pred odjugo. Samci pa ostanejo sami z jajci. Vsak izbere svoje jajce, si ga položi na noge in ga prekrije s spodnjim delom telesa. Dva meseca grejejo bodoči zarod s svojim telesom, dokler puhasti mladiči ne preklju-vajo trde lupine in pokukajo v neprijazni večni led in sneg. V tem času se od morja vrnejo samice. V želodcih prinesejo polno hrane za mladiče. Hranijo jih z izbljuvki.
Šele zdaj se četa samcev odloči, da odide k morju napolnit hudo spraznjene želodce.
200 KM MARSA
Medtem je kratko polarno po-'etje že minilo in zima je vklenila
velik del morja v ledeni oklep. Namesto prejšnjih 50 km loči zdaj pingvine od morja tudi po več kot 200 km širok pas ledu. To veliko razdaljo morajo shujšani in sestradani cesarski pingvini prehoditi na svojih nerodnih nožicah, ki so primerne za vse drugo kot za naporno hojo. Tu in tam si res pomagajo tako, da se po strminah in pobočjih drsajo na trebuhu, vendar na tak prijeten način ni mogoče narediti celotne poti. Večino morajo le preracati.
Raziskovalci so izračunali, da za hojo na tako dolgi poti cesarski pingvin porabi dvakrat več energije kot ostale ptice, katerih noge so za'hojo primerneje grajene, in kar trikrat več energije, kot bi jo porabili sesalci, npr. psi. Prav ta velik trosek energije ni šel v račun tistim biologom, ki so poskušali sposobnost cesarskih pingvinov za dolgotrajni post utemeljiti z močno zmanjšanim presnavljanjem. Na dolgi poti mora pingvin brez milosti trošiti svoje mastne energetske zaloge.
Izračunali so, da porabi pingvin vsak dan poprečno okoli 225 gramov maščob za ogrevanje jajca, ko sedi na njem. Vendar izračun ni ustrezal resničnemu stanju. Po teoriji bi cesarski pingvin samo za valjenje porabil 25 kilogramov maščob, ugotovili pa so, da pride v gnezdišče le s 15 kilogrami maščobniih zalog v telesu. Ob izračunani porabi bi po končanem
Biolog dr. Pinshow je neskladje znanstvenih raziskav, izračunov in resničnosti razložil takole: Po njegovem mišljenju je dejanska poraba energije pri valjenju veliko manjša, ker cesarski pingvini gnezdijo eden poleg drugega. Stisnjeni v skupine varčno čuvajo toploto in porabijo za ogrevanje telesa manj energije. Po Pinshowu naj bi pingvin ob valjenju trošil le okoli 95 gramov maščob, se pravi za vso dobo valjenja 10 do 15 kilogramov rezervnih maščob. Za dolgi marš bi mu ostalo 3 do 5 kilogramov ..maščobnega goriva". S tako zalogo pa bi še bil sposoben prehoditi pot do moija.
Ko bodo raziskovanja končali, bo dokončno znano, kako polarni gentleman zmore veliki post in veliki marš.
Lesarski pingvin z mladičem
5...............................  .*......................................................................................        ••■mn	■	••••••■■•	im	______________________________________________________________
so legli na dno vanje in jih prvega ovinka, . Ugibali so, strugo, tedaj sta izginila Pušči-so posumili v izda bi ju za-
POTA
m svit/
&
NAVDUŠEN ZA GLASBO? -10. dccembra popoldne je Vinko Novak iz Brežic parkiral avto pred motelom na Čatežu. Medtem ko se je mudil po opravku, mu je tat odnesel iz avta kasetofon in dva zvočnika, da je oškodovan za najmanj 3.500 dinarjev.
V NAVALU JEZE ZMERJAL -Prejšnjo nedeljo zvečer je prišel v restavracijo Na trgu v Novem mestu 33-letni domačin P.P., in ko je pri omizju opazil znane obraze, jih je na lepem začel zmcijati. Kričal je, da so fašisti, Hitlerji in enega tudi klofnil. Ko so hoteli poklicati miličnike, jo je okajeni junak naglo odku-ril. Zdaj ga čaka zagovor pred sodnikom za prekrške.
SREDI BELEGA DNE OKRADENI - Jakličevi v Lazini pri Hinjah so imeli 14. decembra pri belem dnevu tatinski obisk. Medtem ko ni bilo nikogar v hiši, je nekdo v sobi prevračal stvari po omarah in našel med perilom 570 dinarjev. Ravno je zaprl vrata omare, ko so se domači vrnili. Tat se je znašel in naglo začel pogovor, češ da kupuje avto, nato pa se je odpeljal s kolesom. Ko so Jakličevi videli v omari premetano perilo in ugotovili krajo, so brž pohiteli po pomoč.
STOPARKA IN TATICA - V četrtek zvečer je dva Ljubljančana ustavila v Bučni \asi avtostoparka in se z njima odpeljala. Že pri Karte-ljevem pa se je avto pokvaril. Medtem ko sta ga moška popravljala, je dekle izginilo. Z njo vred pa je šlo v neznano tudi 3.500 dinarjev.
Nesporazumi
Stružanci se že dolgo jeze na SAP zaradi slabih avtobusnih zvez s Kočevjem oz. sploh zaradi slabe organizacije prevoza na tej progi. Tako so imeli na primer še letos 3-krat na teden slabo zvezo preko Hinj s Kočevjem, in še to ob torkih, četrtkih in sobotah, ko v Kočevju ni uradnih ur. Na njihovo pritožbo so pri SAP rešili zadevo tako, da so ukinili še zvezo ob torkih in sobotah, da imajo zdaj Stružanci direktno avtobusno zvezo s Kočevjem le ob četrtkih. Tudi avtobuse so na to progo pošiljali velike, namesto da bi manjše, in potem tarnali o izgubah.
Prav bi bilo, da sedejo skupaj predstavniki SAP in KS Struge ter se o vseh teh zadevah temeljito pogovore. Stružanci ne bi smeli zahtevati preveč, pri SAP pa bi tudi morali upoštevati predloge, želje in opozorila
Dovoljno
m
JU ZNAK Z
m
NAPAKO samopostrežbo na Cesti herojev v Novem mestu je parkirišče, zraven pa prometni znak, ki je na sliki. Če bi pisalo po slovensko, potem manjka „e“, če pa piše po hrvaško, bi bil napis primeren za kraje onkraj Kolpe. (Foto: R. Bačer)
V zadnjih dneh več vlomov
Na raznih koncih so na delu drzni nočni obiskovalci
Predrzni so bili vlomilci, ki so v noči na 14. december na silo prišli v trgovino novomeške zadruge v Mirni peči. Skozi skladišče so prišli v lokal, nabrali tam več steklenic pijače, nekaj živil in cigaret, potem pa so se v pisarni lotili blagajne. S sodednjega dvorišča so pripeljali ročni voziček,naložili nanj težak plen in ga odpeljali lepo skozi vas na samoten kraj.Niso prišli dlje kot 400 m, pa jih je zmagala radovednost: s sekiro so vdrli v blagajno, v njej pa je bilo 4.500 dinaijev. Trgovina je oškodovana za več kot 6.600 din.
Naslednjo noč so imeli podobne obiskovalce v trgovini „Posavje“ v Jesenicah na Dolenjskem. Vlomilec je prišel v
Luciburg je zelo iskana oseba
Šarmantni Zagrebčan, kavalir z ukradenim avtom, je oropal gosta v hotelski sobi na Otočcu — Cez štiri dni je bil že prijet, potem so ugotovili še več . ..
Zdaj je že precej jasno, kaj se je zgodilo v prvih urah 14. oktobra letos v Garniiu na Otočcu, kjer je eden od gostov povabil družbo v sobo, pa ga je slučajni znanec oropal in pretepel, da so mu ostale modrice.
prodajalno skozi steklo na vratih. Odpiral je predale in očitno iskal denar, vendar je našel samo 380 dinaijev. Hotej je ugotoviti, kar je tudi v železni blagajni, a je ni mogel odpreti.
Tretjo noč, 17. decembra, je imela neljube goste osnovna šola na Mirni: vlomilec je prišel v poslopje skozi priprto okno učilnice in se precej sprehajal. Potem je vlomil v prostore, kjer shranjujejo vrednejša učila, kot so magnetoskop, kasete, televizor itd. Odnesel je samo zvočnik, skušal pa je vzeti tudi semafor - pripomoček za prometni pouk. Ko je neznanec zaslišal korake, je hitro pobegnil, ni pa ostal dolgo neznan: bi! je 14-letni fantič. Pri njem so še našli ukradeni zvočnik.
Miljenko Luciburg, 25-letni Zagrebčan, po poklicu kvalificirani avtoelektrikar, vendar brez stalne zaposlitve, je bil že nekajkrat kaznovan. Stalno delo mu ne.diši, ljubi pa disco klube, vozarjenje z avtomobili in družbo.
Fant je večkrat zahajal v disco klub na Čatež in tako je bilo tudi 13. oktobra. Kot navadno se je pripeljal s temno hiodro zastavo 101. V discu seje seznanil z dvema N ovo-meščankama in se jima tudi galantno ponudil, da ju bo odpeljal domov. Mimogrede so se ustavili na Otočcu, kjer so naleteli še na hotelskega gosta. Družbo, ki sc je na hitro seznanila, je nato gost iz hotela Garni okrog 4. ure povabil v svojo sobo, ampak dekleti nista hoteli iti.
Medtem ko sta obe čakali v recepciji, sta sc moška odpeljala z dvigalom v I. nadstropje, čez čas pa se je kavalirski Luciburg vrnil s krvavo roko in dekleti odpeljal v mesto. Med potjo je nekaj pravil, kaj se je zgodilo, in ena mu je brisala kri z roke.
Ko je gost A. B. prišel v svojo hotelsko sobo z njim pa znanec Luciburg, se je hotel domačin tudi počutiti kot doma. Komaj si je slekel suknjič, ga je znanec s pestjo udaril v obraz, da se je opotekel v fotelj. Slišal je le kričanje: „Daj lovu! Daj pare!“ Dobil jih je po obrazu in po sencih toliko, da je bil še drugi dan moder. Luciburg je vzel iz denarnice
LED JE KRIV NEZGODE
V krmeljski Metalni seje 11. decembra dopoldne pripetila delovna nesreča. Na dvorišču so z viličarjem nalagali železne plošče na voziček, ker pa je bilo vse ledeno, je ena od plošč zdrknila čez rob vozišča in padla na nogo Jožetu I.azarju z Gabrovske gore. S presekano in zlomljeno nogo so ponesrečenca odpeljali v celjsko bolnišnico.
gosta A. B. 1000 dinarjev, z roke mu jc strgal moško uro in pobral plinski vžigalnik z mize ter tako naropal za 7.600 din vrednosti.
Štiri dni po dogodku so storilca že prijeli, ugotovili pa so, da je v več občinah zelo iskana oxba. Vozil se je z ukradenim avtom, kije imel pritrjene ukradene registrske tablice. Utemeljeno osumljen tudi ropa na Otočcu, čaka Luciberg v priporu na kazen pred sodiščem.
Je
ZAVORE NISO PRIJELE - Ko 11. dccembra dopoldne. Ivan Omerzel iz Novega mesta vozil tovornjak od Mokronoga proti Zbu-ram, je v nepreglednem ovinku pri Malih Poljanah pripeljal naproti drugi tovornjak. V njem je sedel za volanom Franc Kolenc iz Regerče vasi. Šoferja sta zavrla, na zasneženem vozišču pa zavore niso prijele in je prišlo do trčenja. Omerzelov tovornjak je vrglo s ceste in je pristal v baraki Gmotne škode je za 130.000 dinarjev.
OZIRALA SE JE PRED HlSO -13. decembra zjutraj je 22-letna Lidija Stopar na Partizanski cesti v Novem mestu stala pred domačo hišo in se ozirala naokrog. Slučajno je zamahnila z roko, ko je mimo pripeljal osebni avto Franc Hanjšek iz Novega mesta in zadela z roko v prtljažnik. Pri tem je dekle izgubilo ravnotežje in padlo. Laže poškodovano je avtomobilist odpeljal v bolnišnico.
HODIL PO SREDI - Anton Kle-višal iz Vel. Brusnic je prejšnji torek zvečer vozil delavski avtobus proti Brusnicam in na Slatniku dohitel skupino pešcev, med katerimi je bil tudi 48-letni Stanislav Hrastar iz Smolenje vasi. Ta je hodil po sredi ceste in je izgubil ravnotežje prav tedaj, ko je do njega pripeljal avtobus. Z ramo je zadel v vozilo in padel. Sprva je odšel kar domov, češ da mu ni nič, pa gaje začelo kasneje boleti, zato so ga peljali v bolnišnico.
TAKSI V POTOKU - 14. decembra zvečer je Ljubljančan Jože Jusič vozil Viatorjcv taksi iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Jezeru je na polni črti prehiteval tovornjak, ko je naproti pripeljal z osebnim avtom Ljubiša Aleksič iz Pariza. Voznika sta se
zaradi megle na cesti prepozno opazila in kljub zaviranju trčila. Jusičev avto je odbilo še v prehitevanj tovornjak, nato pa na travnik in je pristal v potoku. Jusič jc bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, na vozilih pa jeza 115.000 din škode.
VEČ UR OVIRAN PROMET -15. decembra zvečer je Marjan Kovač iz Bršljina vozil kombi mimo Biča proti domu in na polni črti prehiteval tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil Rajko Gluvič iz Ljubljane. Tedaj je naproti pripeljal zdomec Mustafa Zorlak iz Sarajeva. Pri zaviranju je Kovačev kombi zaneslo v tovornjak, Zorlakov avto pa je obrnilo na streho. Ranjena je bila Hairija Zorlak, ki so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prevrnjeni avto je nekaj ur oviral promet na cesti. Gmotno škodo cenijo na 100.000 dinaijev.
DVA STA RAZGRAJALA
V petek in nedeljo so imeli miličniki posla z dvema razgrajačema v vinjenem stanju. V petek, 15. decembra popoldne, so do iztreznitve pridržali 26-let-nega Franca Primca s Sel pri Dol. Toplicah, ker je razbijal steklenino v gostišču Rotovž v Novem mestu. V nedeljo ponoči pa so odpeljali na hladno Antu-na Dabeliča iz Novega mesta, ker je delal nered v bifeju na Otočcu. Ta se je lotil celo gostov in jih pretepal ter polival z vinom. Pri obeh bo imel zadnjo besedo še sodnik za prekrške.
no in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij;
- lakirnica: kvalificirana avtoličarska opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnenje, brušenje;
- presernica: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev;
- na področju materialnega poslovanja: transport materiala, skladiščenje in priprava materiala;
- tovarna prikolic: kvalificirana dela pohištevnih mizarjev in ličarjev; za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri sestavi, obijanju in montaži prikolic.
VABIMO .
nove sodelavce za opravljanje del in nalog:
- DIPLOMIRANE STROJNE INŽENIRJE,
- DIPLOMIRANE EKONOMISTE,
- DIPLOMIRANE	INŽENIRJE KEMIJE,
- DIPLOMIRANE INŽENIRJE LESARSTVA,
- DIPLOMIRANE ELEKTROINZE-NIRJE
za delo v razvojenm inštitutu, tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji, prodajno-servisni organizaciji in na
področju investicijske izgradnje.
- STROJNE TEHNIKE
- EKONOMSKE TEHNIKE
- ELEKTROTEHNIKE
- KEMIJSKE TEHNIKE
- LESARSKE TEHNIKE
s prakso in brez prakse za delo v tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, vzdrževanju, lakirnici, proizvodnji prikolic, planskem oddelku, na področju tehnologije, zunanje trgovine in prodaje gotovih izdelkov.
- KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE
- KVALIFICIRANE AVTOLIČARJE
- KVALIFICIRANE MIZARJE
- KVALIFICIRANE KLEPARJE -KVALIFICIRANE ELEKTRIČARJE
- KVALIFICIRANE TRGOVCE
- KVALIFICIRANE SKLADIŠČNIKE
za delo v proizvodnji tovarne avtomobilov in prikolic ter v vzdrževanju.
Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in v spodnjem Posavju je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije.
Kandidate za zaposlitev vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela.
Nastop dela je možen takoj.
IflDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL
novo (hesto
Kolektiv, ki si je zastavil svoj ambiciozni proizvodni program, s srednjeročnim načrtom uresničuje del zastavljenih nalog.
Močno povečujemo proizvodnjo osebnih vozil ter stanovanjskih prikolic. Dograjene so nove proizvodne zmogljivosti in osvajamo zahteven proizvodni program v sodelovanju s francosko firmo RENAULT. Odpiramo nova dela in naloge, ki nudijo široke možnosti za zaposlitev tako strokovnemu kadru, kakor tudi drugim delavcem s poklicno šolo in nekvalificiranim delavcem.
Za povečano proizvodnjo in prodajo naših izdelkov iščemo nove sodelavce, ki jim nudimo zanimivo delo in možnost nadaljnjega izpopolnjevanja ter možnosti stikov s strokov njaki jugoslovanskih in tujih tovarn, možnosti teamskega dela in dela na razvojnem področju-
Veliko pričakujemo od strokovnega kadra. Sleherni bo lahko uporabil svoje znanje, ki bo ustrezno cenjeno in vrednoteno, zato vabimo strokovnjake iz različnih delovnih področij, ki bodo s svojimi izkušnjami prizadevno in zavzeto prispevali svoj delež k uresničevanju
zastavljenih nalog in k razvoju slovenske avtomobilske industrije.
Naj naštejemo samo nekaj delovnih področij, primernih za zaposlitev
kvalificiranih
delavcev,
nekvalificiranih
delavcev
in delavcev za priučitev.
— montaža osebnih vozil Renault 4 in montaža dostavnih vozil;
— mehanska obdelava: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava;
— karosernica: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkov-
ČETRTKOV INTERVJU
>♦
Več pomoči zaseboim kmetom
Te dni bo tudi formalno ustanovljena samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva v novomeški občini, medtem pa so o tem že veliko razpravljali tako v skupščinskih zborih, zainteresirani občani na terenu in delavci v kmetijskih delovnih organizacijah. Kaj nam prinaša nova skupnost in kakšno korist bomo imeli od nje, je povedala inž. Sonja Groegl, referentka za kmetijstvo pri novomeški občinski skupščini:
Inž. Sonja Groegl: „Prihod-nje leto se bo že poznala izdatnejša pomoč zasebnemu kmetijstvu, v krog podpisnikov sporazuma pa bi momli postopoma vključiti celotno združeno delo.“
„Smisel nove skupnosti je zbrati več denarja za pospeševanje zasebnega kmetijstva. Do zdaj smo temu sektorju pomagali le s sredstvi sklada, pa ta je živel od proračuna, zato je bila pomoč skromna. Ker vsi ugotavljajo, da je zasebno kmetijstvo potrebno izdatnejše družbene pomoči, je potrebno najprej ustvariti finančno osnovo, da bomo tako pomoč lahko organizirali. Združevanje sredstev preko podpisnikov sporazuma je torej nova oblika, ki prinaša z združevanjem sredstev predvsem večji finančni učinek.11
— Kdo vse bo sporazum podpisal in koliko več denarja bo na voljo zasebnemu kmetijstvu, ko bo zaživela interesna skupnost?
„Predvidenih je 17 različnih podpisnikov sporazuma; vendar jih je dejansko več, če štejemo vsako zase posamezne krajevne skupnosti,
ki jih je 31, in pa 12 lovskih družin. Pri sredstvih se bo skupnost očitno poznala. Letos, ko' zasebno kmetijstvo podpiramo še iz sklada, je na voljo 1 milijon dinarjev. Računamo,	da bo
skunost v letu 1979 zbrala 1,8 milijona, medtem ko po programih znašajo potrebe čez 3 milijone dinaijev. Prav zato menim, da bi se moral krog podpisnikov sporazuma povečevati, tako da bi čez čas zajel celotno združeno delo.“
- Katere so glavne naloge, ki bodo opravljene pod okriljem interesne skupnosti za kmetijstvo?
„Čimprej bo potrebno sofinancirati nabavo strojev za proizvodne in strojne skupnosti in finančno pomagati tako v živinoreji, kot v poljedelstvu in vinogradništvu in še na drugih področjih/*
- Lahko navedete nekaj konkretnih oblik pomoči, ki je bo deležen zasebni kmet iz sredstev interesne skupnosti?
„V živinoreji bomo na primer financirali izdelavo načrtov za gradnjo hlevov, del sredstev bo šel za nabavo plemenske živine (krav in telet) ter prašičev. V poljedelstvu bo skupnost regresirala nabavo semen pšenice in koruze ter umetnih gnojil. Na področju vinogradništva je del sredstev namenjenih načrtom za skupinsko obnovo vinogradov. Precejšen poudarek je na izobraževanju in organizaciji predavanj po proizvodnih okoliših, za kar je med ljudmi precej zanimanja. Iz združenih sredstev pa bodo dobivali osebne dohodke tudi pospeševalci”1
- Kot je bilo slišati doslej, je bilo na področju dviga zasebnega kmetijstva bolj malo uspehov tudi zato, ker ni bilo dovolj pospeševalcev. Bo zdaj drugače?
„Je že! Novomeška zadruga je imela zdaj enega samega pospeševalca, v kratkem bodo štirje. Pri žužem-berški zadrugi pa delata dva. Poudarjam pa, da je celotna u re sničitev zastavljenega programa najbolj odvisna av od pospeševalcev. Če odo ti zavzeti, potem se bo dalo marsikaj spremeniti."
R. BACER
Dedek Mraz prihaja
Risanke, spored s
iutke in zabavni prihodom dedka Mraza
V novomeški občini bo po praksi zadnjih let organizirano novoletno slavje za predšolske in šolske otroke po krajevnih skupnostih oziroma po šolah, v mestu pa bo še več prireditev za vse, ki jih bodo želeli obiskati. Otroci do S.'razreda bodo dobili enake darilne pakete s poprečno vrednostjo 10.850 dinarjev, z okrastivijo pa so letos velike težave. Žarnic ni dobiti, vprašanje pa je tudi, koliko svetlobe nuditi za ta namen ob pozivih k varčevanju z električno energijo.
V Novem mestu bodo prireditve za otroke v četrtek in petek, 28. in 29. decembra. V Domu kulture bodo ob 8. in 14. uri predvajali barvni risanki „Racman Jaka in njegova druščina" ter „Mornar Po-paj“.
V športni dvorani bo ob 10. in 16. uri zabavni spored s prihodom dedka Mraza, v Domu JLA pa je v obeh dneh ob 12. in 18. uri Lutkovno gledališče z Majaronovo igrico »Jožetove lutke“, Košutovo „Štirje fantje muzikantje" in Ele Peroci „Muco copatarico".
PRESELITEV POD KLANEC — Novotehna bo te dni svojo železnino preselila iz lokala pri kandijskem mostu na Resljevo 2, kjer bo več izbire, predvsem pri orodju, in možno parkiranje. V bivšem lokalu železnine pa bo začasno prodaja avtomobilov, dokler bo hiša stala. Predvidena je namreč rušitev, ko bodo gradili novo cesto za Dol. Toplice. Na fotografiji je novi lokal Novotehne.
(Foto: R. Bačer)
Kolikor naredimo - dobimo
Septembra je znašal poprečni zaslužek v novomeški občini 5.337 din, izplačanih pa je bilo tudi za 6 milijonov dinarjev nadur: dela pred konferenco!
22.483 zaposlenih je imelo septembra letos za 1,5 odst. nižji osebni dohodek kot mesec dni prej. Kajpak: avgusta so skoro povsod delili nekaj več po trimesečnem obračunu, september pa je bil pri izplačilih običajen.
Medtem ko je poprečen Slovenec v septembru zaslužil 5.968 din, seje moral poprečen Novomeščan zadovoljiti s 5.337 dinarji. Ob tem pa mu kar naprej dražijo živce še „košarice“ in ugotovitve, da se ne damo s prvega mesta v Jugoslaviji, kar zadeva draginjo. Po drugi strani pa novomeški osebni dohodki sploh niso nizki, če ob njih uspoštevamo storilnost. Za malo muzike torej malo denarja.
Podatki kažejo, da je v gospodarstvu novomeške občine znašal poprečni zaslužek v septembru 5.157 dinaijev, v negospodarstvu pa 6527 dinarjev. Najtanjše kuverte so dobili ali
VSE SOBOTE DELOVNE
Od 20. novembra dalje je po sklepu delavskega sveta ves kolektiv 1MV vse sobote na delovnem mestu. Za tak ukrep-so se odločili zato, da bi dosegli predvideni letni proizvodni plan in da bi lahko kupcem dobavili toliko izdelkov, kolikor je največ možno. Seveda pa so zaradi dodatnih delovnih ur tudi zaslužki višji, kar marsikomu tudi prav pride.
V GOTNI VASI BO TRGOVINA
Po triletnih prizadevanjih za trgovino je krajevna skupnost Gotna vas le uspela. Za leto 1979 je preskrbovalna trgovina v občinskem programu, investitor Mercator pa je tudi trdno odločen graditi. Naročena je že lokacijska dokumentacija za objekt, ki bo stal v bližini mosta. Trgovina bo oskrbovala ne le nekaj sto družin iz domače krajevne skupnosti, marveč bo dobrodošla tudi celotnemu podgorjanskemu predelu. Gredoč iz službe v mestu, se bodo v njej ljudje ustavljali in spotoma nakupili, kar je potrebno. Ob trgovini so predvidena tudi parkirišča.
Pred končnim krogom
V vseh 31 krajevnih korferencah SZDL volijo odbore in delegate — Vsebina dela je prva naloga
V ŠKOCJANU SPET KINO
Škocjanski kino je obnemogel lansko zimo, ko so podrli drvarnico in ni bilo več kam spravljati kurjavo. Pred kratkim se je predvajanje filmov spet začelo, in to v dvorani, kjer so medtem uredili centralno ogrevanje. Tudi zavoljo mraza prejšnja leta ni bilo dosti obiskovalcev filmskih predstav. Upajo, da bo zdaj gledanje na toplem privabilo več občinstva. Predstave so zaenkrat samo ob nedeljah popoldne ob 16. uri, če pa bo obiska več, se bo dalo zmeniti za večkratno predvajanje. Prvi dve predstavi v letošnji sezoni si je ogledalo po 50 ljudi. Najbrž bo gledalcev še več, ko se lio razvedelo o novem ogrevanju.
Predvolilne priprave v Socialistični zvezi so stekle že spomladi, konec oktobra pa je bil start v drugi krog volilnih opravil. V vseh krajevnih konferencah na območju novomeške občine se začenjajo volitve.
Krajani bodo na sestankih obravnavali še druge stvari, volili pa bodo tudi vaške oziroma ulične odbore in sprejemali delovne programe v SZDL. Prav tako bodo na teh konferencah izvolili delegate v krajevno konferenco SZDL.
S to fazo volilnega postopka že nastopa končni krog volilnih opravil. Sledijo samo še prve seje novoizvoljenih konferenc. Dosedanje volilne priprave so dobro tekle, težave so bile edinole pri delegiranju delegatov iz sindikalnih organizacij in drusš-tev.
V začetku decembra je predsedstvo občinske konfcrence SZDL ocenjevalo predvolilne priprave in ugotovilo, da so organizacijsko dobro zastavljene, manj uspehov pa je pri vsebini dela krajevnih konferenc SZDL. Temu posvetiti več pozornosti naj bi bila prva naloga v naslednji mandatni dobi.
Na predsedstvu so se dogovorili, da bodo člani sodelovali na sestankih po terenu in pomagali' zlasti tam,kjer se zatika.
ŠE ENKRAT LETOS
Občinska zdravstvena skupščina bo letos še enkrat zasedala na skupni seji obeh zborov, in sicer v ponedeljek, 25. decembra. Obravnavali bodo solidarnostni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje dodatnega programa, listo prispevkov uporabnikov zdravstvenih uslug k stroškom, plan za leto 1979 in še nekaj točk organizacijskega značaja.
SEMINAR ZA SEKRETARJE ZK
13. in 14. decembra je bil v novomeškem Domu JLA seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK s področja novomeške občine. Seminar je organiziral občinski komite ZK z namenom, da bi usposobil vodstva ZK za naloge, ki čakajo članstvo Zveze komunistov na področju idejnopolitičnega usposabljanja. Seminar so organizirali v štirih skupinah, in sicer ob takem času, da gre čim manj na škodo delovnih ur pri redni zaposlitvi.
Ni dovolj resno
Preveč izgovorov, ki jih pes na repu prinese
Za delegate v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih novomeške občine je bilo jeseni organizirano bdj praktično, kot pa teoretično izobraževanje, ki naj bi zajelo 3500 ljudi. V študijskih skupinah, ki obsegajo po 30 slušateljev, pa jih na predavanjih sedi po 20 ali še manj. Takemu odnosu do organiziranega in kvalitetnega izobraževanja delegatov je težko najti opravičilo, predvsem zato, ker se tudi v drugi mandatni dobi v delegatskem sistemu pojavljajo iste napake kot pri prejšnjih delegatih. In končno zato, ker tovrstno izobraževanje veliko stane, plačujejo pa g& delovni ljudje. Kjer sta sindikat v delovni organizaciji ali SZDL na terenu vzela akcijo izobraževanja zares, je tudi udeležba odlična. Tak primer je šentjernejska osnovna šola,' kjer se prosvetni delavci polnoštevilno udeležujejo predavanj.
Scminaristi bodo obravnavali 8 tem, izobraževanje pa bo trajalo toliko časa, da bodo vsi predelali celotno snov.
za 619 dinarjev manjši poprečni zaslužek, v negospodarstvu pa so bili naši za 518 din na slabšem.
„Vse nam požro.. ”
Divjad je v Suhi krajini vedno bolj nadležna
Franc Hočevar, kmet iz Visej-ca v Suhi krajini in delegat v novomeški občinski skupščini, je že obupal nad razmerami v domačem kraju. „Ne da se živeti, ker se ne izplača nič sejati ne pridelovati. Prašiči in jelenjad vse požro. Zdaj po njivah iščejo ostanke in pridejo čisto do vasi. Vse naokrog je poteptano, tako da je sneg videti, kot da bi ga ravnali s teptalnimi stroji. Menda imajo take na smučarskih terenih.”
• Hočevar pravi, da zadnje dni tudi medvedi hodijo naokrog, ampak zaenkrat, še niso naredili posebne škode niti se niso pokazali nevarne.
„Pred dnevi sem videl stopinje med Visejcem in Hinjami. Ko sem šel na sestanek, še ni bilo nič videti, nazaj grede pa se je v snegu lepo videl odtis kosmati-nove tace.”
Pozimi imajo v Suhi krajini tudi težave s prevozi šolskih otrok. Prevozi so sicer dobro organizirani, ampak če je veliko snega ali pa poledica, avtobusi ali kombiji ne morejo voziti, ker ni dobro poskrbljeno za čiščenje cest in posipavanje.
Zanimivo pa je, da v zimski suši po Suhi krajini ni bilo več tako hudih težav s pomanjkanjem vode, kot so jih bili vajeni poprej. Pozna se, da je s pomočjo brigadirjev marsikatera vas že dobila vodo.
pa najmanjše številke zapisali, ker dobivajo osebne dohodke na knjižnice, zaposlenim v industriji, kjer poprečje ni preseglo 4840 dinarjev. Med najvišje zaslužke pa $e v tem primerjalnem mesecu uvrščajo v delovni skupnosti skupnih služb pri Novo-gradu, pri DSS novomeških osnovnih šol in še v nekaterih kolektivih, kjer so bili zaslužki v poprečju čez 10.000 dinarjev. Med temi pa ni nobenega iz gospodarstva.
Med izplačevalce najnižjih poprečnih osebnih dohodkov je šteti IM V, Novoteks, Labod, Mirnopeško „Beti“, kjer pa s poprečjem ne sežejo niti do 4.000 dinarjev. Primerjava med Novomeščani in Slovenci nasploh pa pove, daje bil v gospodarstvu v naši občini septembra
POD NOVIM IMENOM
Nekaj časa ni bilo nič slišati o ansamblu Sence. Pred kratkim pa so se Tomaž Maraš, Tomaž. Zorko, Miran Kotnik in Robert Rodič pod novim imenom Drugi krog vnovič predstavili novomeški mladini. Igrali so na plesu v gimnazijski telovadnici.
IRENA GRAHEK
Krajani zmeraj pomagajo
70 let staro gasilsko društvo na Otočcu ima uspehe
Leta 1906 ustanovljeno gasilsko društvo Otočec' je šele dobrih petdeset let kasneje dobilo prvo motorno črpalko. Sploh je bil napredek do 1970 bolj počasen, čemur je bilo krivo tudi društvo samo zaradi premajhne aktivnosti. Celih 13 let so trajale želje, da bi dobili gasilski avto, opremo in desetino. V letu i970 je bilo članstvo pomlajeno, dobilo je novo vodstvo in odtlej je več uspehov.
V letu 1973 je društvo nabavilo novo motorno črpalko Rosenbauer. Zanjo so prispevali tudi krajani domače krajevne skupnosti. Takoj nato so začeli akcijo za nakup novega gasilskega avtomobila, za kar so spet krajani pokazali lepo razumevanje.
Zdaj je v programu ureditev gasilskega doma, ker stari nikakor ne ustreza več potrebam gasilskega okoliša s 23 vasmi in zaselki. Prav tako so v štirih vaseh ustanovljene
gasilske desetine, pripravljene pomagati. Taka organiziranost se je izkazala za pravilno, društvo pa je bilo deležno mnogih pohval, posebno lani ob počastitvi 70-letnice.
OBVESTILO DELAVCEM NA ZAČASNEM DELU V TUJINI
Delavce na tujem, njihove svojce, prijatelje in znance obveščamo, da so se vse upravne in javne službe dogovorile v okviru koordinacije pri Občinski konferenci SZDL Novo mesto, da bodo v času njihovih prihodov v domovino dajale pojasnila o vprašanjih, ki jih zanimajo, v uradnih urah na sedežih svojih ustanov.
Novomeška kronika
UTAPLJAJO SE V BLATU -Cankarjevo ulico so tik pred snegom pripravljali za modernizacijo in položili kanalizacijo. Del ni bilo mogoče nadaljevati, zdaj pa ljudje komaj pridejo do hiš. Brez pretiravanja je res, da gazijo do nekaterih hiš 10 cm debelo blato. Najbrž bo čez zimo tudi pri tem ostalo.
ČIGAVI SO PLOČNIKI? - V Novem mestu se ne ve, ali so pločniki za pešče ali za avtomobile. Vozila namreč ob vsakem dnevnem času lahko vidiš na pločniku pred lekarno, na Cesti talcev itd. Z rilcem zasedejo vozila pol pločnika pred Avtodeli, medtem ko pred bifejem na Koštialovi avtomobili večkrat kar zaprejo izhod s Prisojne poti. Še pešci se težko prebijejo mimo,
avtomobilisti hupajo. ..
z zaprte poti pa
PRETIRANA SKROMNOST -Nekateri lokali so že dobili novoletne okraske, ampak so bolj malo vidni in precej skromni. Upajmo, da pri tem ne bo ostalo in da bo okrasitev pred novim letom ustvarila slavnostno vzdušje.
NA ISTEM MESTU. . > - Nasproti drevoreda na Cesti koman ianta Staneta je stanovanjski blok, pred blokom pa je pločnik vselej leden, kadarkoli je mraz. Prvi jutranji pešci, ki past že poznajo, se vedo varovati, kdor pa slučajno stopi na ledeno podlago r epripravljen, lahko odleti, kot je dolg in širok.
TRIJE NOVI PARI Pretekli teden je mesto dobilo šest novih krajanov. V porodnišnici so namreč lodile: Darinka Kavšek iz Ragovske 12 Iztoka; Darinka Šinkovec iz Ulice Majde Šilc i8 deklico;
Natalija Gašparovič iz Segove 6 -Marka; Hermina Vukoslavovič iz Ragovske 10 - Nedo; Silva Colarič z Nad mlini 41 - Ines in Vesna Rustja, Nad mlini 26 - Kristjana.
TELOH IN MAČICE - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek še kar založena, če jo primerjamo z minulimi tržnimi ponedeljki. Tokratna zanimivost so bili teloh in prve mačice, ki so jih nudile prodajalke cvetja izpod Gorjancev po ne pretiranih cenah. Pojavih so se tudi plastični dedki Mrazi raznih velilikosti kot znanilci novega leta in na stojnicah še druga kramarija s področja kiča. - Cene sadju in zelenjavi so bile naslednje: grozdje 19 do 20 din, jabolka 14,80 do 16 din, limone 17 din, pomaranče 14 din, mandarine 30 din, špinača 18 din, solata 22 din, čebula 8 din, ohrovt 9 din itd.
a
Etia gospa je rekla, da je ravno tisti dan, ko so sredstva javnega obveščanja najbolj pozivala k varčevanju z elektriko, na Drski vse dopoldne gorela javna cestna razsvetljava....
Najtežji časi za Opekarno
Obrtno kovinsko podjetje upa, da se bo prihodnje leto povzpelo „na zeleno vejo"
Majhna reprodukcijska sposobnost brežiškega gospodarstva je že od nekdaj težko premagljiva ovira do hitrejšega napredka, zato v informaciji o devetmesečnem gospodaijenju prijetno preseneča stavek, da se ta izboljšuje, čeravno ugotovitev še ne velja za vse organizacije združenega dela.
Za orientacijo je zanimiv podatek, da Brežice v primerjavi z obema posavskima sosedama, s krško in sevniško občino, zaostajajo v porastu celotnega prihodka, po porabljenih sredstvih, po dohodku, povprečno izplačanih čistih osebnih dohodkih na zaposlenega in po skupni porabi v tozdih, prehiteva ju pa po čistem dohodku, pri amortizacijah in pri porastu sredstev za izboljšanje materialne osnove dela. Ta osnova je namreč v obeh sosednjih občinah celo manjša, kot je bila v istem obdobju lani.
Z izgubo so poslovali tozd Rudnik Globoko in tozd Ope-
KREPITEV MANJ RAZVITIH KS
V resoluciji občine Brežice za prihodnje leto je napovedano, da bo razvoj usmerjen tako, da bo še naprej omogočal napredek v manj razvitih krajevnih skupnostih, kjer manjka delovnih mest. Vrzel na tem področju naj bi zapolnilo malo gospodarstvo bodisi v zasebnem bodisi v družbenem sektorju. Podporo naj bi razen obrti dobil tudi kmečki turizem. Malo gospodarstvo pa se bo seveda krepilo le ob primerni pomoči pri kreditiranju.
kama Brežice, Obrtno kovinsko podjetje iz Dobove in GG Brežice—tozd trgovina z gradbenim materialom. Pri Salonitu Anho-vo-tozd Opekama je pričakovati izgubo še v naslednjem letu, rešitev iz krize pa je nakazana s povečano proizvodnjo in prodajo. Sanacijski program je napravljen. Nujen bo prehod na večizmensko delo in delna pre-
usmeritev proizvodnje na opečne zidake, po katerih je povpraševanje večje.
Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi se bo izkopalo iz težav, | ko se bo preselilo v nove, sodobno opremljene prostore. Investicija v proizvodno halo, za katero so postavili temeljni kamen oktobra letos, je namreč vključena v sanacijski načrt. Izguba pri GG je malenkostna in do konca leta tozd že priča- ] kuje preobrat na rentabilno poslovanje.
J.T.
Taborniki za jubilej
Dvajset uspešnih, delavnih let, vmes pa veliko težav
Taborniški odred Matija Gubca v Brežicah je 16. decembra, z jubilejno konferenco počastil dvajsetletnico obstoja m dela.
V tem času se je v organizaciji zvrstilo nad 800 članov. Danes šteje odred 16 murnov od 4. do 7. leta, 60 medvedkov in čebelic od 7. do 11. leta, 60 tabornikov od 12. do 18. leta in 35 članov kluba ter prijateljev tabornikov.
Taborniška organizacija ni bila nikoli sama sebi namen. Ves čas je sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in pripadniki JLA. Taborniki so sodelovali na vseh večjih prireditvah in pa seveda na številnih taborniških tekmovanjih, kjer so pokazali obvladovanje taborniških veščin. Odred je kar sedemkrat osvojil naziv „Parti-zansld odred". Za uspešno delo je
m
dobil tudi plaketo dr. Jožeta Potrča in diplomo Zveze tabornikov Jugoslavije. Tudi posamezniki so osvojili veliko priznanj.
Brežiški taborniki so bili pobudniki številnih akcij, ki so jih vedno uspešno izpeljali. Mednje sodi pogozdovanje, pobiranje krompirja in trganje koruze na poljih Gozdnega gospodarstva ter zbiranje starega papirja in železa. Vse to so taborniki znali in še znajo združiti z igro in zabavo.
Odred Matije Gubca prireja vsako leto počitniško taborjenje v naravi. Devet let zaporedoma so njegovi člani preživljali nepozabne dneve v Bohinju, potem ob Kolpi, letos pa na Bloški planoti. Propagandne tabore so Brežičani organizirali v Cerkljah, na Bizeljskem in na Veliki Dolini, da so pridobili za taborništvo nove navdušence. Zaradi pomanjkanja mentorjev je delo zamrlo na Veliki Dolini in v Cerkljah, medtem ko so je na Bizeljskem razmahnilo v samostojen odred. Vzponi in padci si sledijo prav zaradi tega, ker ni mentorjev, pa tudi zaradi prostorskih in finančnih težav. Kljub temu je bilo uspehov veliko več kot neuspehov, zato so člani odreda ponosni na prehojeno pot.
J.T.
JUBILEJNA RAZSTAVA V DOMU JLA - Taborniki so na njej prikazali 20-letno delo odreda Matije Gubca. Na konferenci sta o prehojeni poti spregovorila Rozika Bohinc in Peter Zorčič. V imenu Zveze tabornikov Slovenije je odredu čestital Marjan Moškon. (Foto: Jožica Teppey)
VEČJI IZVOZ
Tovarna pohištva v Brežicah je letos močno povečala izvoz. V devetih mesecih je prodala na tuje za 84 odst. izdelkov več kot lani v enakem obdobju. Izvoz v občini je konec septembra za četrtino presegel lanskega. Gozdno gospodarstvo je izvozilo za 5 odstotkov več, IMV Novo mesto tozd Tovarna prikolic pa za 15 odst. Številke so spodbudne, saj so vsi izvozniki povečali lansko prodajo.
NALOŽBE V KMETIJSTVO
Brežiška „Agraria“ in „Slovin“ načrtujeta za prihodnje leto precejšnje investicije. Za kooperacijsko proizvodnjo je „Agraria“ namenila 27,8 milijona dinarjev, za skladišči cvetja na Čatežu, za delavnice in nekatere druge objekte pa 58,3 milijona dinarjev.
„Slovin“ bo porabil za investicije 20,4 milijona dinarjev. Precejšen del bo vložil v obnovo vinogradov, hlevov in gradnjo zbiralnic za mleko. Razen tega bo dopolnil kmetijsko mehanizacijo.
NOVO V BREŽICAH
SEMAFOR KONČNO LE UTRIPA - Na križišču bizeljske ceste z mestno obvoznico so minuli teden postavili težko pričakovani semafor. Križanje bo varnejše in marsikomu se je odvalil kamen od srca. Predvsem velja to za starše, ki so bili vedno znova v strahu za svoje šolarje. Pa tudi drugi pešci niso več v skrbeh, da bi jih na križišču kdo podrl. Cma točka je končno le odpravljena.
ZA NAJMLAJSE DVA VRTILJAKA - Po mestu se bo dedek Mraz letos vozil s kočijo. Spremljali ga bodo stari znanci iz živalskega sveta: medvedje, zajčki in drugi veseljaki. Na grajskem dvorišču oodo postavili dva vrtiljaka. Tri dni se bodo otroci lahko brezplačno zabavali od jutra do večera. Tudi letos bodo pod arkadami pisane stojnice s sladkarijami, prestami in drugimi prigrizki za lačna usta. Med rajanjem se bodo otroci lahko pogreli s čajem. V Prosvetnem domu bodo pred novim letom tri
pričaralo več novoletnega razpolo-
prireditve. Spored bodo izvajali učenci glasbene šole in gimnazije. Do takrat bo mesto že tudi okrašeno, da bo majhnim in velikim pričara žen ja.
ZA PRVlC SMOLA - Zadnjič smo napovedali gostovanje Male drame iz Ljubljane. Zaradi bolezni v ansamblu je bila predstava odpovedana in preložena na januar. 28. decembra bodo prišli v goste Celjani in začeli gledališko sezono 1978/79. Tudi letos so na voljo abonmajske vstopnice.
KDO IMA KAJ? - Občinska matična knjižnica obljublja po preselitvi pripravo centralnega kataloga strokovne literature v občini. Tako bo na enem mestu zbran seznam knjig iz vseh knjižnic (iz šol, iz muzeja in iz delovnih organizacij), kar bo bralcem olajšalo iskanje. Tu ere predvsem za študijske pripomočke, saj je tudi po njih vsak dan večje povpraševanje.
V zavitkih bo manj sladkarij
Letos knjige in razna praktična darila
Dedek Mraz bo za novo leto obdaroval okoli 6000 otrok v brežiški občini. Društva prijateljev mladine mrzlično nakupujejo darila in pripravljajo novoletna slavja po krajevnih skupnostih. V večini krajev se bodo oUoci zbrali v osnovnih šolah, kjer bodo učenci obogatili praznovanje z igricami, s pevskimi nastopi in drugimi točkami, ki jih vadijo za kulturni del sporeda
Za obdaritev prispevajo letos delovne organizacije po 80 dinarjev na zaposlenega. Večina se jih je že odzvala in podpisala samoupravni sporazum za ta znesek. Občinska Zveza prijateljev mladine računa vsaj na tolikšno vsoto kot lani. Ob letu se je namreč zbralo na skupnem računu 270.000 dinarjev.
Dedek Mraz letos spreminja ustaljene navade pri nakupovanju daril. Za sladkarije bo porabil manj denarja kot doslej, čeprav v zavitkih tudi sladkih dobrot ne bo manjkalo. Predšolski otroci in prvošolčki v Brežicah bodo prejeli v dar prikupno knjigo, zobno ščetko, kozarec in pasto za umivanje zob. Za knjige in praktična darila sc odločajo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Daril torej ne bodo kupovali tjavendan. Za vsoto, ki jo imajo na razpolago, bodo povsod poskušali izbrati darilo, ki bo vabljivo in obenem koristno.
Učenci višjih razredov osnovnih šol bodo dobili prispevek v denarju. O porabi se bodo samoupravno odločili. To ni nič novega. 2e do *d;ij so ta denar po lastni presoji namenili bodisi za novoletno rajanje, bodisi za nakup praktičnih daril.
Vsoti, ki jo bodo za novoletno obdaritev zbrale delovne organizacijo, bodo dodala svoj delež društva prijateljev mladine. Njihov prispevek znaša ponekod do polovice vrednosti darilnih zavitkov.
J. Tl m.Y
MIMO KRŠKEGA ČISTEJŠA SAVA - Tovarna celuloze in papiija „Djuro Salaj" v Krškem bo sodelovala pri očiščevanju Save s tretjinskim deležem. Celotna investicija bo veljala 240 milijonov. Po eno tretjino bosta prispevali še Vodna skupnost Dolenjske in Jedtska elektrarna Krško v izgradnji. Ta namreč potrebuje za svoje hladilne naprave razmeroma čisto vodo. (Foto: J. TEPPEY)
KS SPODBUJA SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
Občinska konferenca ZK v Krškem ugotavlja, da samoupravna organiziranost še ne ustreza realnim možnostim. Tu gre predvsem za izboljšave pri Kremenu — obrat Ravne, pri Metalni na Senovem, pri SOP, pri Izletniku in pri Kostanjevi-ški Iskri. Iskra je prišla najdlje. Pripravljajo nov program proizvodnje in gradnjo novega obrata. Pogoje za tozd ima tudi Izletnik, medtem ko naj bi se delavci .skladišča Metalne ponovno-priključili tozdu Tovarne gradbenih žerjavov. Za Kremenov obrat na Ravnah je treba zagotoviti ekonomske pogoje. Tam je okrog 50 zaposlenih. Nujno potreben jim je program in nato po možnosti povezava s steklarsko industrijo.
SPET VEČERNA POLITIČNA SOLA
V Krškem se bo januarja začela občinska politična šola. Obiskovalo jo bo 30 slušateljev. Ta oblika je v občini že utečena, le da so jo prej poznali pod imenom „večema“ politična šola. Za dopisno šolo marksizma pri medobčinskem študijskem središču se je prijavilo 30 kandidatov. Trimesečno politično šolo v Brežicah bo obiskovalo 13 kandidatov.
VSE O NEVIODUNUMU
Ko je lani Krško slavilo 500-letnico mestnih pravic, je bil njegov daljni prednik, rimski Neviodunum (Drnovo), star že 1900 let. To je bil le eden izmed povodov, da je v zbirki katalogov in monografij ljubljanskega Narodnega muzeja izšlo tudi za nas pomembno strokovno delo Sonje in Petra Petruja o naselju, kije pojem v slovenski arheologiji.
Avtoija sta njegov razvoj skozi vsa življenjska obdobja predstavila z obsežnim tekstom, z vrsto risanega in fotografskega gradiva, s seznamom najdb in povzetkom v nemškem jeziku. Knjiga, katere izdajo so omogočili republiška kulturna in raziskovalna skupnost pa krška občinska kulturna skupnost, bo dobrodošla tako strokovnjakom, kot vsem tistim, ki bi se radi podrobneje seznanili s pomembnimi zgodovinskimi obdobji ožjega ali širšega ozemlja, kjer danes prebivajo.
Zmaga glasov „ZA” šolo
V Podbočju so v nedeljo izglasovali samoprispevek
V podborški krajevni skupnosti je nedelja 17. januarja minila v veselem pričakovanju. Krajani so na referendumu potrdili svojo pripravljenost za samoprispevek in tako postavili temeljni kamen za novo osnovno šolo.
Glasovanja se je udeležilo 95,76 odst. volilcev, „ZA“
E a jih je glasovalo 87 odstot-ov. Na petih voliščih od devetih so glasovanje končali že dopoldne. Prva je bila Dobrava, za njo gorjanske vasi Prušnja vas, Brezovica, in Brezje, potem pa še Kalce — Naklo. Na okrašenih voliščih so volilce pozdravili pionirji. Po opravljenem glasovanju so vsakomur izročili vizitko. „Hvala zaglas!“ je pisalo na eni strani, na drugi pa „Srečno 1979!“
Referendum so organizatorji združili z volitvami delegatov v krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti. Liste so bile odprte in volilci so imeli možnost izbirati.
Samoprispevek bodo krajani plačevali od januarja 1979 dalje. V petih letih bodo zbrali 1,8 do 2 milijona dinarjev, celotna investicija pa bo vredna 25 milijonov. Pod novo šolsko streho bo 12 učilnic, kuhinja, telovadnica in otroški vrtec. Ob šoli bodo uredili tudi igrišče.
V stari stavbi je velika stiska. Zdaj, ko vedo, da jih čakajo novi prostori, bodo utesnjenost laže prebrodili. Poslopje je iz leta 1900. Takrat je obiskovalo šolo 132 učencev, danes jih je 248.
J.TEPPEY
Varčne je s časom in ljudmi
Korak k smotrnejši organiziranosti v krajevnih skupnostih — Dvotirnost ponekod odveč
Učinkovitost krajevne samouprave je v mnogočem odvisna od smotrne ograniziranosti, zato v krški občini te oblike temeljito pretresajo. Izkoristiti želijo čas, ki jim ponuja priložnost za racionalizacijo obstoječih oz. novih oblik.
Gre predvsem za uskladitev sekcije za kmetijstvo in sekcije
organiziranosti v SZDL in kra jevnih skupnostih. Tako je med občani naletelo na ugoden odmev priporočilo občinske konference SZDL, naj namesto ločenih vaških odborov SZDL in KS ustanovijo enotne odbore. S tem se bodo izognili dvo-tirnosti pri pripravi skupnih akcij.
Kar zadeva številčnost krajevnih konferenc SZDL in skupščin KS, pa so dosedanje razprave pokazale težnjo po zmernosti. V večj*h krajevnih skupnostih krajevne konference ne bodo imele več kot 40 delegatov, skupščine KS pa ne več kot 50. V manjših KS bo verjetno zadostovalo 20 do 30 delegatov.
V krški občini je 13 krajevnih skupnosti. Po velikosti so zelo različne, zato zahtevajo različen pristop k organiziranosti SZDL v okviru krajevne samouprave. Predsedstva krajevnih konferenc SZDL bodo verjetno imeli le v petih večjih krajevnih središčih: na Senovem, v Brestanici, Leskovcu, Krškem in Kostanjevici. V preostalih osmih KS pa naj bi krajevne konference neposredno izvolile svoje izvršne odbore, v katerih bodo zastopane vse družbenopolitične organizacije.
Občinska konferenca priporoča, da bi imeli v vseh KS v okviru SZDL sekretariat sekcije za vzgojo, izobraževanje, kulturo in rekreacijo, sekcije za zdravstvo in socialno varstvo.
za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk.
V Leskovcu, Krškem, na Senovem, v Brestanici in Kostanjevici pa nameravajo ustanoviti še ločene komisije za varstvo okolja, za komunalno dejavnost, za stanovanjsko gospodarstvo in stanovanjsko samoupra-
vo ter za preventivo in vzgojo v prometu. V manjših KS bodo komisije združevali po potrebi.
Za področja, ki jih že do zdaj pokrivajo odbori in sekcije v SZDL, priporoča občinska konferenca, naj ne ustanavljajo še komisij pri svetih KS. Obvezno pa bodo v vseh KS morali imeti svoj poravnalni svet, potrošniški svet, statutarno pravno in volilno komisijo, komisijo za fi-nančno-materialno poslovanje in komisijo za planiranje ter gospodarski razvoi.	j.t
KRŠKE NOVICE
SE EN SPORAZUM - Podpisali so ga v Tovarni celuloze in papirja ,_Djuro Salaj1', drugi partner pa je TOZD „Drvenjača“ iz Fužin v Gorskem kotarju. Z njim si krška tovarna v prihodniih treh letih zagotavlja po 20.000 ton lesovine, potrebne za proizvodnjo papirja, po 1982. letu pa celo celotno letno proizvodnjo. To je še en korak naprej v prizadevanjih za zagotovitev stalnega domačega surovinskega zaledja.
TROJE NAČRTOV - BrcžiSci ..Posavski muzej" vključuje v program akcij, ki jih bo v prihodnjem letu izvedel na območju krške občine, sondiranje keltskega grobišča v Žadovinku, nadaljevanje etnoloških raziskav med Podbočiem in Kostanjevico, kakor tudi ureditev najpomembnejšega posavskega arheološkega najdišča Ncviodunumu. Seveda računajo, da bo uresničitev
vsega tega podprla občinska kulturna skupnost.
VEDNO V „SRED1ŠČU“ - Zadnja konferenca občinske organizacije Zveze komunistov je znova posegla v aktualna dogajanja in probleme. Na njej so kritično obravnavali rezultate 9-mesečnega gospodar jenja in ponovno pregledali uspehe pa tudi nadaljnc naloge, kijih imajo v procesu uveljavitve prave samoupravne organiziranosti združenega dela.
POD SKUPNO STREHO - Delegati vseh treh zborov občinske skupščin'' so potrdili sklep o ustanovitvi Vzgojnovarstvenega zavoda Krško, v katerem bodo poslej povezani vsi vrtci v tem kraju. Osamosvojitev zaenkrat ne bo prinesla kakšnih večjih finančnih izdatkov, utemeljujejo pa jo v prvi vrsti s posebnostmi, kijih neavomno zahteva delo s predšolskmi otroki.
BREŽIŠKE VESTI
18
DOLENJSKI LIST
V teku velik, a neviden „stroj”
Pred volitvami v SZDL in krajevnih skupnostih — Nalogo prvi opravili na Primožu
Socialistična zveza je pred dobrim letom brezhibno pripravila volitve delegatov v družbenopolitične skupnosti, zase pa kot da ji bi zmanjkalo sape. Vsekakor je šlo za premišljeno potezo, kaj je v danem trenutku najpomembnejše.
Nekateri so zato tožili, da utegne ta naša družbenopolitična organiza-	.
cija ravno zato potegniti	krajši	.
konec, češ saj bodo najboljše kadre pobrali drugi. Obsežne priprave v sevniški občini zanikajo	takšne
bojazni. Sekretar občinske	konfe-
rence SZDL Maks Popelar opozarja na možnost, ki se odpira ravno ob teh volitvah: tako imenovani indivi-	IB
dualni poslovodni organi,	ali na	/(Hm
kratko, direktorji, so lahko izvoljeni
v organe SZDL in tudi krajevne	H
skupnosti. Znano je namreč, da so v mnogočem „neenakopravni“ v našem sistemu, ob strani naj bi bilii v samoupravi, siceršnjih delegatskih klopeh.
Z akcijo neposrednih priprav za volitve v SZDL in organe krajevnih skupnosti so v sevniški občini formalno pričeli s posvetom novembra. Nekateri računajo, da bodo te volitve dale spet okrog 1.400 delegatov. Sekretar Popelar meni, da bo večina krajevnih konferenc na območju občine opravljena pred 24. decembrom. Edino velikanska sevni-ška organizacija, kjer živi nad 6.000 ljudi, tretjina vse občine, bo opravila z vsem šele v januarju. Na tem terenu teče namreč akcija v 15 različnih vaških in uličnih odborih.
»Tokrat bomo kadrovanje opravili tudi družno s sindikalnimi organizacijami, delavskimi sveti za delegate v skupščine krajevnih skupnosti, celo s tistimi izven območja naše občine, kot je npr. krška Celuloza ali novomeški IMV,“ opozarja na pomembno novost v tem kadrovanju sekretar Popelar. Konference
Maks Popelar, sekretar občinske konference SZDL: tedanje volitve v organe SZDL in krajevne skupnosti označujejo brez olepševanja prelomno obdobje. Nedvomna kvaliteta teh priprav je tudi precejšnja angažiranost mladih.“
SZDL bodo razumljivo tudi frontno sestavljenee. Tako bo npr. največja sevniška štela predvidoma 70 čla-
nov. „Očividna je velika zavest občanov. Številne pripombe podajajo z občutkom resnosti in zavzetosti za reševanje problemov. Običajno izredno trezno razpravljajo, kaj lahko rešijo v svoji krajevni skupno sti, delovni organizaciji. Tako so krajevne skupnosti in tudi krajevne konference SZDL resnično tiste naše osnovne celice sistema, kot poudarjamo v raznih naših doku mentih,“ ocenjuje tovariš Popeler dosedanje sestanke.
A. ŽELEZNIK
O NAČRTIH KMETIJSTVA
V ponedeljek je obiskal sevniško občino pomočnik reoubliškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Senegačnik skupaj s pred stavniki republiške zadružne zveze. Na občini so goste seznanili z izpolnjevanjem srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva in priprave na novi srednjeročni načrt. Gostom so pokazali kooperacijski gosto sajeni nasad na Radni in kmetijo Toneta Majcna nad Šentjanžem, ki se je bil usmeril v prašičerejo.
Po gladkem in svetlem
V Dolenjem Boštanju trikratno asfaltiranju — Zgledno urejena vas -
obrnili dinar pri Za most vse nared
Boštanj je že od nekdaj slovel kot napredna in tudi urejena vas. Zato je še tembolj razveseljivo, da so z vso voljo poprijeli tudi v Dolnjem Boštanju, kjer je zraslo veliko naselje novih hiš.
Z UPANJEM NA BOLJŠE - Ni Se vse zasuto po Cesti na Dobravo, ie „ sevniški komunale! rijejo po pločniku vzdolž glavne prometnice pod Naseljem heroja Maroka. Omagujočemu ožilju mestnega vodovoda K tudi tod obetajo nove plastične cevi namesto nekdanjih kovinskih, -M jih zaradi bližine elektrificirane proge razkraja pravcata elektroliza. Poslej
pločnikov, češ, saj jih vodovodarji itak spet razkopali.
' DOBRO ZALOŽENI - Sevniške trgovine so zadnje čase daleč naokoli zaslovele po dobri založenosti s kavo. Potrošnikov ne manjka, tudi iz Kranja in še kod.
SPET SAJE - Nekateri stanovalci v Naselju heroja Maroka v Sevnici, ki imajo svoja vozila parkirana pod liilim nebom, so v soboto z grozo Ugotavljali, da so njihovi pločevinasti konjički spet pokriti s črnikastim prahom. Tisti, ki so se pred časom *e trudili z odstranjevanjem prahu iz
si:y\i&i:i viisTvii
HiZAK TEREN — Prihodnje leto naj bi prineslo korenit začetek del pri modernizaciji ceste ob rečici Mimi na preostalih 15 km. Podjetje Slovenija ceste kljub zimi uspešno zaključuje zemeljska dda proti Tržišču, medtem ko je cesta od Mokronoga do Kneza že asfaltirana. Delavci novomeškega Cestnega podjetja imajo opraviti s plazom v Sp. Vodalah. Lotili so se ga z mogočnim opornim zidom globoko pod cesto ob stnigi Mirne (na sliki). Poglavitno delo pri nadaljnji modernizaciji ceste naj bi opravili inženirci JLA. (Foto: Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
Od dneva republike dalje gori v novem naselju in Dolnjem Boštanju skoraj 25 novih luči nove cestne razsvetljave. Pred nedavnim so se zbrali v boštanj-skem telovadnem domu krajani s tega območja na tako imenovanem zaključnem sestanku. Gradbeni odbor pod vodstvom Bogdana Lisca je še pred sestankom pojasnil marsikaj v zvezi z gradnjo v posebnem Biltenu. V Boštanju je bilo že več podobnih akcij, vendar ljudje vse doslej niso bili tako izčrpno obveščeni o porabi svojega denaija. Vrednost opravljenega asfaltiranja — letos so dobili fe zaporni asfaltni sloj — in 25 luči nove javne razsvetljave, znaša nič več in nič manj kot 8,5 milijona dinarjev. Ob tem velja poudariti, da je bilo vse postoijeno za pičlih 2,7 milijona dinarjev.
Lani je bilo položenega 15.700 kvadratnih metrov asfalta, letos pa na vse to tudi zaporni sloj. Preden so lahko asfaltirali, je bilo treba umakniti 1.600 kubikov zemlje, vkopati 455 betonskih cevi za kanalizacijo in prečne prepuste. Za električni vod so izkopali 2 km jarka, kabla pa je položenega v dolžini 2,1 km.
a. Železnik
Jugotanina, so menili, da mora nesnaga ponovno izvirati od tod.
Kaj ja na stvari, bi lahko prizadeti najbolje ugotovili skupaj z inšpektorji. Ponekod po Šmarju so namreč razpostavljene merilne naprave.
SMETI V KANTE - Svet boštanjske krajevne skupnosti je pred nedavnim sprejel sklep, da morajo stanovalci na območju, kjer se pobira prispevek za uporabo mestnega zemljišča, po novem letu odlagati smeti v posebne posode. Smetarska služba sevniškega Komuj nalno-stanovanjskcga podjetja jih bo nato odvažala dvakrat na teden. Končno bodo Boštanjčani lahko nekaj poklonili Sevnici, namreč smetišče pri Jugotaninu.
SE ŽM1JO - Preden so na novem mostu čez Savo pri Brestanici konec prejšnjega tedna opravili preskus nosilnosti, so že zasvetile tudi številne luči javne razsvetljave na mostu in obeli priključkih. V Sevnici pa še vedno nič!
KJE SO PREDSTAVNIKI?
Na nedeljskem občnem zboru sevniškega nadvse prizadevnega društva invalidov so se prisotni glasno spraševali, kje so vabljeni predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in občin-ske skupščine. Precej vprašanj bi namreč lahko uspešneje reševali, če bi se na njihov delovni zbor potrudil vsaj eden od zunanjih predstavnikov. Navsezadnje bi se le-ti tako lahko tudi iz oči v oči seznanili z nemajhnimi delovnimi uspehi tega društva.
NEZADOVOLJNI S SVOJIM POLOŽAJEM
V soboto se je v dvorani sevniškega gasilskega doma zbralo okrog 60 članov občinskega združenja obrtnikov. Društvo, posebno njegov upravni odbor, se je od ustanovitve dalje nemalo trudilo za boljše delo društva. Tokrat sc je občnega zbora udeležilo tudi večje število avtoprevoznikov. Le-ti so bili precej glasni na rovaš občinske davčne uprave. Dogovorili so se za poseben delovni sestanek, kjer naj bi razčistili nejasnosti. Vsi razpravljalci so v isti sapi poudarili, da so pripravljeni pošteno plačevali družbene obveznosti.
USPEH JELŠEVČANOV — V soboto je imel gradbeni odbor
ob
vaščanov bomo
še poročali. Tokrat naj poudarimo, da so si na Jelševcu napeljali zdravo pitno vodo v pičlih enajstih mesecih. Na sliki: ob 60-kubičnem zbiralniku. (Foto: Železnik)
v	▼	auuuiu	jt	ilirci giauuciu uuu
vodovoda na Jelševcu pri Cvetanovih malo bolj slavnostno sejo < uspešno izvedeni gradnji vodovoda. O zgledni akciji vaščanov bor
ZADNJI LETOŠNJI SKLIC
V torek se bodo v Trebnjem sestali najprej na skupnem zasedanju vsi trije zbori občinske skupščine, zatem naj bi predvidoma delegati družbenopolitičnega zbora pustili na skupnem zasedanju le še delegate zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, dokler naj bi na kraju ne ostali le še delegati zbora združenega dela. Ovojnica z gradivi je tudi tokrat izredno zajetna. Samo za skupno zasedanje vseh treh zborov je predvidenih 17 točk dnevnega reda. Med drugim bodo delegati obravnavali poročilo o podpisu tako imenovanih aneksov k samoupravnim sporazumom SIS, na dnevnem redu je nasploh precej informacij, s katerimi so se že bili ukvarjali delegati SIS. Delegati zbora združenega dela bodo na kraju spregovorili o rezultatih devetmesečnega poslovanja.
Kdaj bodo zastavili za novo šolo?
Kje bo nova osnovna šola v Trebnjem: blizu sedanje pod Cvibljami ali kje drugje?
Izkazano veliko solidarnost občanov in delovnih ljudi na zadnjem referendumu lahko v največji meri poplačajo otipljivi rezultati pri gradnji novih objektov. Tega se je zavedala tudi občinska izobraževalna skupnost, zato je med delegate poslala informacijo o poteku sedanjih in predvidenih pripravah za novogradnje.
Velika pozornost velja novi trebanjski šoli, saj si tod nabira učenost največ malih šolarjev. Sprostitev sedanjih šolskih prostorov za namene usmerjenega izobraževanja je velika naloga, bo pa, ko bo izvedena, velika pridobitev za vso občino. Piko na i v vseh teh prizadevanjih pomeni samo gradnja nove šole.
LAHKO TUDI POD DRUGO FIRMO
Razprava o nezavidljivem položaju tozda IM V - Tovarne opreme na Mirni v okviru matičnega podjetja na seji občinske konference ZK v Trebnjem minuli teden je prikipela do viha. Zato ni odveč poudariti eno od mnenj v razpravi, da bodo, kolikor v novomeškem IMV ne popravijo svojega odnosa do mirenskih delavcev, v občini pričeli iskati drugega nosilca za ta kolektiv. Navsezadnje bi bil tako marljivega kolektiva marsikdo vesel. Vseeno bi bilo zaželeno, da ne bi bilo treba iti tako daleč.
Ravnatelj Stefan Kamin nam je potrdil - zapisano pa je tudi v informaciji izobraževalne skupnosti - da v nekaterih glavah šs vedno ni razčiščeno, kam postaviti novo šolo, čeprav je bilo že nekaj razgovorov z lastniki zemljišč, celo projektne rešitve se že nagibajo za cvibeljski hrib. Težave pa so, ker ravno to območje ni zajeto v zazidalni načrt. Po vsej verjetnosti samo to ni nepremostljiva težava. Do marca naj bi bili pri roki že projekti. Poudariti velja, da je izobraževalna skupnost pripravljeni idejni načrt izročila občinskemu izvršnemu svetu že konec julija s priporočilom, da poskrbi za ažurnost nadaljnje akcije. Žal še vedno ni niti odgovora.
Kar je jasno, je med drugim tudi to, da predvidena nova šola ne bo
OBSEŽNO DELO RDEČEGA KRIZA
24. decembra bo v sejni sobi občinske skupščine seja skupščine občinskega odbora Rdečega križa trebanjske občine. O delu te človekoljubne organizacije smo poročali 'sproti ob njenih akcijah. Vsekakor je mogoče zaključiti, da je bilo delo v mnogočem izredno uspešno. Posebno pohvalno je, da se je organizacija trenutno vključila v aktualno delo SZDL na terenu, namreč volilne konference SZDL
niti tipična montažna šola Tri-movega tipa niti Marlesa Strokovne službe republi&e izobraževalne skupnosti so imele celo odklonilno stališče do domačega izvajalca. Kaz-no je, da bo šlo za kompromisno rešitev: klasično gradnjo s Trimovimi elementi. Trenutna poteza je na ljubljanskem Projektivnem ateljeju in občinskem gradbenem referatu.
Odjuga napolnila kapnice?
V četrtek vozila vodo le še ena Tregradova cisterna
Otoplitve so prinesle olajšanje nemajhnemu številu ljudi v Suhi krajini. Viktor Zupančič, šofer pri Tregradu, ki je do minulega četrtka imel na svojem tamu nepogrešljivo 5.000-litrsko cisterno, je ta dan že vozil pesek za betonarno v Trebnjem.
pese
So se razmere v preskrbi z vodo že toliko izboljšale? Viktor je umo stresel s tovornjaka pesek s Sv. Ane, kot pravijo kamnolomu Vrhpeč, in že obrnil za naslednjo vožnjo. Komaj ga je bilo mogoče ustaviti in ogovoriti. ,Da, v soboto pred referendumom in še v nedeljo sem opravil najmanj 40 voženj s cisterno. Mogoče je trditi, da je bilo marsikje ta čas več vina kot vode,“ je ponazoril nezavidljivi položaj v preskrbi z vodo. ,Najhuje je bilo nedvomno na Vrhtrebnjem in tam okrog. Ko sem kam pripeljal vodo, so kar navalili name. V takih primerih je prišla do izraza vaška sloga in sosedsko razumevanje. Kjer se dobro razumejo, ni bilo težav in jeze. Kjer pa so si kaj v jezi, je bilo težko deliti vodo!“ pripoveduje šofer Zupančič.
Največ težav so mu povzročile ceste. „Lahko res ni bilo,
vendar smo z verigami prišli skozi vsepovsod,“ je povedal.
Resnejših pripomb o razva-žanju vode ni bilo. To vsekakor dokazuje, da so se Tregradovi šoferji tudi tokrat izkazali. Ko so odpovedali običajni vodni viri, so sredi zime gasili žejo ljudem in živini.
A. Ž.
Če si vsaj na sredi vasi
Voda je in tudi.ne — Pozabili na stare vodnjake
Imeti vodo iz grosupeljsko-stiškega vodovoda je zadnje čase skoraj vprašanje prestiža. Ni manjkalo ljudi, ki so glasno tarnali, ker je niso imeli. Najbolj nejevoljni so na glasovalne listke ob referendumu celo zapisali: „Vode!, Vode ni! “ in podobno. Pa naj še kdo reče, da voda ni lahko tudi politično vpra&nje!
Železničarski upokojenec Jože Florjančič iz Gornjih Poni-kev (35 let je delal na trebanjski železniški postaji) se še spominja časov, ko je vas premogla dober vodnjak. ,,Stal je na vrtu, menda tam, kjer stoji sedaj postaja. V njem je malokdaj zmanjkalo vode. Ce pa jo je že zmanjkalo, jo je pripeljala cisterna po tirih iz Rožnega dola." „Stari, dobri časi," bi lahko dejali.
Jože je priznal, da kljub po-mankanju vode v vodovodnih ceveh doma nastrežejo le za najnujnejše v hiši in pri živini. ,JCo žena začuti, da v ceveh nekaj šumi, natočimo vsa razpoložljiva korita in posodo. Nekaj 9cafov je nujna zaloga, da niti kravica ne trpi žeje," je povedal Jože, precej pa je bil že v strahu, da je povedal preveč, češ kaj pa drugi, ki Se toliko ne dobijo. Tistim bolj proti koncu cevovoda namreč priteče le poredkoma, če sploh kdaj. Precej oblegan z vprašujočimi pogledi je njegov sosed Fink, vodovodni inštalater pri grosupeljskem podjetju. Zupančič lahko poreče, da se mož trudi, čudežev pa kajpak ne zmore.
A. Z.
IZ KRAJA V KRAJ
V CAST JLA - Podobno kot v vrsti krajev bodo tudi v Mokronogu nocoj v domu kulture pripravili proslavo v počastitev dneva JLA. kot običajno bodo tudi tokrat pripravili kulturni spored s svojimi močmi, člani domačega kulturnega društva, osnovne šole, njene folklorne skupine in vojaki in mokronoške vojašnice.
SEJEM IZ TRADICIJE - Mokro-noški tradicionalni sejem minulo soboto ni bil kaj prida obiskan. Po tovornjakih kupcev sodeč (ni manjkalo tudi tistih z jasno vidnimi Fmoninimi nalepkami), je bilo zanimanje precejšnje. Posebna redkost so bili prašiči; očitno je, da prej končajo na domačih dvoriščih in v skrinjah. Predstavnik društva proti mučenju živali bi verjetno olajšal nekega lastnika vola, za globo, ker se je živali lotil kar z brcami. Vol je
po vsej verjetnosti dobil že tudi kaj hujšega kot brce.
SPET CVETENJE - Trebanjski asfalt spet doživlja hude trenutke. Zima se še ni niti prav začela, že cveti, da je kaj.
VODE DOVOLJ, NA ZAJETJU PAC! - Po Trebnjem in okolici se že nekaj časa vztrajno širijo govorice, da niti v novem šentpavelskem zajetju ni omemebe vrednejših količin vode. Eni trdijo, da se je voda izgubila, ker so jo „zastreliali“ z miniranjem, po drugih „vinh“ pa naj bi imel prste zraven celo potres. Preverjanje je pokazalo, da to ne drži. Trebanjski predstavniki so se namreč celo v največji suši prepričali, da priteka celo dvakrat več vode, kot jo bi lahko požirala cev! Dobiti je treba torej le se črpalke.
Viktor Zupančič: „Najlepše je bilo pripeljati vodo v vas, kjer je sloga!"
TREBANJSKE NOVICE
v
Delavka še v začaranem krogu
NOVI PIOMRJI - Štiriinštirideset prvošolcev iz osnovne šole v Semiču je pred pionirsko zastavo obljubilo, da se bodo pridno učili, da bodo dobri tovariši, da bodo spoštovali slavna dejanja partizanov I in da bodo ljubili svojo domovino. Po obljubi so bili sprejeti v Zvezo pionirjev Jugoslavije. (Foto: Blaž Kočevar)
Združitev terjala prihodnost
78 odstotkov zaposlenih delavcev v Kovinarju podprlo združitev s SGP Slovenija ceste Nova proizvodna dvorana že pod streho — Selitev okoli 1. maja
Natanko pred štirinajstimi dnevi se je v Črnomlju rodila nova temeljna organizacija združenega dela. Dotedanji obrtni&i Kovinar je po volji delavcev in delavk postal SGP Slovenija ceste, tozd Kovinar Črnomelj.
Odločitev črnomaljskih ko-vinaijev je presenetila marsikaterega gospodarstvenika, zakai ta mali kolektiv se nikoli ni otepal težav ali iskal družbene pomoči. Edina težava, s katero se je srečeval nekaj let, je bila prostorska omejenost. Zaradi tega so se zaposleni lani spomladi odločili za gradnjo nove proiz-
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA NAČRTA
Komite občinske konference ZK iz Črnomlja je sklical včeraj popoldne 10. sejo občinske konference, na kateri so člani obravnavali in sprejeli sklepe z zadnje seje, pregledali so poročilo o idejnopolitičnem izobraževanju v minuli sezoni in obravnavali oceno o izvajanju družbenega načrta občine ter osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v prihodnjem letu.
BORCI O SOCIALNI VARNOSTI
Zveza združenj borcev NOV iz Črnomlja je minuli torek popoldne pripravila 3. razširjeno sejo občinskega odbora Zveze združenj borcev. Razen članov občinskega odbora ZZB so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij ZZB NOV, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi gostje. Na seji so poslušali in razpravljali o poročilu in predlogu uresničevanja stališč skupščine SRS in predsedstva RK SZDL o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških vojnih invalidov. Ob koncu so se pogovorili o izvedbi letnih konferenc krajevnih organizacij ZZB NOV.
vodne dvorane, ki je sedaj že pod streho.
„Nismo mogli biti vedno utesnjeni in nedorasli," v šali večkrat rad pove direktor Jože Panjan. ,Pa se za razvoj nismo odločili zavoljo kompleksa majhnosti. Razmere nas namreč že nekaj leti silijo, da se razširimo. Tu, sredi mesta, ne moremo niti za meter v levo ne v desno. Zato je bil sodoben tehnološki proces nemogoč, delavce, ki so prihajali k nam s prošnjami za sprejem, pa smo morali odslav-ljati. Ob tem pa smo ugotavljali, daje dela več kot dovolj.“
Ob načrtih za prihodnost so se kovinarji začeli ozirati za močnejšimi organizacijami. Mislili so, kot danes radi rečemo, na gospodarsko poroko. Vendar ne zavoljo bogate dote ali trenutnega zaslužka, pred očmi so imeli le delo, veliko dela. Seznani!: so se s predstavniki Slovenija cest. Ljubljanska organizacija ima namreč mehanični obrat in Belokranjci so kmalu zvedeli, da tudi težave z delavci. Vedno jih imajo premalo. V Črnomlju pa so od nekdaj pogrešali strokovnjake. Teh je v republiškem središču dovolj in predstavniki obeh organizacij so kmalu videli, da se zaradi obetavne prihodnosti lahko, brez težav združijo. V Kovinarju so imeli 7. decembra referendum. Na volišče je prišlo 61 delavcev in kaj kmalu je bil znan rezultat. Kovinarji so se še enkrat odločili za napredek. Svojo pripravljenost so dokazali tudi Ljubljančani. Za novo delovno opremo, ki jo bodo postavili v
ČRNOMALJSKI DROBIR
POZABLJENA SLIKA - Dasirav-no se na točilni pult v gostilni Kolbezen vsak dan naslanja kar precej žejnih duš, kaže, da ji ne gre najbolje. Zato bi nemara moral bog tam ven pomoliti tudi drugo roko: za prostovoljne prispevke. Z njimi
TISKARSKI ŠKRAT TUDI V .TIRIH ‘
Rdeče-modri ,Tiri‘, glasi? lo občinske konference ZSM Črnomelj, so imeli kar precej dela s tiskarskim škratom. Ta možiček je poskrbel, da bralci mladinskega biltena sploh ne vedo, kdaj je številka izšla. Če ne bi bilo enega ali dveh poročil, ki vsaj približno opozarjajo na mesec izida, bi marsikdo mislil, da so Tiri izšli pred letom ali še prej. Uredništvo bo najbrž moralo poskrbeti za lastno izobraževanje, potem tiskarskega Škrata ne bo.	*
pa bi morali pri Kolbeznu najprej kupiti novo maršalovo sliko, kajti te, ki jo imajo sedaj, ne bi mogel obnoviti niti najboljši mojster.
NEVARNI KOMUNALO -Topel zrak je dodobra načel snežno odejo, z ledom pa se bojuje še marsikje. Bitki so priča tudi stanoval« z Loške ceste. Čeprav minuli teden v mestu skoraj ni bilo snega, so se vsi izogibali stopnišča pred mostom. Stopnice so bile vklenjene v led in marsikomu so pokazale zobe. Občani trdijo, da niso nevarne stopnice, pač pa komunalci, ki so krivi bolečih padcev in neuglednih drsanj občanov po zadnjih plateh. Sonce si namreč pri komunalnem delu žal ne more pomagati s krampi. Komunala pa si lahko.
SKRB ZA IZOLACIJO - Nič kolikokrat so občani kritizirali lepljenje plakatov po hišah. Organizatorji najrazličnejših prireditev si v zadnjem času pri uničevanju fasad pomagajo celo s klejem. Tako nalepljenega plakata nihče ne spravi s hiše. Kaze, da prošnje o prostoru, tabli, kjer bi lahko obešali plakate, ne bodo uresničene toliko časa, dokler ne bodo s klejem in papirjem poskrbeli za dodatno izolacijo na hiši kakšnega funkcionarja ...
r---------------------------->
Brez srečanj!
Črnomaljska občinska skupnost za zaposlovanje je na osnovi sklepa, sprejetega na koordinacijskem odboru pri SZDL Črnomelj, zbrala natančne podatke o črnomaljskih zdomcih. Iz občine je na delu v tujini 472 občanov, od tega 193 žensk. Iz krajevne skupnosti Vinica si je delo v tujini poiskalo 86 krajanov, iz KS Semič 95, KS Dragatuš 43, KS Dobliče-Kanižarica 27, KS Griblje 8, KS Talčji vrh 20, KS Petrova vas 16, KS Tribuče 20, KS Adlešiči 44, KS Črnomelj 98 in KS Stari trg 15.
V začetku novembra so Črnomaljci pismeno zaprosili vse zdomce, naj pošljejo naslove iz tujine. Pisma so poslali na domače naslove. Odgovorilo je 163 začasno zaposlenih v tujini. Bržkone je zanimiv tudi naslednji podatek: pred dvema letoma se je v domovino vrnilo 13 začasno zaposlenih, lani 17, v letošnjem letu pa so tujino za vedno zapustili trije občani.
Člani koordinacijskega odbora za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini, ki so se sestali 12. decembra, so razpravljali tudi o družbenem dogovoru o vlogi, izdajanju, razširjanju in financiranju publikacij za delavce na začasnem delu v tujini. Ugotoviti so, daje predlog koristen, in so ga zato podprli. Nato so govorili tudi o tradicionalnih novoletnih srečanjih predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij z zdomci. Ker je bil v minulih letih odziv na sicer dobro zastavljena srečanja slab, so sklenili, da bodo razmišljali o novih oblikah sodelovanja. Odločili smo sc, da letos ne bodo pripravili srečanj, to možnost pa prepuščajo posameznim krajevnim skupnostim.
Člani odbora so na koncu menili, da bi bilo dobro, ko bi v času novoletnih obiskov okrepili nekatere občinske službe, predvsem oddelek za gospodarstvo, kajti navada je, da zdomci najpogosteje sprašujejo po obrti, lokacijski dokumentaciji itd. Svoje službe bi morala okrepiti tudi davčna uprava, oddelek za notranje zadeve, občinsko sodišče, geodetska uprava itd.
Metliške delavke v združenem delu so na problemski konferenci opozorile na vrSt0 pekočih vprašanj — Otroško varstvo še naprej problematično
Problemska konferenca ,Delavka v združenem delu*, ki jo je 12. decembra pripravil svet za družbeno aktivnost žensk pri predsedstvu OK SZDL Metlika, je v celoti uspela. Čeravno so organizatorji pričakovali dobro udeležbo, so bili nad številnim odzivom udeleženk presenečeni.
novi proizvodnji dvorani, so prispevali 800 starih milijonov.
Tako se je želja obeh kolek- j tivov uresničila. Direktor Panjan je povedal, da bodo sedaj lahko ugodili številnim občanom in vajencem. Meni, da bo 78-članski kolektiv (od tega 26 vajencev), kmalu dobil nove kvalificirane delavce, kajti v Črnomlju imajo poklicno šolo kovinarske stroke, iz katere pride vsako leto okoli 50 mladih delavcev.	J.	P.
O POSLOVNEM USPEHU
Zadnji torek so imeli člani izvršnega sveta črnomaljske občinske skupščine 19. sejo, na kateri so morali predelati dokaj obširen dnevni red. Pogovorili so se o analizi poslovnega uspeha oiganizacij združenega dela za obdobje januar-september, o temeljnih razvojnih nalogah v občini v prihodnjem letu, predelali so predlog stališč sklepov in priporočil skupščine SRS o družbeni prehrani v SR Sloveniji, predlog sklepa o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju itd.
Konferenca je tako že v začetku dokazala, da ni sama sebi namen. Pokazala je, s kakšnimi težavami se srečuje delavka v metliški občini, kjer je od vseh zaposlenih kar 57 odstotkov žensk. Živahna razprava je med drugim dokazala, da žene še vedno menijo, da je največji problem otroško varstvo, in sicer v popoldanskem času, in da je podatku, da je
KS METLIKA: JAVNA TRIBUNA
Člani osnovne organizacije ZK Metlika so na svojih sestankih nekajkrat razpravljali o javni tribuni. Zato se je metliška krajevna skupnost odločila, da bo ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in potrošniškega sveta pripravila v januarju javno tribuno, ki se je bodo lahko udeležili občani iz metliške krajevne skupnosti. Tako bodo imeli krajani že takoj na začetku novega leta možnost spregovoriti o najbolj perečih vprašanjih, organizatorji pa so prepričani, da bodo nakazali tudi možne rešitve.
Praznovanje ob jubileju
Na desetletnico sodelovanja med pobratenima občinama Metlika in Ronchi iz Italije ter 34-letnico ustanovitve brigade Fontanot na Suhorju so se v Beli krajini dobro pripravili. Organizirali so dvodnevno prijateljsko srečanje med delegacijami, ki so se ga udeležili tudi predstavniki pobratene avstrijske Wagne.
Praznovanje se je začelo minulo soboto na Suhorju. Čeravno vreme m bilo najbolj naklonjeno, je potekalo v prijateljskem in razpoloženem vzdušju. Okoli 50-člansko delegacijo iz Italije, predstavnike Wagne in Metlike so, kot vedno doslej, najprej prisrčno sprejeli
metliška občina pri izostankih z dela v regijskem vrhu, zagotovo botrovala resnica, da matere, ki delajo v drugi izmeni, nimajo primernega varstva.
Precej časa so udeleženke namenile tudi izobraževanju in strokovnemu usposabljanju. Menile so, da je poklicna usmerjenost ženske mladine in žensk enostranska, in da zaradi tega prihaja do najrazličnejših težav: tako prihaja do delitve na ženske in moške poklice, kar otežuje vključevanje žensk v strokovno izobraževanje. Zato so delavke poudarile, da bi morali pospešiti usmerjeno izobraževanje, ki bo omogočilo, da bodo tudi matere in žene delavke prišle na vodilna in odgovorna mesta, ki so v metliški občini skorajda domena moških.
Zatrdile so, da takrat, ko jim bo to uspelo, ne bo prihajalo do vprašanj o načelu enako plačilo za enako delo, ki v Beli krajini v mnogih primerih ni uresničeno. Ko so načenjale temo žena
O VINOGRADNIŠTVU
Društvo vinogradnikov Bele krajine je v okviru zimskega izobraževanja pripravilo precej predavanj in vsa so bila dobro obiskana. Jutri bo o vinogradništvu goviril inž. Jože Maljevič, in sicer na Radoviči ob 18. uri v Gasilskem domu; danes ob 18. uri pa bo o vinarstvu v osnovni šoli na Strekljevcu predaval inž. Stane Bajuk. Organizatorji bodo pripravili predavanje o vinogradništvu tudi v metliški Vinski kleti, in sicer 7. januarja ob 9.30.
samoupravljalk, so si bile edine da so zašle v začaran krog' Ženska, ki nima urejenega otr°' škega varstva, ki se iz dneva v dan srečuje s slabo založen^1 trgovinami itd., se le stezK uveljavi v političnem življenJ.	>.
Ob koncu konference so zb#11 opozorile še na vrsto vpraša11!’ za katere predvsem moški met~ jo, da so obrobna. ,,Zagoto	k,
obrobne težave povzročajo,	■«
dejale, „da se navzlic n°	'
ustavi in delegatskemu sistern^	n
ne moremo tvomeje vključit1 (i	^
družbenopolitično žiwljenJe'	E
NOVI kandidati
Metliški komite občinske renče Zveze komunistov nadaljuJ idejnopolitičnim usposabljaj^ svojih članov, skrbi pa tu“ v seminarje kandidatov za spreje . ZK. Tako se je pred kratkim 28 ^ nov seminar, ki ga obiskuje kar . kandidatov iz delovnih organih t.
*
iz aeiovnm in krajevnih skupnosti. ® komunisti se seznanjajo s PL gramom in statutom ZKJ in "J predelali pa bodo tudi pet Predavajo jim metliški ter novo ški predavatelji.
—*
SREDI AKCIJE
Te dni so v metliški sredi uspešne akcije ob volitv organov krajevnih konf«eIL SZDL in organov krajevn* skupnosti. Zbore občanov s imeli v glavnem že v, v** krajevnih skupnostih. Izpe*Ja, jih morajo še v Dobravicah P* 12. ob IR. uri v gasilsk® domu), Lokvicah (23. 12. ob uri v vaški hiši) in na Suho1) (23. 12. ob 18. uri v kulturne1" domu). O zborih v Slamni vas > Metliki in v Gradcu bodo občajj še obveščeni oziroma so že bi ■
POBRITEUE
nETuu-nmcHi
11EI-1J7I
f f «
SPREHOD PO METLIKI
.
sta
OB DESETLETNICI SODELOVANJA - Metliško občin« V,, .	minuli teden obiskali dve delegaciji: predstavniki iz avstfP^
domačim. Poi slavnostnem	m	Wagne j„ italijanskega Ronchia. Na sliki: s svečanosti v novi
akademiji so i v kulturnem progra-	lfvorani’ KKr s° 80V0^r5d*iniki °JČ®	** PaCC’
mu predstavili tudi gostje.	Trampusch in Franc Vrviščar. (Foto: Pavle Riznič)
Srečanje so predstavniki treh občin nadaljevali v nedeljo dopoldan. Zbrali so se na seji vseh zborov občinske skupščine. Najprej je govoril predsednik metliške občinske skupščine Vrviščar. Prikazal je rezultate, ki sta jih pobrateni občini dosegli v minulem desetletju. Poudaril je, da so bili zadovoljni zlasti športniki, kulturniki in otroci, podobne uspehe pa bi morali v naslednjem desetletju doseči tudi na gospodarskem področju.
Govoril je tudi predsednik občine Ronchi De Pace. Tudi ta je pohvalil zgledno sodelovanje med pobratenima občinama ter nato poudaril velik pomen osimskih sporazumov. Povabil je Metličane k še tesnejšemu sodelovanju in zaželel, da bi se v prihodnosti srečevali predvsem občani obeh občin. Predsednik občine VVagne Trampusch je dodal, da bi se morale vse tri občine zavzemati za čim tesnejše sodelovanje na vseh področjih.
Po tovariškem srečanju predstavnikov delegacij so si izmenjali darila ter si nato ogledali Metliko in Belokranjski muzej.
J. P.
MLADI SO PRIPRAVILI v metliški kino dvorani že tretjič zapored rock koncert.,.Rokerice in „roker-ii“ so napolnili dvorano do zadnjega kotička, na odru pa so se zvrstili mladi glasbeniki, pevci in plesna skupina Belfast. Vzdušje je bilo sproščeno, nastopajoči malo manj. No, na koncu so bili vsi zadovoljni in zdravi. To pa je najvažnejše.
K®*
DOLGI ZIMSKI VEČERI nalašč za vse tiste, ki radi vievef" sosede, sodelavce, prijatelje- ^veČ s jetne zgodbice se skuhajo v p>® po-fantazijo napolnjenih možga^j,' 2» samezniki vedo za vsak ko:f* vsak poljub ali klofuto, » 0 t)i kihanje in kašljanje. Koristn^
Ul	nnar»iin	US”	11
če bi odvečno energijo UJ® raje v pletenje, šivanje, P61'
bilo, ■ raje
šport, v branje in podobno.
SNEG 2E DOLGO BEU VESA vendar visijo na
pftf'
jablanah še zdaj jabolka. Ob cC <j: je videti veliko. Dvoje je ve*Ljjjti ali se lastnikom ni dalo ”%ne dreves ali pa preizkušajo nfLeli> zmrzovalne skrinje. Ce bodo ‘‘ <|j slednjim kaj uspeha, bi bilo bi o tem obvestili širšo j* m-TSko bi brez dvoma veliko pri’™ li k razvoju sadjarstva.
BLIŽA SE DEDEK MRAZ-*!t>i
;a otrod neizmerno veselij?-
POGOVOR Z ZDOMCI 29. DECEMBRA
Koordinacijski odbor za mednarodne odnose in delavce na začasnem delu v tujini pri SZDL Metlika je na zadnji seji razpravljal o tradicionalnih novoletnih srečanjih. Člani so ugotovili, da dosedanja srečanja po krajevnih skupnostih niso najbolje uspela, zato so se odločili, da bodo srečanje letos pripravili na enem mestu. Z zdomci sc bodo predstavniki občine in gospodarskega življenja pogovarjali 29. decembra, in sicer v sejni sobi metliške občinske skupščine.
Drago soboto v decembru so v Belo krajino prišli na dvodnevni obisk člani delegacije iz Ronchijev in Wagne. Pred Metliko so jih pozdravile nekaj dni pred tem postavljene table, ki so jih v začetku marsikateri domačini zamenjali z znakom za avtobusno postajališče. Čeravno ob njih ni še nihče čakal avtobusa, Metličani menijo, da bi morali nič kaj domiselne table zamenjati.
ga 1 bili
pa‘j <
ntt0&
__ obdarovanja deležni vsi n^Q-so se odločili v delovnih .»v od jali prispevati šestdeset dinarj ^ vsakega zaposlenega. Tako bo “ tej mladež paket in kup nasveto^,
opozoril,' ki jih bo izrekel stari dedek.	pQ
PRED NOVIM LETOM ZAŽIVELE gostilne in hotel »izJ-mezne skupine iz delovnih 0I® .0viie cij se bodo z veseljačenjem P° ^stne od starega leta, seveda na ste<J-
stroške, kajti reprezentančni^ g je stev ni več na razpolago. s tudi prav: vsak naj ie in PJ
sredstvi iz svojega žepa!
L8
DOLENJSKI UST
metliški tednik
St 51 (1532) - 21. decembra
r
rsto
6 so možnosti za tozde
V mestu zaposlovati več strokovnjaKov
bilo
posebnih ovii, da samo-
ine, og. tro-i v irni žka iju. ane inj. :ni-
)V0
so ovi m« ti v
d
it '«1 jem
(lV
če)
29
icij
oči
SO-
<S,
im-
ne-
t?* akti v OZD v kočevski v1 ”6 bi bili do roka usklajeni z 0l>) o združenem delu, so 'JJi 14. decembra na seji skega komiteja ZK Koževje. s. J1 so razpravljali o poročilih v komiteja o njihovih obiskih v ki so jih opravili skupaj z pravobranilcem samo-»nja v novembru. Vprašanje ij. bo vsebina aktov res v redu in če bodo v OZD L/* dejali odnose na osnovi teh L,
, “Udobjem prilagajanja aktov "felaminu, Trikonu in Avtu .lv“* iz enovitih delovnih orga-tozdov. Še vedno pa je L vPrašanje, kaj z gostiščem ijjf Računovodskim birojem,
! ,a le malo zaposlenih. Po
sedanjem predlogu naj bi se gostišče Rudar združilo z gostinstvom. Tudi v LIK razpravljajo o ustanovitvi še večih tozdov iz sedanjih tozdov. Prav tako bosta obrata Sirarna (Ljubljanske mlekarne) ter Pekarna in slaščičarna (Žito Ljubljana) verjetno zelo kmalu izpolnjevala vse pogoje, da postanega tozda.
Na seji so tudi osvojili izhodišča o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine od 1976 do 1980 ter neposrednih nalog v letu 1979. Poudarili so le, naj bi predvsem v mestu Kočevje izboljševali kvalifikacijski sestav zaposlenih. Nadalje so menili, da je treba več pozornosti posvečati uveljavljanju dohodkovnih odnosov ter združevanju dela in sredstev.
J. P.
30 let LIK
V soboto, 23. decembra ob 10. uri, bo v Uk Kočevje osrednja svečanost, posvečena 30-letnici te OZD oziroma njenih pravnih predhodnikov.
Ob tej priložnosti bo izveden zelo bogat in kvaliteten kulturni program, podelili pa bodo tudi priznanja štirim članom kolektiva, ki delajo tu že 30 let. Na svečanost so vabljeni tudi vsi, ki so pri LIK dočakali upokojitev. Več o UK Kočevje, ki deluje v okviru SOZD Slovenijales, lahko berete na posebnih straneh našega lista.
Dohodka je za četrtino več
s  V kočevski občini kljub težavam iz leta v leto bd je gospodarijo
^ včerajšnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so delegati dragim razpravljali o informaciji o doseženih rezultatih kočev-P gospodarstva v letošnjih prvih devetih mesecih. Žal zaradi ^emb v načinu obračunavanja ti podatki niso primerljivi z lani.
43.1 odst. za delovno skupnost,
40.1 odst. pa za ostale namene.
Tudi ta delitev z lansko ni primerljiva.
Čisti dohodek, ki je bil letos za tretjino večji, je bil razdeljen do konca tričetrtletja tako: za čiste osebne dohodke ga je šlo dobre tri četrtine (77,3 odst.), za stanovanjsko gradnjo in drugo skupno porabo 11 odst., za poslovni sklad 6,6 odst., za rezervni sklad 3,1 odst. itd. Tudi ta delitev ni primerljiva z lansko. Če pa jo kljub temu opravimo za nekatere najpomembnejše postavke, ugotovimo, da je šlo letos, gledano v odstotkih, manj čistega'dohodka za osebne dohodke in poslovni sklad, več pa za stanovanjsko
^ ‘ \
L°v‘ obračun je na primer
daje v devetih mesecih
i dohodek porastel kar za
; ° polovico (55 odst.), ko
;,0 Enačili podatke obeh let
so jih postavili na pri-
Ulvo osnovo, so ugotovili,
L.aSa stvarni porast le dobro
;| m° (27 _ odst.). Dohodek
os najbolj porastel v obrti,
'Dih ^ ter industriji. P°*
je tudi ugotovitev, da
%r jena sredstva naraščala
^_?! Počasneje od celotnega
W in da nihče od upo-
J .Qv družbenih sredstev ni
kgube.
i)qL
namenjen za raz-% : je bil letos razdeljen Vfae oc*st- 23 ^upno po-"kbo ’ ^ °^st"za spl0^0 (občinski proračun),
AKADEMIJA
akademiji v počastitev J LA, ki bo jutri, 22. ^mbra, ob 17. uri ■■
5 w “> 00 1 '■ un v °Vem domu v Kočevju, ^to v.!cultumem programu
iuiiic,“ piugiomu
^ P1« kočevski gimnazijca,/6^ njimi harmonikar
t.	Iv Al/o ^ f op n rvn a I
jan * --j*****
Kovač ter nonet ^Ost" ^ ^nice. Na sve-bodo razglasili na-vojakov in re-?H]j v°j*5kin starešin, po-bodo tudi priznanja Vmk01 za razv°j ljudske ^ d1114!56116 samo-
OGLAŠUJTE V DL!
$9 Na LEVO! - Po odprtih \ , lzven naselij, kjer ni pločniki S^te pešci samo po levi taJi0 Predpisujejo tudi promet-Tako pešec lahko opazu-Pr°ti prihajajoča vozila,’ kar
«Buje
odgovarja
•L^aj je bila na kulturni vs1ctTV* najholjših mladinskih ?borov Slovenije ,J<e-j.Ja >n glasba“ dvorana sko-Tomaž Domicelj pa f .Pa v njej, po plakatih so-s v "lesec in pol? j '?n»až je nastopil v polni ♦ j?1 samo enkrat, le plakatu niso odstranili s hišnih ’ °8faj in panojev.
KOČEVSKE NOUICE
gradnjo in drugo porabo ter za rezervni sklad.
JP.
VČERAJ SEJA OS
Za 20. decenfber je bila sklicana seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje. Na dnevnem redu je bilo več zanimivih točk, o katerih bomo še poročali.
Omenimo naj le nekatere: izhodišča o družbenoekonomski politiki in razvoju občine od leta 1976 do 1980, uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje kadrovske politike v občini, štipendijska politika in več drugih zadev.
drobne iz kočevja
preprečil marsikatero nesrečo. Neupoštevanje tega pravila sicer ni kaznivo, j*pa terjalo že prenekatero življenje, saj se pešec ne more stalno ozirati, kaj se godi za njim.
NIC VEČ LEDU - Preteklo sredo je izginil led na Rinži, ki je še dan prej med odjugo terjal življenje 7-letnega otroka, (o tem poročamo posebej), ki se je šel s prijateljem drsat na taleči se led. Odjuga je pobrala skoraj ves led s cest, ulic, pločnikov, stopnišč in prehodov. Tako je narava odpravila težave, ki jih niso mogle odgovorne službe.
ČRNOGLEDE NAPOVEDI -Potrošniki vidijo vse črno, ker ni v trgovinah dovolj prave kave. Tako so zagotovo napovedali, da bo zmanjkalo pralnih praškov, kar pa sc ni uresničilo. Napovedali so tudi podražitev sladkorja, olja in še marsičesa. Zaradi tega včasih v tej ali oni trgvoini res zmanjka posameznega blaga, a le začasno.
MLADI IN ARMADA - Pred dnevom JLA bo v kočevski občini spet več srečanj med vojaki in mladino, organizirana bo rastava orožja, predavanje o vojaških poklicih, bo pa tudi več športnih tekmovanj, kulturnih prireditev itd.
> k
ANTON DERNULJC, predsednik KS Struge: „Če ne bi imeli vodovoda, bi nam med letošnjo sušo gotovo zmanjkalo vode.“ (Foto: J. Primc)
Zdaj zdrava voda
Osem otrok in brez vode
„Ko smo imeli le vodnjak, smo morali paziti na vodo, da je ni zmanjkalo. Vendar nam je enkrat le presušil, pa so nam dajali vodo sosedje, ki imajo večji vodnjak in manjšo družino," je povedala za uvod Marti--na Demuljc, mati osmih otrok s Pake 2 v Strugah.
Pralni stroj so imeli takrat na rezervoar, ki ga je bilo treba napolniti tudi po dvakrat in več na dan, saj je bilo pri taki družini vedno dovolj pranja.
»Zdaj pa imamo vodo v hiši in v hlevu, kjer so privezane tri krave, konj in telica. Vode ni treba več nositi, le pipo odpreš. In varčevati ni treba toliko z njo. Prav letošnjo suho jesen bi vodnjak spet gotovo presušil, vodovod pa ni.“
Med najinim razgovorom so sc motali po kuhinji otroci, nato pa jc prišel z dela še mož, ki je priden delavec pri ZKCP, razen tega pa tudi predsednik KS Struge. Povedal je, da so Struge dobile vodo že pred letom dni, čeprav so vodovod uradno odprli šele te dni. Prejšnja voda ni bila zdrava, ker so blizu kapnic ceste, pota, njive, gnoj. Vode je bilo tudi malo.
Z akcijo za gradnjo vodovoda je bilo v začetku nekaj težav in nasprotovanj. , Kaj bo nam voda, saj pride poplava in je imamo dovolj!“ Območje Strug je tudi veliko in vasi so raztresene, zaradi česar je bilo treba vložiti precej več dela, kot bi ga, če bi bila naselja bolj strnjena. V začetku se je priglasilo za akcijo 80 hiš, kasneje še 20 in nato še okoli 30, da imajo zdaj skoraj vse Struge dovolj zdrave pitne vode.	j.	p.
VSI ZADOVOLJNI - Pri Demuljčevih v Strugah so zdaj vsi zadovoljni, tudi Štefka, ker ni treba več nositi vode iz vodnjaka v hišo in v hlev, razen tega pa se jim tudi ni treba bati, da bo v sušnem obdobju vode zmanjkalo.
Zapisano je - kako bo uresničeno?
Med prilagajanjem zakonodaje ustanovili tudi več novih tozdov
Rok za prilagajanje samoupravnih aktov (660 čl. ZZD) z zakonom o združenem delu je potekel. V razgovoru s predstavnikoma občinskega vodstva Zveze sindikatov v Ribnici smo izvedeli, da so prepričani, da so povsod to delo opravili do roka.
Med zadnjimi obiski družbenega pravobranilca samoupravljanja in predstavnika ZS (pri nekaterih je sodeloval tudi predstavnik občinskega vodstva ZK) v OZD in delovnih skupnostih - opravili sojih približno 3 tedne pred potekom roka - so v razgovorih s člani komisij za uresničevanje ZZD, predstavnikov ZK, sindikalnih orga-
NOVA OBČINSKA SIS
Na nedavni ustanovni skupščini SIS za zaposlovanje v Ribnici so sprejeli delovni program ter izvolili za predsednika skupščine Vilija Levstika, za predsednico izvršnega odbora pa Ivanko Pogačnik. Ugotovili so tudi, da bodo za redno delo potrebovali večje prostore. Tudi število zaposlenih se bo povečalo od enega na tri. Menijo, da bodo z novo organizai jo te SIS približali delovnim ljudem vse, kar ti potrebujejo na področju usmerjanja v poklice, štipendiranja, zaposlovanja, prekvalifikacij itd.
nizacij, organizacij ZSM in samoupravnih organov ugotovili, da so imeli že povsod pripravljene osnutke za sprejem in imeli celo že določene roke za referendume oz. seje delavskih svetov, na katerih bi prilagojene oz. nove akte sprejeli.
Nadalje smo izvedeli, da bi vsebino novih aktov še težko ocenjevali, po občutku pa bi lahko dejali, da so usklajeni z ZZD. Tokrat so Šle vse razprave bolj do vsakega delavca kot v lanskem delu prilagajanja, vendar so gotovo tudi tokrat marsikje še pomanjkljivosti. Časa za prilagajanje je bilo sicer dovolj, a so marsikje delo odlagali. Ponekod so imeli težave s kadri, ki so to pripravljali, drugod so zavlačevali zaradi iskanja novih rešitev, ponekod pa tudi brez pravih vzrokov.
V obdobju prilagajanja aktov so v RIKO ustanovili dva tozda in DSSS. Tudi obrata Hrast— Inlesv Dolenji vasi in Slovenija-les-Žičnica vv Ribnici sta postala tozda. Na neproizvodnem področju pa je postal tozd Zdravstveni dom Ribnica, vzgo-jnovarstveni zavod Ribnica pa se je oblikoval kot delovna skupnost. Še vedno pa je v pripravi ustanavljanje tozdov iz
Zdravstvo predlaga več
Šport in rekreacijo bolj približati delovnim ljudem
K predlogu sredstev skupne porabe za leto 1979 in leto 1980 na sejali zborov občine Ribnica ni bilo posebnih pripomb. Izjema je bil predlog zdravstvene skupnosti, naj bi stopnjo za zdravstvo še zvišali. Ta predlog pa je bil dan prepozno, da bi delegate lahko z njim primemo seznanili. Zato so delegati sklenili, naj zdravstvena skupnost sama izpelje razgovore s financeiji, če so pripravljeni več nameniti za zdravstvo. Ob tej priložnosti so delegati še opozorili, oz. predlagali, naj bi bile v Ribnici tudi popoldanske zobozdravstvene oidinacije.
Nadalje so delegati v razpravi opozorili, da je pri temeljni te-lesnokultumi skupnosti veliko ali morda celo preveč honorarno zaposlenih delavcev. Pouda-
rili so, da se TTKS ukvarja preveč z vrhunskim športom, premalo pa z množičnostjo v športu. Še posebno pa so opozorili, da je treba poskibeti za rekreacijsko vadbo delovnih ljudi, ki končno vso to dejavnost tudi financirajo.
obratov Pletenina v Sodražici ter BPT in Saturnus v Loškem potoku.
J PRIMC
PRIPOMB NI BILO
Poročali smo, da so v Ribnici pripravili spremembo zazidalnega načrta za območje ob Majnikovi ulici in da je bil ta predlog razgrnjen in dan v javno razpravo. Nanj v enomesečnem roku ni bilo pripomb. Verjetno pa se bo spet pojavljala stara hiba, da bo prihajalo do pripomb in nesoglasij med pridobivanjem zemljišč za gradnjo. Spremembo načrta je potrdila občinska skupščina. Zdaj že odkupujejo zemljišča.
Novi porotniki
Sodišče reorganizirano
Hkrati z reorganizacijo sodišč te dni volijo na sejah cl'činskih skupščin tudi sodni-Ke porotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani. Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so izvolili 30 novih porotnikov. Ti so:
Slavka Drobnič, Lfeopold Žlindra, Angela Šega, Albina Grivec, Alojz Škulj, Metod Jaklič, Danilo Mohar, Rado Sever, Zdenko Mohar, Alenka Oberstar, Janez Henigman, Branko Pajnič, Vera Lavriv, Tanja Debeljak, Janez Češarek, Franc Zajc, Justin Žibert, Fani Gelze, Alojz Lavrič, ing. Janez Novak, Karel Oražem, Jože Gril, Marko Oražem, Franc Češarek, Stane Oberstar, Albin Mikulič, Edo Tanko, Dušan Lavrič, Franc Prijatelj in Tone Joras.
OGLAŠUJTE V DL!
Združitev veterine
Za boljše in bolje organizirano delo veterine v zahodni Dolenjski in na Notranjskem
Na veterinarski postaji v Ribnici so novembra izvedli referendum o združitvi z veterinarsko postajo Grosuplje. Vsi štirje člani kolektiva ribniške postaje so glasovali za združitev. Pred kratkim so izrazili soglasje s to odločitvijo tudi delegatje vseh zborov občinske skupščine Ribnica. Zvedeli smo, da sta k temu združevanju pristopili te dni še veterinarski postaji iz občin Cerknica in Vrhnika.
Združitev veterinarskih organizacij jc bila potrebna zato, da bo imela ta dejavnost boljše materialne in kadrovske pogoje za uspešno delo, za razvoj te službe in za njeno preobrazbo. Naloge združene službe so razen zdravljenja bolnih živali in preprečevanja živalskih bolezni tudi vključitev v proces reje oz. proizvodnje živali in živil živalskega izvora ter izobraževanje lastnikov živali. 7. združitvijo so tudi prilagodili svojo organizacijo zakonu o združenem delu.
Veterinarska postaja Grosuplje je že pred združitvijo opravljala svojo dejavnost tudi na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Osebje združene postaje iz Ribnica bo zdaj opravljalo svoje naloge še na delu območja to ljubljanske občine, in siccr od meje obeh občin preko Velikih lašč in Turjaka vse do Pijave gorice.
J.P.
PESEM IN SPRETNOST - Za las je bila ribniška ekipa, sestavljena iz mladine in vojakov, „prekratka“ in se ni uvrstila v finale »Tekmovanja v pesmi, besedi in spretnosti**. Na izločilnem tekmovanju v Ljubljani so bili Ribničani (na sliki) peti, naprej pa so se uvrstile prve štiri ekipe. (Foto: M. Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 21. decembra, „Haj-ka“; 23. in 24. decembra ..Letalci velikega neba“ (matineja „Moški jc prišel na zemjjo"); 27. in 28. decembra ,.Vroča zima“
VESELO SILVESTROVANJE -Tudi letos bo v restavraciji, Jelka" v Ribnici silvestrovanje. Tokrat bodo igrali ,.Veseli Dobrepoljci“. Rezervacija s silvestrovim menujem velja 300 din.
SLIKE SE V RIBNICI - Poročali smo, da jc razstava del akademskega slikaija Jožeta Cente trajala do 3. decembra. Minuli teden pa so bile slike še vedno razstavljene v domu JLA. Dobili smo pojasnilo, da zato, ker sc nekatere delovne organizacije in družbeno-politične organizacije te dni še odločajo o nakupu nekaterih razstavljenih del.
SNEG NA CESTO - Ob zadnji odjugi je po Sodražici (in morda še kje) sneg padal s streh naravnost na glavno ccsto. Včasih jc zasul tudi pol ceste in oviral promet, saj ga ni nihče odstranil. Z nekaterih streli so padali tudi kosi ledu. Na strehah ob cestah in ulicah bi morali lastniki hiš namestiti zadrževalce snega. Zaradi
odjuge so ponekod zdrsele na glavno ceste tudi precej velike skale.
OB NALIVIH POPLAVA - V Prigorici ob močnem deževju rupa ne more požreti vse vode, zato po-
flavlja in zaliva kleti nekaterih hil a odvod vode je bil ob gradnji ceste Kočevje-Škofljica skopan kanal ob cesti, vendar so ga nekateri občani zasuli, da so lažje vozili do hiš, s tem pa so hkrati preprečili odtok vode in povzročili poplave. Po predlogu občinske skupščine naj bi to zadevo uredila KS Dolenja vas v sodelovanju s prizadetimi občani.
- Zakaj nam s strehe ribniške lekarne kaplja na glavo?
Ker so na srečo tu navajeni vse dajati le po kapljicah.
REŠETO
TEDENSKA
ss
Četrtek, 21. decembra - Tomaž Petek, 22. decembra - Dan JLA Sobota, 23. decembra - Viktorija Nedelja, 24. decembra - Eva Ponedeljek, 25. decembra - Božič Torek, 26. decembra - Štefan Sreda, 27. decembra - Janez Četrtek, 28. decembra - Živko
LUNINE MENE
22. decembra ob 18.41 uri -zadnji krajec
BRESTANICA: 22. in 24. 12. ameriiki barvni film SOS iz boeinga 747.
BREŽICE: 22. in 23. 12. ameriški barvni film Sovražnik Apačev.
17.	in 18. 12. ameriški barvni film Od poldan do treh. 26. in 27. 12. zahodnonemški barvni film Pogledi Idovna.
ČRNOMELJ: 24. 12. ameriški barvni film Dvoboj na Misouriju. 26. 12. francoski barvni film Vijoličasti
taksi. 28. 12. ameriški barvni film Vabilo na večerjo z ubojem.
KRŠKO: 23. in 24. 12. jugoslovanski film Ljubezenske razmerje Budimirja Trajkoviča. 27. 12. ameriški film Rdeči oblak na Riatom. 28.
12.	ameriški film Joe Kid.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 22. do 24. 12. švedski barvni film Abba. 25. in 26. 12. ameriški barvni film Divji zahod. Od 27. do 31. 12. ameriški vojni film Vojna zvezd. V času od 25. do 31. 12. bodo na voljo risani (Umi Popajeva nova serija in Racman Jaka in njegovi prijatelji.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 21. do 24. 12. domači fflm Pridi pred zoro. Od 25. do 27. 12. ameriški film Bora bora. 28. 12. italijanski film Vsfljivec.
MOKRONOG: 23. 12. film Dve dekleti v eni pidžami.
RIBNICA: 23. in 24. 12. ameriški barvni film Ušel sem s hudičevega otoka.
SEVNICA: 23. in 24. 12. ameriški fHm Veliki skavt. 27. 12. italijanski film Učiteljica in mafija.
28.	1*2. slovenski film Kekčeve ukane.
. TREBNJE: 23. in 24. 12. film Vrnitev Pink Panterja.
sluzboJdobi
SPREJMEM Jože Novak, brivec-
pomoi
frizer,
Ljub-
ljanska 10 B, Novo mesto.
IŠČEM žensko za varstvo 5-letnega otroka. Plačilo po dogovoru. Anton Kastelic, Luterško selo 22, Otočec, telefon 85-144.
ZAPOSLIM žensko za nekajurno tedensko čiščenje. Gostilna Jakše, Drska 44, Novo mesto.
STANOVANJA
DVE SREDNJEŠOLKI 4. letnika iščeta ogrevano sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „NUJNO .
PRODAM garsonjero. Ciril Miklič, Nad mlini 42.
NUJNO potrebujem ogrevano sobo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici, za krajši čas. Naslov v upravi lista (4311/78).
PRODAM takoj novo, vseljivo, dvosobno komfortno etažno stanovanje s centralnim gretjem ter vsemi pritiklinami v stanovanjskem blo-' ku v centru mesta Brežice. Cena ,y po dogovoru. Informacije; Reb-
V	selj, Brežice, Trnje 33 c.
nič, Gazice 11, 68263 Cerklje ob Krki.
PRODAM osebni avto Škoda 100 Š, letnik 1970. Anton Goršak, Zadovinek št 8, Leskovec pri Krškem.
PRODAM 1100 R fiat po delih, letnik 1967. Martin Dercar, Prečna 3 a.
PRODAM avto R-10, letnik 65, tudi po delih. Karol Gorenc, Polje 25, Tržišče, pri žel. postaji. Ogled vsak dan popoldne.
PRODAM traktor Stayer (15 KM), mlatilnico s popolnim čiščenjem in kostanjeve stebričke po ugodni ceni. Tone Grivec, Globodol 2, 68216 Mirna peč.
PRODAM austin 1300, L 70, neregistriran, v voznem stanju. Jurka vas 32.
UGODNO prodam traktor Ferguson (533 KS) s kompresorjem in kabino. Jože Šinkovec, Goriška vas 1, Škocjan.
PRODAM TAM 4500 kasonar in NSU Prinz 1000 (generalno ob-
eljev
PRODAM avto Zastava 750, letnik 1972, v dobrem stanju. Marijan Perič, Heroja Maroka 27, Sevnica.
PRODAM fiat 126 P, letnik 1978, prevoženih 5.500 km in še v garancijski dobi. Informacije po telefonu 22-649 in dopoldne 84-530/33.
Motorna vozila ■ PRODAM
PRODAM dobro ohranjen avto Wartburg, letnik 1975. Dr. Teppey, Brežice, Milavčeva 27 a ali telefon 61-077.
PRODAM avto AMI 8, letnik 1975. Pod Trško goro 77, Novo mesto, teL 24-395.
PRODAM tovorni avto FAP s hiapom in dele zanj. Jože Bratkovič, Šentjernej n. h.
ZARADI selitve prodam Z 101, letnik 1973. Rnk, Vandotova 13 (Mala Bučna vas).
PRODAM karambolirano zastavo 750 (streha) v voznem stanju. Lado Hočevar, Hrastulje 30, dcocj<m
UGODNO prodam zastavo 1300, motor generalno popravljen. Perpar, Dobrnič 8.
PRODAM prinza 1200 C po delih. Anton Frankovič, Dolšce 11.
UGODNO prodam škodo 1972, registrirano za celo leto in novo navadno harmoniko. Mrgole, Kle-novik 35, Škocjan.
PRODAM mini moriš 1000, letnik 1972. Pod Trško goro 39, Novo mesto.
ZETOR (25 KM) s koso ali brez, prevoženih 2400 ur, prodam ali zamenjam za štajerja (15 KM) s koso in hidravliko. Naslov: Jože Kočevar, Križevska vas 22, Metli-
PRODAM R 12, letnik 1974, 11. mesec. Telefon (068) 22-821.
PRODAM osebni avtomobil NSU 1200 C, letnik 1969, registriran. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (4284/78).
PRODAM kadet caravan, 1971. Naslov v upravi lista (4288/78).
UGODNO prodam fiat 124. Jerebova 6, Novo mesto. Dopoldne telefon 22-450.
PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor 25-11 s kosilnico. Slavko Jenškovec, Zaboršt 2, 68311 Kostanjevica na Krki.
PRODAM karambolirano zastavo 101. Miha Tisovec, Gor. Straža
17,	Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjen traktor URSUS 35. Vinko Duha-
PRODAM traktor Zetor 42 KM, prevoženih 410 ur. Jože Primc, Trebča vas 16, 68361 Dvor.
PRODAM več vrst suhega in svežega hrastovega lesa. Naslov v upravi Usta (4287/78).
PO UGODNI ceni prodam hrastov kozolec-dvojnik na štiri okna in rablje za BCS kosilnico. Alojz itariha, Osojnik 8, Semič.
m3 petcentimerskih . Naslov v upravi
PRODAM 3 hrastovih desk lista.
PRODAM šivalni stroj Pfaff. Naslov
v	upravi lista oziroma telefon (068)21-163.
PRODAM po ugodni ceni malo rabljen gorilec za centralno, uvožen, 20 do 80.000 kcal. Anton Drčar, Prečna 4 a, Novo mesto, telefon 23-492 (popoldne).
PRODAM purmane in psa. Krhin, Ratež 18, Brusnice.
KUPIM
KUPIM stružnico (od 90 cm dalje) ali zamenjam za dotrajano gosp. poslopje z 23 a sadnega vrta v Sadinji vasi 1, Semič. Jože Gerden, Ljubljanska 6, 68000 Novo mesto.
KUPIM manjši kmetijski stroj za obdelovanje vinograda s pogonom na kolesa in gosenico (maček). Jože Kus, Blanca, telefon (068)
75-726.
POSEST
PRODAM zazidljivo stavbišče z vrtom v velikosti 21 arov v bližini ceste Adlešiči-Čmomelj in Adle-Sči-Metlika, oddaljeno od reke Kolpe okoli 300 metrov. Vrt je zasajen z raznovrstnim sadnim drevjem, na parceli stoji lesena hišica, odobreno je tudi lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše. Parcela bi bila primerna tudi za postavitev gostinskega obrata ali vikenda. Informacije dobite pri: Mihaelu Čmiču, Purga št. 4, 68341 Adlešiči.
HIŠO s centralno kurjavo in tele-
fonom prodam v Črnomlju blizu železniške postaje. Naslov v upra-
vi	lista ali telefon 76-460
(4363/78). ISO —
UGODNO prodam čmo-bel televizor in plinsko peč. Marija Baran-tin, Kettejev drevored 10, Novo mesto.
UGODNO prodam kuhinjsko opremo Venera. Avgust Košak, Ločna
16,	Novo mesto.
KOKOŠI nesnice, primerne za zakol ali nadaljno rejo, prodajam. Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo trajno gorečo peč EMO. Franc Seničar, Dol. Kamence 61, Novo mesto.
PRODAM kosilnico BCS, slamoreznici. motorno škropilnico in psa \ oiaka. Matija Šinkovec, Jelendoi 9, Škocjan.
PRODAM motomo žajo Homelite XL 12. Ciril Miklič, Nad mlini 42.
PRODAM električno kitaro Hefner. Jože Kocjan, Šegova 6, Novo mesto.
PRODAM magnetofon Unitra ZRK M 1417, stereo, nov. Telefon 21-452 petek in sobota popoldne.
PRODAM skakalne smuči Elan Hickory (dolžina 2,20 m) z okovjem, dobro ohranjene. Aleksander Durič, Družinska vas n.h., Šmarješke Toplice.
PRODAM dobro ohranjen kavč in dva fotelja. Telefon 23 -098.
PRODAM približno 20 kg čiste ovčje volne, kilogram po f00 din. Vprašajte pri tapetniku Grahku v Brežicah.
UGODNO prodam psico (nemško ovčarko), staro dve leti. Ogled pri Ivanu Petriču, 68296 Krmelj 92.
CERADO in stranice za 6-metrski keson prodam. Stanc Gorenc, Družinska vas 52, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM televizor Gorenje color, skakalne smuči Elan ter stereo avtoradio s kasetami. Naslov: Slavko Pavlin, Palia 4, 68222 Otočec.
DRAGI mami in stari mami ANTONIJI FABJAN iz Gradišča pri Šentjerneju čestitajo za njeno 80-letnico hčerka in sinovi z družinami.
DRAGEMU možu, očetu in staremu očetu ALBINU KOZLEVČARJU iz Novega mesta iskreno čestitajo za njegov praznik, ter obilo sreče v krogu domačih želijo: žena Lojzka, sin Toni, hčerka Jožica z možem Dragom. Vnuček Dam-janček pa mu po Sija koš poljubčkov.
DRAGI stari mami MARIJI ŠUŠTERŠIČ iz Gor. Lakovnic vse najlepše za njen 79. rojstni dan ter vrsto srečnih in zdravih let želita hvaležna vnuka Joža in Štefan.
DRAGEMU sinu SILVU PEČA-VERJU, ki služi vojaški roj v Slav. Požegi, želita vse najlepše za njegovo dvojno praznovanje in
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnici darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Markelc in Malenšek za vso pomoč. Hvala tudi pogrebcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: svakinja Micka, nečaka Jože in Marica z družino in dmgo sorodstvo
HIŠO Z VEČJIM vrtom, zelo lepa lokacija ob glavni cesti v Metliki, takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod ..GOTOVINA -TAKOJ VSELJIVA" ali na telefon (061) 316-712.
PRODAM stanovanjsko hišo z opremljenim gostinskim lokalom, sadovnjakom in plantažnim vinogradom v skupni velikosti 42 arov, 3 km izven Krškega na prometnem kraju ob asfaltni cesti. Dane Mižigoj, Krško, Župančičeva 4.
PRODAM 13 arov vinograda, zidanico in vinski inventar. Cesta do zidanice. Naslov v upravi lista (4317/78).
PRODAM vinograd (70 a) v Krškem. Informacije vsak dan. Anton Voglar, Selce 9, Leskovec pri Krškem.
PRODAM njivo, sedaj posejano z mrvo. Informacije vsak dan pri Goriškovih v Češči vas 2 pri Novem mestu.
PRODAM kmečko hišo z 2 ha zemlje. Cena po dogovoru. Jože Olenik, Kidričeva 23, 68270 Krško, telefon od 19. do 20. ure (068) 71-604.
PRODAM 8 a vinograda v Trški gori. Vel. Bučna vas 21.
PRODAM vinograd v Vinjem vrhu. Dostop z avtom. Naslov v upravi lista (4345/78).
RAZNO
RJAVO TORBO na zadrgo, v kateri so bili papirji, sem pustil 6. decembra pri bloku št 4 na Mestnih njivah. Prosim, da jo proti nagradi vrnete. Naslov v upravi lista (4295 /78).
KMEČKI FANT z Dolenjskega s srednje velikim mehaniziranim posestvom se želi poročiti s sebi primernim dekletom do 35 let. En otrok ni ovira. Samo resne ponudbe po šifro ..SREČNEJŠA BODOČNOST".
SLAVKO TRATNIK, Drska 57, Novo mesto, opozarjam vse, ki me javno napadajo zaradi prometne nesreče, da jih bom sodno preganjal.
fffOR/ESTILAl
OBVEŠČAM cenjene meščane Krškega in okolice, da sem odprl čevljarsko delavnico v Vrbini 1. Priporoča se čevljar PETEK.
LTH SERVIS ANTON VRŠCAJ, Črnomelj, Kolodvorska 56, tel (068) 76-073, obveščam cenjene stranke, da opravljam servisne storitve v garanciji na LTH zmrzovalnih skrinjah. Izven garancije tudi na vseh skrinjah, hladilnikih, hladilnicah in Šenkih.
SERVIS CTC ANTON VRŠČAJ, Črnomelj, Kolodvorska 56' (068)
76-073. Popravljamo in montiramo vse vrste gorilnikov za centralno ogrevanje, strokovno nastavitev izkoristka ogrevanja z najsodobnejšimi instrumenti. Izvršimo kompletno montažo z oljno in elektroinstalacijo za gorilec.
VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak torek, pozneje tudi vsak petek popoldne od 15. do 17. ure. Valimo bele težke, rjave, zelo dobre nesnice, in grahaste. yijudno prosimo stranke, da naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po telefonu št (06,8) 75-375. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica Senovo, 68281 Senovo.
GOSTILNA JAKŠE prireja silvestrovanje. Rezervacije.
IZVRŠUJEMO vsa zlatarska dela po naročilu. V najkrajšem času vam izdelamo poročne prstane in modni nakit. Luka Šeme, Partizanska 1, Novo mesto.
V	času od 7. do 13. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Vera Kostelec iz Bušinje vasi -Matjaža in Dušanko, Albina Pureber iz Vavte vasi - Judito, Marinka Erpe iz Dolenje Straže - Mitja, Slavka Simončič iz Brinja - Tomaža, Nada Gričar iz Dolnjega Vrh-- Mateja, Marica Markovič iz anja - Gorana, Anica Božič iz Smolenje vasi - Mojco, Marica Viiinič iz Učakovcev - Željka, Dragica Ivančič iz Dolnjega Bukovca— Denisa, Alenka Avsec iz Obrha
- Tomaža, Marija Kralj iz Boginje vasi - Anamarijo, Dragica Milkovič iz Črnomlja - Marka, Marija Hostnik s Trebanjskega vrha - Sebastijana, Stanka Vukovič ih Starega Loga
- Dragano, Marija Blažič z Jezera -Andreja, Majda Lah iz Vavpče vasi
- Renato, Anica Košir iz Podgore -Jelko, Renata Pavlin iz Gornje Straže - Luka, Jelka Kren iz Gornje Straže - Sanjo, Frančiška Jakša s Pribišja - Rajka, Justina Kamin iz Češnjcvka - dečka, Marija Pavček iz Podgore - dečka, Anica Maraž iz Trebnjega - dečka.
skorajšnje nasvidenje mama in ata.
LJUBI ženi in mamici VERI DERCAR iz Prečne čestitajo za dvojni praznik in želijo, da bi bila še naprej tako dobra, Mojca, Ksenija in mož Martin.
Dne 3. decembra 1978 je umrla
ANA JERIN roj. 22. 5. 1905, iz Žalovič šmarješke Toplice
Iskreno se zahvaljujemo Iskri Mokronog, Labodu Novo mesto in vsem ostalim, ki so ji pomagali.
Žalujoči: Ana Strupih z družino, sin Jože z družino, hčerka Joži z družino, hčerka Mici z družino in vsi ostali
Nepričakovano nas je v 73. letu starosti zapustila naša dobra teta
TONČKA ŠINKOVEC iz Zaloga št. 2
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža in očeta
ALOJZA ZADNIKA
strojevodje JŽ v pokoju
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom in nekdanjim sodelavcem železničarjem kot tudi proštu za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Tone z družino, hči Mari z možem in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani Izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
KARLA STANIŠE
se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in ostalemu bolniškemu osebju pljučnega oddelka, sovaščanom, gasilcem, Agrarii iz Kopra in ostalim darovalcem cvetja ter za nagrobni govor. Posebna hvala sosedom Burgaijevim, ki so nam vseskozi stali ob strani in nam mnogo pomagali
Hvaležni: žena Julka, otroci Drago, Cvetka, Marija in Zdenka z družinami
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prezgodnji izgubi drage žene, mame in sestre
ANE KOSTELEC
-VI VODO VE ANKE iz Krmačine
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje in ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nudili kakršnokoli pomoč. Se posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma v Metliki.
Iskrena hvala političnim oiganizacijam občine Metlika in krajevne skupnosti Drašiči, posebno pa tov. Marku Bajuku in tov. Enici Škof za poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu.
Žalujoči: mož Stane, anova Stani in Toni, sestri Angela in Marija ter brat Tone z družinami
V	SPOMIN
Boleča je misel na 23. december, ko bo minilo leto dni odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, sin in oče
JOŽE PODRŽAJ
iz Straže pri Šentrupertu
Daleč si, a vendar živiš z nami. Tiho se sprašujemo, zakaj si od nas odšel, poln načrtov, želja in ljubezni do življenja. Ne moremo veijeti, da te ni. Tvoji koraki se še slišijo, tvoj glas odmeva, oči še žarijo, ti si še živ. Tvoj grob pa nam nemo priča, da si se za vedno poslovil. Imamo te še vedno radi. Kadar hočemo s teboj govoriti, te obiščemo, le ti molčiš, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src, vonj tisočerih cvetov te ne prebudi.
Vsem, ki prihajate na njegov mnogo prerani grob in se ga spominjate ter mu prinašate cvetje in sveče, najlepša hvala!
Za njim žalujejo: žena Marija, sinova Jože in Franci, mama in ostali sorodniki
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: M aijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer, Janez Pezeh, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din). Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mnstu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, j>. {>. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek filmi in prelom CZP_Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljud-
ska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI UST
Št. 51 (1532) — 21. decembra 1978
ZAHVALA
Nepričakovano nas je za vedno zapustil komaj 65 let star dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in nečak
JOŽE PER
z Golušnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa vaščanom Dolenje vasi in Golušnika. Najlepša hvala sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se Štefkinim sodelavcem za venec in denarno pomoč IMV Novo mesto, župniku za opravljeni obred in Vsem, ki so nam izrekli sožalje , pokojniku podarili vence in cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Nežka, hčerka Štefka z družino in drugo sorodstvo
M
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, teta in sestra
JERA BOH
iz Drganjih sel 34
Zahvaljujemo se sorodnikom in vaščanom za vso pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala ZB Straža, OO sindikata žaga Straža, OO sindikata DSSS Novoles Straža ter govornikoma tov. Albinu Po-všetu in tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede. Hvala tudi župniku za prelepi obred in vsem, ki so pokojnici darovali vence, cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože in Berto z družinama, hčerka Zofija z družino in drugo sorodstvo
Drganja sela, dne 13. decembra 1978
ZAHVALA
prerani, tragični izgubi našega ljubega sina m dobrega brata
FRANCIJA
PRIMCA
iz Dobruške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebna zahvala podjetju Iskra iz Šentjerneja za dobro organizacijo pogreba, godbenikom za žalostnike in sprem* stvo, pevcem PD Dobrava-Skocjan za pesmi ob odprtem grobu, govorniku za poslovilne besede in gasilcem vasi Tomažja vas za spremstvo. Vsem, ki ste nam stali ob strani, iskrena hvala!
Mama Mici, brat Martin z ženo in sestra Ida z družino
D ob ruška vas, dne 13. decembra 1978
Ta
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO IN VZGOJNOVARS TVENI ZAVOD NOVO MESTO
ISCETA
več stanovanj (enosobnih, garsonjer ali samskih sob) v Novem mestu, predvsem na območju Bršljina in naselja Bučna vas in Brezov log.
Stanovanja »o namenjena vzgojiteljicam, ki bodo zaposlene v vzgojnovarstvenem zavodu Bril ji a
Lastnikom stanovanjskih hiš nudimo tudi posojila pod ugodnimi pogoji za adaptacijo oziroma dograditev stanovanj za vzgojiteljica
Podrobnejše informacije nudi strokovna služba Skupnosti otroškega varstva Novo mesto, Kettejev drevored 2, telefon 21-467, 21-073.
Prijave na razpis pričakujemo do 29. 12. 1978.
\l BR€ŽISK€ PORODNIŠNICt
£
V času do 9. 12. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Abram s Senovega - deklico, Biserka Verstovšek iz Bizeljskega -Gregoija, Ivana Štokan iz Kerestinca - Ivano, Bernarda Strmecki iz Brežic- Danijela, Stefica Niki iz Rud * deklico, Marija Čurič iz Starega ;rada Heleno, Anica Galista iz irine - Kristijana, Vera Zganič iz
gra
Ce
ZAHVALA
V	73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, ata in stari ata
JANEZ ARKO
iz Dan pri Ribnici
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Benčinovi za vso skrb in nego. Iskrena hvala dekanu za lepo opravljeni obred in gasilskemu društvu. Zahvaljujemo se tudi kolektivom Tekstilane Kočevje, ITAS Kočevje, Zavod za krvodajalsko akcijo Ljubljana, Eurotrans Ribnica. Hvala vsem, ki ste nam dokazali, da nismo edini, ki smo ga ljubili.
Žalujoči: žena Ivana, sinova Janez in Polde z družinama, hčerke Ivana, Albina, Anica, Marica in Danica z družinami
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očka, sina in brata
FRANCIJA VERCKA
iz Cegelnice
se iskreno zahvaljujemo vserti, la ste nam v najtežjih trenutkih lajšali bolečino, mu podarili vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili do njegovega mnogo preranega groba. Srčna hvala kolektivu Triglav za sočutje in vsestransko pomoč, kot tudi delovni organizaciji SGP Pionir, Lovskemu društvu Novo mesto in zasebnikom iz Bršljina za izrečeno sožalje, pomoč in spremstvo. Neizmerno hvaležnost izražamo njegovim tako dragim prijateljem in vaščanom, kot tudi župniku in proštu za opravljeni pogrebni obred.
Njegovi: žena Jožica, hčerka Anamarija, sin Luka, oče, mama, sestri in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, ata, dedek in pradedek
FRANC
BELKO
iz Ločke 36, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma, Gasilskemu društvu, ZZB, kolektivu Kovinar, godbi na pihala, govornikom in
duhovniku za opravljeni obred.
Dragi ata, spomin nate bo vedno v nas in boleč, tvoja izguba pa bo nenadomestljiva.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, France in Janez z družino, hčerke Ivanka, Fani, Milka, Mimi in Majda z družinami
ZAHVALA
Dne 25. 11. 1978 nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča,
FRANČIŠKA
ERJAVEC
roj. 8. 3.1915 iz Brega 27 pri Stari cerkvi
Lepo se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, vsem vaščanom, župniku za cerkveni obred, pevcem, vsem, ki so ji darovali vence, in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Staro cerkev.
Žalujoči: mož Stanko, hčerki Stanka in Marinka, sinova Franci in Peter, zeta Milan in Feliks ter vnuki
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama in prababica
ANAŠUTAR
roj. GARTNAR iz Orešja pri Šmarje ti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred, kolektivu Varnost Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Ždujoči: sinovi Lojze, Frand, Stane, Jože, hčerke Mici, Malči, Slavka z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
PEPCE PETRlSlč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli tolažilne besede.
Žalujoči: vsi njeni Brestanica, Krško
r Velike Hubajnice - Romana, Ljud-
mila Vučanjk iz Krškega - Danijela, Marija Ostrelič iz Krškega - dečka, Miljana Lackovič iz Samo bora -Tomislava, Majda Adamič iz Brežic
- Marka, Vktorija Levičar iz Veniš
- Leo, Ivka Blaževič iz Sevnice -Silvijo, Dragica Zorko iz Šentlenarta
- dečka, Iva Oslakovič iz Cerja -Božico, Danica Frkanec iz Kraja Donjega - Karolino, Ana Špec iz Sevnice Matejko, Nada Jabuka iz Zasapa - deklico, Karolina Kink iz Dol. Leskovca - deklico.
Čestitamo
Komisija za objavo razglasa in izbiro delavcev TEMELJNEGA SODI-SČA v Novem mestu
objavlja
prosta dela in naloge:
2 RAČUNOVODSKIH REFERENTOV
Pogoji: srednja ekonomska šola
3 STROJEPISCEV
Pogoji: 2L AŠ in 230 čistih udarcev v minuti Rok prijave 8 dni po objavi. Za komisijo sprejema prijave Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
OBČINSKO SODIŠČE
v Črnomlju objavlja prosto delovno mesto
STROJEPISCA -	\
zapisnikarja
Poqoji: dveletna srednja šola administrativne smeri, eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Rok prijave: 15 dni po objavi.
OSNOVNE SOLE NOVO MESTO
TOZD MILKA SOBAR--NATASA
Zavod osnovne šole Novo mesto
TOZD Milka Sobar—Nataša,
Šmihel 2
razpisuje
prosta dela in naloge
DVEH SNA2ILK
za nedoločen čas s poskusno dobo enega meseca.
Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji .naslov.
OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas s 4-urnim delovnim časom.
Prijave pošljite 15 dni po objavi oglasa na naslov: Občinski sodnik za prekrške, Glavni trg 7, (rotovž) Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tete
ANE PETRIČ
Kovačeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in jii podarili vence in cvetje. Srčna hvala tudi tistim, Ki so naši mami lajšali trpljenje v času bolezni in jo obiskovali; dobrih del naših sosedov ne bomo nikoli pozabili. Lepa hvala proštu za opravljeni obred. Njegove besede ob slovesu so nam v veliko tolažbo.
Vrinjeni!
V SPOMIN
16. decembra je minilo dve leti, odkar naju je zapustil naš dragi Ivan Mrvič. Žalujoča mati in oče.
OGLAŠUJTE V DL!
ZLATARSTVO
ŠEME LUKA
PARTIZANSKA 1 NOVO MESTO
Izdeluje modni nakit in poročne prstane po naročilu ter opravlja vse ostale zlatarske storitve.
VSEM OBČANOM ŽELIM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
Franc Kastelic ivnici, kjer j< vendar dobre
S - Težke, nerodne in še stan ki jih je njegov oče naredil z as
e kot nota rska in cei kot name
fiz volje do življenja
Če za koga, potem velja ne sme usodo.
^ za invalida, da se 5 brezdelno vdati v S Jože Radej, urar z Blance, iv zares odseva kljub nepogreš-Jj> Ijivemu invalidskemu yozič-£ ku neizmerno življenjsko Kako bi se sicer s
S
J voljo.
t svojo ženo, tudi invalidinjo,
»s pomočjo posojila lotila «i celo gradnje hiše, v kateri ; kakšnih 800 metrov od % blanške železniške postaje že dobro leto prebivata.
'
Jožetova priklenjnost na invalidski voziček (kadar želi kam dlje, ga zamenja z avtomobilom) se je začela ’ pred leti po nesrečnem S padcu z drevesa. „Hruška je ^ bila to," pove; v glasu je še J danes čutiti nekaj grenkobe.
£ Koliko je banalnih stvari, ki • tako ali drugače zapečatijo to naše življenje! Začela se \ je običajna rehabilitacija,
‘: kjer ni manjkalo športa. *> Jože se ga je oklenil samo še z večjo vnemo. Ob ustano-S vitvi sevniškega društva invalidov pred petimi leti je bil seveda med pobudniki usta-novitve, ves ta čas je tudi £ nepogrešljiva duša društvene športne sekcije. Prenekatri ^ poklicni rekreator, kot da-S nes ponekod že zaposlujejo ^ takšne strokovnjake, mu S lahko zavida športno razgle-5 danost Celo takšne stvari, N kot tekmovanja in razna S srečanja, morajo pri njem J vedno v program za celo leto S vnaprej. Človek bi pričako-J val, da bi moral pri tem
uživati kar najširšo podporo, vendar žal še vedno ni tako.
Na nedeljskem občnem zboru sevniškega društva invalidov je prizadeto govoril o portoroških sklepih za razvoj našega množičnega in vrhunskega športa, pri sevni-ški telesnokultumi skupnosti pa so se jih za minulo enoletno obdobje odkrižali z beraškim tisočakom. „Imate dvorano," je bil odgovor enega od plačanih funkcionarjev v telesno kulturni skupnosti, ko je Radej načel vprašanje financiranja.
Da so sevniški invalidski športniki vsi prizadevni, pričajo tudi doseženi športni uspehi Tine Gorenc iz Hudega Brezja pri Studencu je znan olimpijec s polno omaro svetovnih medalj. Z zračno puško je zadel že 186 krogov od 200 možnih; sevniški strelci se bojijo invalidskih strelcev, češ da so v prednosti, ker streljajo sede z vozičkov.
Jože je eden od pobudnikov, da imajo invalidi svoje delegate v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih. S potrpežljivostjo urarja čaka na trenutek, da bi slednjič le naleteli na podporo v občini in sfinan-cirali svoj program. Zdravi pač nimamo takšnih težav z gibanjem, morda bi tudi invalidi-vozičkarji potrkali še na kakšnih vratih, če jih od ceste ne bi ločilo toliko stopnic?
ALFRED ŽELEZNIK
\
\
I
1
Pod ledom so ga našli drugi dan
Kočevje: 6-letnega Željka Strleta so v Rinži požrtvovalno iskali gasilci in potapljači
ZMERJAL ZDRAVNICO IN MILIČNIKE
Hudo pod kapo ga je imal 50-letni Fianc Lindič s Sel pri šmarjeških Toplicah, ko je 13. decembra povzročil izgred. O mraku so ga vaščani našli na cesti v Dobravici, zraven pa je ležalo njegovo kolo. Poklicali so na pomoč miličnike, ti pa so takoj videli, da se
„Željko Strle, naš varovanec oz. učenec male šole, danes ni prišel k nam v varstvo. Domnevamo, da je utonil." Približno tako so sporočili postaji milice Kočevje 12. decembra ob 8.20 iz vzgojnovarstvenega zavoda Kočevje.
V vrtec je okoli 7.30 namreč prišel neki drugi varovanec, se sezul, se pomešal med ostale in čez nekaj časa povedal: „Željko je utonil." Vzgojiteljice mu najprej niso povsem verjele. Sele ko je šel pokazat, kje se je nesreča zgodila in ko je povedal, da sta se tu drsala, so mu počasi začele verjeti. Vendar so se prej še pozanimale pri starših, ki so bili v službi, če ni Željko morda ostal doma. Mama je povedala, da sta šla s sinom zjutraj del poti skupaj. Ločila sta se ob 5.40 pri Pekariji, kjer je Željku, ki bi bil 19. januarja star 7 let, naročila, naj gre v vrtec, kar ji je tudi obljubil.
Po izjavah prič se da sklepati, da se je Željko nato sešel s svojim vrstnikom in da sta se šla drsat na zaledenelo Rinžo. Led je bil še prejšnje dni trden, saj je na Rinži kar mrgolelo drsalcev. Dan prej pa se je začela odjuga, a je bil led še trden in je oba otroka držaL Zašla pa sta na nevarno območje, kjer priteka iz kemične tovarne topla voda in je zato led tanjši. Vratar pri Avtu ju je opazil in napodil z ledu. Ko pa je odšel, se je Željko malo po 7. uri vrnil na led. Led je počil in fantek je izginil pod vodo.
Postaja milice je obvestila o nesreči in zaprosila za pomoč
VESELOIGRA NA ODRU
Igralska skupina kulturnega društva Zarja v Soteski si prizadeva čimprej naštudirati novo delo in ga uprizoriti na domačem odru. Tokrat so se odločili za veseloigro, delo domačega avtorja. Predvidevajo, da bo premiera ob koncu januarja prihodnje leto. Društvo bi bilo najbrž še bolj delavno, ko bi ga ne pestile težave. Prejšnjo sezono prisluženi denar od igralskih nastopov so porabili za izboljšavo dvorane, pomoči pa niso bili deležni.
V. T.
je Lindič prevrnil, ker se mu je med kolo zataknila mreža, obešena na krmilu. Očitno je bil tudi „vinski“. Ko so ga odpeljali na pregled v šentjemejski zdravstveni dom, pa je zdravnice zmerjal, psoval miličnike in mahal z žepnim nožičem, kot da je sredi samih sovražnikov. Zaradi takega vedenja so ga odpeljali na ohladitev in iztieznitev, pri sodniku za prekrške pa ga čaka še nagrada.
gasilce in svojo službo. Najprej so okoli 9. ure začeli iskati utopljenca kočevski gasilci, in sicer s čolnom. Nato so prišli na pomoč še gasilci iz Strug, Šalke vasi in Rudnika ter mestna civilna zaščita. Uspeha ni bilo, zato so poklicali še potapljače. Da bi jim omogočili delo, so razbili 5 do 10 cm debel led, in sicer vse od
KAMERA ODKRIVA - Skupaj z zimo se je nad cesto na Metni vrh v sevniški občini pojavil tudi tale napis, ki gotovo ni nikomur v čast, četudi odmislimo, da se neodgovorno igra z ve iški mi čustvi. Ozadje za ta »transparent” je navadno kamenje, ki ga je nekdo pripravil za gradnjo, sosed pa meni nič tebi nič odpeljal Niti kraja niti žaljivi napis ne moreta voditi k dobrim sosedskim odnosom.
domnevnega kraja nesreče pa do okoli 300 m oddaljenih zapornic.
Dva potapljača iz Društva za raziskavo morja in zaščitne enote milice sta prišla na kraj nesreče ob 16.30. Vidljivost v vodi je bila le okoli pol metra. Zato so zvečer iskanje prekinili.
Naslednje jutro so miličniki zaščitne enote s čolni preiskali strugo Rinže od zapornic do Dolge vasi, vendar trupla niso našli. V akcijo so šli spet potapljači, tokrat še novi, ki so prišli na pomoč iz Ljubljane. Ti so šele zgodaj popoldne, ko so bili že skoraj celo uro v odi in so že enkrat preiskali strugo Rinže od zapornic do domnevnega kraja nesreče, med drugim iskanjem našli utopljenca. Ležal je na dnu okoli 50 m daleč od kraja nesreče v smeri toka Rinže.
Vse enote, ki so sodelovale pri iskanju - se pravi gasilcev, civilne zaščite, društva za raziskavo morja in milice - zaslužijo za požrtvovalno delo, ki so g? opravile v zelo težkih pogojih, pohvalo, j PRIMC
ŽIVALI NAŠEGA DOMA NA RAZSTAVI V NOVEM MESTU
Letošnja razstava malih živajj ki bo 28. 29. 30. decembra: Športni dvorani Marof, obe vrsto zanimivosti. Gojitelji bo< J prikazali najlepše primerke mi kunci, kurami, okrasnimi fazai pticami, golobi in različnimi gl; dalci. Zanimivost bo vsekak čebelarski del, akvaristični I preletalnice zunanjih ptic, j katere bo klub na razstavi zbil sredstva za žito, ki ga bodo čla nabavili pri GG Novo mes]j Klub bo poskrbel za širšo akc postavitve krmilnic v mestu!
Presenečenje za obiskoval'; bo bogat srečelov, lična uredit razstavnega prostora in tekm valni del športnih golob pismonoš.
NARAVNOST V BETON - [ decembra zvečer je Alojz Palmi Nabrežja pri Kočevju vozil ose' avto od Lokev proti Črnomlju, ovinku pod železniškim mosto" zapeljal naravnost in se zaletel v tonski nosilec. Seveda trčenje bilo brez posledic: voznik in sot nica Rozalija Ogulin s Hriba pri rovcu sta bila ranjena^.
UTOPLJENCA IŠČEJO - Iskanje fantka, ki je utonil v Rinži, je bilo zelo naporno. Najprej je bilo treba razbiti led, da so nato lahko reševalci začeli preiskovati strugo. Na sliki: gasilci so s koli oz. kavlji preiskovali dno, vendar brez uspeha. (Foto: Primc)
Jelendol: več slivovke kot vode
Gasilci iz Dol načrpali okoli 16.000 litrov vode
■ Čeravno je 42-člansko Prostovoljno gasilsko društvo Me pri Škocjanu med najmlajšimi na Dolenjskem, se lahko postavi z mnogimi uspešnimi akcijami.
Nazadnje so se Dolčani izkazali predzadnjo nedeljo, ko je pomanjkanje vode močno pestilo tudi vaščane v Jelendolu. Na njihovo povabilo so Dolčani takoj stopili v gasilski dom, pobrali potrebno opremo in se lotili dela. Pod vodstvom predsednika društva Janez Kolenca, poveljnika Matije Šinkovca in strojnika Janeza Šinkovca je odšla 12-članska ekipa s črpalkama k studencu Dole. Vaščani, ki so nekoliko nezaupljivo spremljali delo spretnih gasilcev, so videli, da bo akcija uspela. Njihove kapnice so bile kmalu vsaj za silo polne, zakaj Dolčani so iz studenca stočili kar 16.000 litrov vode.
Izkazali so se tudi Jelendolčani. Najprej so spretno dvanajsterico povprašali, koliko za delo zahtevajo. Zvedeli so, da delajo gasilci prostovoljno in brezplačno. Dolčani pa so se kmalu prepričali o resničnosti besed, ki so jih slišali pred akcijo. V Jelendolu je bilo tisto nedeljo namreč več slivovke kot vode. Uspešno akcijo so nato vsi skupaj zalili s prvo in drugo tekočino. Razumljivo, da so v grla natočili več druge.
Sani treh generacij
Franc Kastelic še hrani izdelek izpred 50 let
Petletni Petrček se je po prvem letošnjem snegu spuščal po griču za vasjo Rakovnik pri Birčni vasi z danes že zastarelimi, včasih pa pray gossposkimi sanmi. „Stari oče jih je naredil," sramežljivo pove in se spusti v dolino. Noge malega Petrčka so bile prekratke, sani pa previsoke in preširoke.
Prej kot na sneg bi danes že sodile med muzejske redkosti, saj jih je Kastelčev ata naredil pred pol stoletja. Po zamrznjenem snegu, kakršen je bil za minule praznike, so drsele enako kot kupljene, le ustavile so se šele na koncu doline ali pa potem, ko je Petrček s prvim delom zadel ob deblo jablane.
„Javorov les, ki najraje teče pa še vzdržljiv je povrhu, sem skrivaj posekal, ko mi je bilo šestnajst let. Krivine so zrasle že v gozdu, ostale dele pa sem stesal iz podrtega drevesa" pripoveduje danes 66-letni Franc Kastelic, ki se je tedaj, ko je tesal prve sani, pričel učiti tesarskih in sodarskih mojstrovin. Kastelčeve sani so bile vrsto let edine v asi. Sosedje so sijih izposojali, kadar so peljali v mlin ali pa so odšli po nakupih v mesto. ,»Skoraj dvajset sem jih
naredil. Nekatere so ostale v vas in jih imajo še danes. Vse bolj se umikajo na podstrešja in mec staro šaro. Mladi se raje vozijo kupljenimi, ki so res prve \ dolini, pa tudi prve razpadejo Kot je z vso kupljeno robo," s< pošali Kastelčev stric z Rakovni ka.
J. PAVLIN
MOJSTER -v svoii naredil mal in za dolgo.
VČASIH SO BILE PONO! povrhu so Petrčkove sani, pred petdesetimi leti.
Obglavljeni Janez spet cel
Nad zavetnika nekdanjih Brežičanov so se spravili zlikovci, a so kip obnovili
Kipu Janeza Nepomuka, ki je dolgo časa krasil kostanjevo alejo na vzhodni strani brežiškega gradu, so zlikovci že dvakrat odbili dbvo. Precej let je minilo, odkar so se prvič znesli nad njim. Posavski muzej je tedaj poskrbel, da so mu restavratorji nevidno pritrdili glavo nazaj. Baročno plastiko je nato muzej postavil spet v grajski park
Skrito med drevjem so nekaj let IMStili na miru, potem pa so se neznani nočni razgrajači ponovno opravili nadnjo. Nekega jutra je domačin, ki ga pot vsak dan vodi nimo, našel odbito in poškodovano Neporoukovo glavo na tleh in jo pri-nejei v muzej. Ta je nato oba dela Kipa poslal v delavnico Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Med prevozom je kip neznansko škripal, in še preden so ga pripeljali na cilj, je razpadel na šestinštirideset delov. Restavratorji so ga letos ponovno sestavili in poškodbe zakrpali.
Obnovljene plastike pa Posavski muzej ni več postavil nazaj pod kostanje, ampak na vidnejše mesto onstran ceste pred jugovzhodni grajski stolp, kjer ga mimoidoči takoj opazijo. Baročni kip se lepo vključuje v grajsko okolje. Divje zaraščeno južno stran gradu so letos poleti očistili in razkrili očem. Posekali so drevje in grmovje, breg in teraso pa ozelenili s travo in zasadili z okrasnim grmičjem.
O kamniti plastiki Janeza Nepomuka je umetnostni zgodovinar Ferdo Šerbelj za Posavski muzej za-
pisal, da sodi med poznobaročna dela. Izklesal ga je neznan kipar. Za Brežice ima ta plastika predvsem kulturnozgodovinsko vrednost. Ljudstvo se je v minulih stoletjih priporočalo za odvrnitev naravnih nevarnosti in nesreč k zavetnikom k, katere si je izbiralo med svetniki. Tako sta bila na primer sv. Boštjan in sv. Rok zaščitnika pred boleznimi,'sv. Florijan pred požari, sv. Kri-' štof pred nenadno smrtjo, sv. Lenart pa je bil zavetnik ujetnikov. K Miklavžu (Nikolaju) in Janezu Ne-pomuku so se obračali za pomoč pred vodno ujmo.
Z vodo in njenimi nevarnostmi pu so se prebivalci Brežic pogosto srečevali. Mesto sc je namreč razvilo ob reki Savi, ki je bila dolgo edina prometna pot. Prav v Brežicah sc je
stekala v Savo tudi druga vodna pot ob izlivu Krke, malo niže pa še Sotla. Brežice so imele svoje pristanišče pod Del Cottovo hišo. Pravico do lastnega prevoza z brodom preko Save je meščanom poklonil cestar Ferdinand leta 1551, ko je ponovno potrdil mestne pravice iz leta 1332.
Kot dokaz za neločljivo povezanost Brežic s Savo v dobrem in slabem navaja umetnostni zgodovinar Ferdo Šerbelj tudi veliko povodenj, ki jc prizadela mesto 25. januarja 1781 .Takrat je narasla Sava spremenila tok. Odnesla je skoro vso vas Zasavje, v Brežicah pa odplavila štirinajst hiš, cerkev sv. Nikolaja in sv. Florijana. Poškodovana jc bila tudi župna ccrkcv, da sojo morali še isto leto porušiti.
Kip Janeza Nepomuka so postavili bržkone v spomin na to hudo nesrečo. To pa ni njegova edina upodobitev v Brežicah. Drugi kip istega zavetnika pred vodami stoji na fasadi župne cerkve in jc nastal kmalu po povodnji.
Janez Ncpomuk jc edini slovanski svetnik med ljudskimi zavetniki. V njegovi češki domovini so ga klicali
Jan. Doma je bil iz mesta Pom uk, ki se je pozneje imenovalo Nepomuk. Svetnik je torej dobil ime po rojstnem kraju. Iz njegovega življenjepisa
izvemo, da je bil sin župana muka in da se jc rodil med leti in 1340. Uveljavil seje sta ga priznavali cesarska na oblast. Ko pa seje praškega nadškofa postavil kraljevski moči, ga je kralj slav spravil s poti. Marca 1393 ga bil zaprl v ječo, kjer so nekaj tednov usmrtili, njegovo lo pa vrgli s Karlovega mostu v vo. Iz reke so ga potegnili 17. a; Tako pišejo njegovi življenje] Papež ga je 1729 priznal za mu ca. Na Češkem so mu posvetili cerkva, na Slovenskem pa 28.
Na Karlovem mostu v Pragi s< stavili njegov kip 1672. leta. Zj Cehov so nato sledili še na mi drugih mostovih v raznih dei Evrope.
Toliko za boljšo predstavo i vetniku, ki so si ga izbrali nek brežiški prebivalci, da bi jih va: pred vodnimi nesrečami. Za d nji čas jc kip Janeza Nepor pomemben predvsem kot kul zaklad preteklosti, ki je povez življenjem nekdanjih prebivalcem J. TEP