List 52. Tečaj XLI1I. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold pol leta 2 sold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr ljubljani 30. decembra Obseg: Sredstvo zoper Peronosporo" ali strupeno roso vinske trte je iznajdeno Pogled prirodino gospodinjstvo O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. (K Zemlje- in narodopisni obrazi 71 od borova sej Matice Slovenske dn^ 23. decembra N dop Novičar Gospodarske stvari. Sredstvo zoper ?? Peronosporo u ali strupeno ravno zaradi poskušenj apnene vode zoper Peronosporo in tem sledečega izvrstnega vspeha, tako rekoč sloveče postalo. dotičnim poro- Slediti hočemo piše v ach roso vinske trte je iznajdeno Spisal R. Dolenc. Po trtni uši ali „Phylloxei t< 9Er je odločno najhujši sovražnik vinske trte sme po vsej pravici n čilom profesorja Cubornija iz Conegliana, kateri v rimskem časniku ^Opinione" iz dne 9. oktobra, in poročilo Cerletti-ja, vodje vinarske šole v Coneglianu kateri v časniku „Rivista di viticoltura ed enologia Peronospora" Da trditi se o tem tako-le pišeta ? u da je ona še hujša od trtne uši. Ako se trtna* uš kje ugnjezdi, treba je vendar več let, prej ko se čez vse vinograde čez in čez razširi ter jih vniči; Peronospora širi se pa skoraj kakor požar ob vetru po suhem žitu, in ako sledi tri leta zaporedoma, je vinograd gotovo ob trte. Peronospora je kaj hud sovražnik vinske trte pa še posebno zaradi tega, ker ona tudi tiste amerikanske trte, katere se trtni uši hov mleka segli Bratje Belussi odločili so se vsled ugodnih vspe« katere so v preteklem letu z uporabo apnenega belenja na le nekaterih s t ah trt do v tekočem letu, isto skušnjo v veliki meri > na ustavljajo in direktno dobro vino dajejo napade ter uničuje Tako zvano „Facquez-trto u 9 tako- katero so uže v veliki meri se je na Francoskem v Midi > njih celem, več hektarov obsezajočem, po Peronospori hudo napadenem vinogradu izpeljati. V namen dosege popolnoma dokazljivega vspeha pečali so se le z vsako drugo vrsto in so škropili visoko na latnike izpeljane trte z apneno vodo. Ostale vrste se pa niso nič z ap-neno vodo škropile, ampak le žveplale so se tako, kakor sploh proti grozdni plesnobi (ovidium tucheri) kakor trtni uši popolnoma ustavljajočo se in fino črno vino dajočo amerikansko trto zasadili, uže skoro vso zopet precepih, ker je proti Peronospori jako občutljiva, da jo je poslednja uničiti žugala. In zoper tega škodljivca ni bilo nobenega pripomočka, obupavali so uže, da ga bodemo sploh našli. Pa hvala Bogu, našli navadno do Apneno vodo naredili so si na ta način kilograme žganega apna v , da so si hektolitru vode raztopili. Tako napravljeno vodo spravili so v veliki kadi prav za prav zaboju na voz, katerega je globokimi Kakor poročaio nemški vinarski in sploh kme so ga. tiski časniki, kakor „Weinlaube", „Weinzeitung da se je posrečilo se je, v Italiji eno m Francoskem drugo 9 9 popolnoma zanesljivo sredstvo izumiti. Italijansko sredstvo obstoji v poškropljenju napadenih trt z ap neno vodo, francosko pa v poškropljenji trt z jako opustilo 7 _ ^ m . • • t /\ • _______1 ^ X ^ en konj počasi med vrstami trt vlekel lesenimi lopatami poškropili so trte tako odvečna apnena voda zopet nazaj v zaboj odcejevala. Za enkratno poškropitev potrebovalo se je 16 dni. Od srede meseca maja pa do srede avgusta poškropile so se trte ker stanjčeno raztoplino bakrenega vitrijola enem in prevlečeno drugem sredstvu kaj bolj natančnega izvedeti in obja do 6krat, na kar se je daljno škroplenje e bilo listje čez in čez z apnenikom ed tem ko so proti koncu avgusta ' žveplane trte, že čez tretinjo listja izgubile; bilo je viti hočemo v sledečem dotično poročilo gospoda Macha, vodje vinarske in poljedelske šole v na Tirolskem, kateri o tem v piše listje škroplenih še brez izjeme zdravo živo tamno ihelu Weinlaubi" tako-le ruisktjm, ntttcii u tem v „ m ciiiihm^ x____Iz Italije nam dohajajo pozitivna poročila, da se Je z uporabo apnene vode tam najsijajnejši vspeh v uničenju Peronospore dosegel. Pomoč apnene vode leno. doval lepim In ko je meseca oktobra Cuboni vinograd ogle- našel * a™^™ vndn škronliene trte z 9 je z apneno vodo škropljene trte lepim, lepo barvanim, — — ------- o--- obložene; le žveplane trte bile so pa vse brez listja in njih grozdje kar so ga imele, bilo je večinoma še zdravim, in zrelim grozdjem / __a M M zoper Peronosporo se je na večih krajih med druzimi zeleno. Ako se je na le žveplanih trtah vender-le sem tudi na kraljevi vinarski šoli v Coneglianu poskušala. Pa nikjer se ni tako gotovo in tako prepričevalno iz- kazala, kakor na posestvu bratov Belussi v Tezze, njo prišlo. Ena vrsta trt ter tje kaka še zelena mladika zapazila; zapazilo se je tudi lahko, da je slučajno nekoliko^ apnene vode na katera je že prošlo leto, iC kakih 9 kilometrov od Conegliana. To posestvo je IIJU pilJSUJ. J2jua viova nu, »-uuviiv j- -------- • £ letos z apneno vodo škropljena bila, odlikovala se je * M > s % l i K ^ s*4* « ,* ! 41 S ' % •d vsili druzih posebno vtem, da je bila » lesa mladik išča njenega dovitna zemlja upeša, ako ji človek ne povrne, kar j grozdja bogata bila posebno^ čvrsta, in da je tudi kaj odvzeme. To se pa zgodi z gnojem. Sprevideti mo tej vrsti je bilo namreč že ramo, da damo les letos mogoče, veliko krepkej drugih. Nekatere trte, so bile le enkrat z apneno vodo ezati, kakor v mlj z gnojem nazaj, če pomislimo, koliko žita majhni del vzetih mleka itd -----O7 - r---- J ^AViUD, miciva i ta. gospodarstva vun prodamo. Pri vsem tem smo pa poškropljene, in razodevale so se sicer dosti slabejšega v stanu zemljišče ne le v dobri moči obdržati čti* a v\i« lr lr /\%> P ,1 ^ /"» 1 —___i. y 1___,1 • ^ r. v i « • w . • « . . __ do 6krat škropljene, vender so pa bile še zboljšati, ker imajo rastline mimo zemlj etanu, kakoi veliko boljše kakor čisto nič škropljene. Tudi že prav pozno koncem avgusta, potem ko so bili uspehi Bel lussi-ja uže znani v veliki meri v Coneglianu na vi 1 • VI« • «• . .. o f * narski soli vir Pogoj edilnih snovi ampak še drugi — —izpelj auu unu j« sKropijenje se jaKO po- u proaas iz gosp ▼oljnega vspeha, kajti prevagljiva večina listja ohra- ne za rastlinstvo snovi zemlja ne more in ne bilo je škropljenje še jako po- ti prodaš iz gospodarstva, je Tako pridemo na drugi temeljni naše matere prirode: nobene prirodue e zgubiti. Kar nila se je zelena zgublj te telesu dotičnikov t • pa __ — —------- t ——- -v.vu.au,, ki zavzijejo gospodarske pridelke ali izdelke, pretvorijo se sicer te Vspehi Bellussija izbudili so splošno zanimanje in tvarine ter grejo deloma vsak dan so dohajali od blizo in daleč interesirani del sožganega le v zrak ravno tako ogledovalci, da so se sami o stvai energičnemu posestniku Bellussijii čestitali prepričali i ter najcenejši najvsahlj T oiuaj iaruu tat\J tudi v zrak in tako postane gre rak vir rastlinske hrane. Zrak sme Cuboni zatrjuje še posebno, da tanka apnena pre primerjati veliki splošni blagajnici _ _ , katere zavzemajo rastline prihranjene svote z namenom, jih v vleka trtnega listja njegovemu raščinemu poslu čisto zemlji nakopičiti. Iz zraka nastajajo rastline in zrna nič ne škoduje. E napčnost, katera bi utegnila tvoje telo obstoji največ iz pretvorjenega zraka i da iz škropljenja z apneno vodo izvirati, bila bi ta bi z grozdjem tudi nekoliko apnenika v mošt, oziroma Tino prišlo ter ga nekoliko okisalo. m (Dalje prihodnjič.) Pogled prirodino gospodinjstvo. Poldanski počitek je v celi pokrajini. Solnce stoji visoko na obnebji ter izliva svoje dobrodelne žarke na zemljo. Na dvorišči in v hlevu, na njivah, povsod je tihota, kajti delo počiva za kratek čas. Kokoš skriva svojo glavo pod peruti in goved sanjaje stoji v hlevu. Notri pa v hladni sobi sedi družina okolo snažno po- grnjene mize ter s zadovoljnim obi sega po juhi kojo napravila je gospodinja. Ona sama pa hodi tje in sem, da enemu ali drugemu kos mesa in rahlih zemi, vsaj je zato tukaj!" Take žgancev ter reče besede človeku dobro storijo, ker značijo, da mu pri vošijo jed. Kdo zamore povedati, koliko je vredna taka gospodinja v hiši? Žalibog, marsikateri spozna nje vrednost še le, kedar jo zgubi. Kako zna dobra in umna gospodinja vse razdeliti! Vsaj zna iz vsake reči kaj slastnega narediti med tem, ko zanikerna gospodinja potrati veliko moke, masla in jajic, pa še nič okusnega skupaj ne spravi. Dobra gospodinja ve vse izkoristiti. Vsak jedilni ostanek, vsak odrezek od blaga spravi, ker ve, da pride pi čas za porabo. Taka zena ve gospodinjiti in to ohraniti, kar je s trudom potom pridobljeno Taka gospodinja je tudi nas vsih rejnica roda bi ubožala pr Tisočletja nam uže potrpežljivo daje, ne da To je pa tudi le mogoče, ker se vedno drži temeljnega pogoja, manj izdati, kakor dob Tega držati mora se vsako redno gospodinjstvo. Vsaka rastlina da po mrtvim truplom zemlj svojem po s več edilnih snovi nazaj svojim kot -----------r ^ » A v^liuiu u IX \J r i- UCl^Cij , MX\JV jih ji je med življenjem odvzela. To dokazujejo naši gojzdi ki so izrastli iz slabe emlje, brez vsake člo veške pomoči in vendar razprostirajo na široko svoje košato vejevje, zraven tega pa še množijo in zboljša- vajo zemljo s svojimi odpadlimi listi; to dokazujejo posekani amerikanski prvotni gojzdi, v katerih se je toliko nabralo rodovitne prsti, da zamorejo naselniki na tej zemlji polstoletja izvrstne žetve pričakovati brez vsake gnojilne pripomoči. Vedno le izdajati in nič prejemati ne zamore prenesti najbolj urejeno gospodinjstvo in tako najbolj ro- ak meso ter kruh, vse. kar jemo, je večinoma Vsak pozna razloček med prostim, svežim zrakom in zadušljivi soparici v sobi, kjer skupaj stanuje veliko ljudi ali pa med zrakom v kipelni kleti itd. In je človeku iu živalim ravno ta pokvarjeni tako škodljiv, je rastlinam najljubša hi ak; ki največjo slastjo skozi štible ki listj sprotno izdihajo rastline za nas zdravi v-se srkaj jo z Na- ak Najčistejši zrak obstoji iz dveh različnih zračnih tvann, od katerih je ena kisik. Ta pa ni le v zraku ampak tudi v vodi in v muozih druzih telesih, tako J da učenjaki trdijo, da je kisik tretji del vseh obstoj nih delov naše zemlje. Ulovek ' "" " . _ žival zamoreta ži- veti le v zraku, ki obstoji iz kisleka. Če je enkrat kislik porabljen, morata se človek in žival zadušiti. Ogenj lu X ugasneta v prostoru, kamor ne more do hajati zrak s kisikom. Kisik spaja ali veže se tako gorečimi telesi, da se pri tem do hitro bui godku ne stvarja le toplota, ampak tudi žrjavica in zubl. Tudi dihanje, vrenje sladkornih tekočin, na pr. mošta, trhlenje, gnjiloba, rija železa itd zega kot počasno gorenje, kajti tudi to je kisleca z gorljivimi telesi. Kisik ima sploh veliko nič spajanje zat silno nagnjenost do spajanja z druzimi tele je najti v vodi, v zemlji in skoraj v vseh rudninah ter živih telesih. Kisik sicer nima niKakega okusa, a na v spojini z drugimi tvarinami naredi kisle spojine pr. kislo mleko, kislo pivo, jesih (ocet). Ako bi zrak obstal edino vsemi trupli, da kisika bi morda i spajal bi se tako hitro z mlj pričela go- reti. K sreči mešan je z drugo zračno tvarino, ki nasprotuje njegovemu silnemu in burnemu delovanju. Ta zračna tvai ali plin je dušik , kojega je 4/ v aku Ak bi dušik sam v zraku, zadušile bi se vse žive scvari za zemlj Dušeč lahko spoznamo, če navadni krožnik napolnim z vodo. V vodo poveznemo na rob obrneni kozarec, katerem pustimo kako luč goreti. Luč v kozarci go v toliko časa, doklei Potem pa luč vgasne in vola se izrabljen ves kisek ka kviško dvigne za en petino kozarčevega prostora, namreč za toliko, koliko je bilo kiseka v kozarci Ostali zrak v kozarci j dušik. Čeravno je dušik sovražen življenju, vendar važen obstojni del živalskega kakor rastlinskega telesa (Dalje prihodnjič.) 415 * -%f ^ ^ Jj. . 1 * f * ' » T,- ' ^ _ ^ ■ ~ "V boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. Spisal M. Rani. „ • (Konec.) X. Poškodbe sadnega drevja po viharjih in hudih vetrovih. Sadno drevje, katero na visokih in vetrovnih legah ali sicer izbrisih stalno raste, pogostoma pred temi (viharji in vetrovi) na prav občutnih poškodbah veliko trpi. Ob pomladi, poletji in jeseni, kedar in koje sadno drevje še v polnem listji, razpolaga to viharjem in vetrovom veliko večjo plan v napor , nego jo ob poznem jesenskem in pozimskem času , ko je drevje golo in listja prosto; zato so pa tudi poškodbe, katere viha nasad priloženo — pred poginom obvarovati. Ce je pa vihar tako mlajše sadno drevje le od ene strani podrl ali na tla položil tako, da so korenine le od ene (na eni) strani poruvane in izdrte, moremo tako „podrto" 9 9 sadno drevje skoraj v vseh slučajih pogina oteti. takih slučajih uaj se pred vsem zemlja od in okolo iz ruvanih korenin popolno in varno-previdno odstrani drevo naj se v njegovem vejinem vencu tako obreže kot se ob pravilni obnovitvi, potem naj se pa z vitali ali, kakor pravimo: „vintami" zopet v njegov prvotni položaj (stališče) spravi. Potem naj se odstranijo vsi poškodovani Koreninski deli, a ostale korenine pa do poškodovanega in zdravega lesa gladko pričedijo ali pra- lego dobro ve vilno obrežejo, se v njihovo prejšnjo — prvotno poravnajo ter mesto izmetane prejšnje zemlje pa njivsko polj prstjo zasujejo, da se tem sigurneje primejo in bolje vrastejo. Ako se potem tako naravnano trovi ob času polnega listja na sadnem drevji prouzro- sadu0 drevo ua vse straiii dobro z raSohami podpre, da čijo za taisto dosta ečj in poroenljivejše, nego so one, na listja prostem drevji prizadete. Sadno drevje, Lo in veliko sadja rodi, trpi precejšnjo škodo se ne more z deblom na nobeno stran majati, in a ko katero debe uže po srednje moč vetru , ker ta relo sadj s sadnimi strži vred raz drevo oruži. polomi in otrese Zateg olj naj bi ua preden in razumen domači sadjerejec takih sadnih vrst drevje sadil vselej le v za tišja in na lege, katere so pred izbrisi kolikor možno, dobro zavarovane. Večletna lastna skušnja mi potrjuje, da so za take sadne sorte po celem postojnskem šol- pritlikavci i močn? ve- se zemlja okolo njega do gotovega časa vlažna ohrani, prime in vraste se zopet čvrsto, dobro vspeva in pošteno rodi. Tudi mlada, ua novo posajena sadna drevesa prej , če so bila k oporam (koln, nepravilno in nezadostno pri- iii po viharjih mnogokrat več ah ininj trpe, osobito skem okraji in na Krasu sploh najprilež in nizki špalirji, ok trovi tako hudo katerih burj dru l vezana. Vsakega naprednega do uačega sadjarja prva skrb po slednjem vinarji morala bi biti, da svoje nove nasade strogo preišče in pregleda ter vse, kar je pri tem pomanjkljivega in poškodovanega najdel, zopet od ničevalno briti ne morej e bolj občutna in osodepolneja je pa ona škoda katero vetrovi in viharji na sadnem drevj 9 tem na pravljajo, da raz taisto večje veje ali tudi cele vrhe krehajo, kar se na starem odraščenem sadnem drevj kakor tudi na onem, katero ima nepravilno in enostran • + strani, popravi in v red dene. Le tako mu bode možno mladim drevescem na stalnem mestu lepo, ravnopo- končno rast zagotoviti. Ako domači sadjar ob takih slučajih in prilikah Lvega truda žrt- koristui stvari malo časa in nepomeuij vovati noče, rastlo mu bode marsikako sadno drevesce sko ali pa kotlasto (koševo) vrhovno vejino obliko ne v poševni meri neukretno, česar ravno malokrat pripeti in bi se nam take vej godi Ako se bojimo da in vrhi avoljo starosti (krhkega avoljo notranjih poškodeb, zavoljo tega, ker so "o tega. lcSS^ 2 na izbrisnih krajih in legah ali pa tudi zavolj mu pa v poznejših letih* ko bode drevo v svojih delih uže preveč krepko postalo več popraviti mogoče ne bode. Ob takih prilikah naj se pred vsem na to pazi, da se lubad drevesec nikj ob oporne kole ne drgne Tako ker so s sadjem preobložene in napolnj in iharjih raz drevo ne odkrhnile, moramo previsoko od tal, z rasohami podpreti za take opore previsoko, jih s spojkami tel j i ali pa, glav po vetrovih ako niso ako so trenje" provzročilo ran, katere bile bi niti Na drugemu krepkemu vrhu prigotoviti njih mestih vej in vrhov ii vodi prikle te spojke > bi na drevescih novih poškodeb in v posledici sploh pravo pribežališče drevesnemu črvu (rojarju — Cossus iigniperda L.), a posebno pa še na jablanih, krvnim ušem, perečemu ognju, trohljadi itd., moglo drevo prav kmalu za vselej bilo bi domačemu sadjtrju za nje- na drevesno luba tišče, naj se ob lubadi priredijo pri merne in dostne podloge slame abu preko tako za- kar vse skupaj pod zlo spraviti govo majhno malomarnost pa gotovo nikdo sam ne želi o iDno plačilo, česar si katerih (poilog) priredi se potem spojka, da se lubad pod njo ne oguli in ne odrgne. Na ta nači varovana sta na vse strani dotična veja in vrh pred sicer neizogibnimi poškodba In tako smo z milimi domačimi sadjarji zopet en košček iz sadjereje precej obširno pretresli prereše tali Največj selje mi bode, ako sem s tem mogel ter se nam bati da tudi komu kaj vstreči in mu glede bolezni sadneg bi s (veja brez posebne nesreče lubad ogulila ali pa še celo rh) raz drevo odkrehnila. kako vejo od vrha ali pa celo vrh drevj poduk taruih poškodeb taistega mali navod v porabo podati Ako nam vih od debla oakrehne, napravi s tem na dotičnem mestu po odkrehu zelo veliko rano ali poškodbo s tem se h) na mestu odkreha gladko ne odlomi ta (veja nego temveč s saboj še del lubadi les gi veje in drevesnega debla potegn odere. Take poškodbe oziroma rane morajo se potem prav pazno skrbno in gladk izrezati ter dobro in pošteno zamazati da v njih poškodovani les trohneti ne pričn Ak bi se to strogo in skrbno ne izvršilo taKa rana po trohljenji še v ečj za sadno drevo osodepolneja postala Redkeje se pa prigodi, da bi kak silni ali vrtinec) cela sadna drevesa iz zemlje vred poruval. Ako se pa sem in tja tudi to prigodi bar (orkan s koreninami Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 16. Vrtovi v obče; vrtovi kitajski in peruvanski. (Konec.) Na ograjenem sadovnjaku je začel človek kmalu tudi druge rastline sejati in saditi. Pri miroljubivih in Gloda bi si sam storil » delavnih narodih razvija se tudi smisel za lepoto vek je bil s početka še neizveden more se tako drevje, katero še prestaro ni bilo umetnine » pojema. 00 uoi^voucu, u« UA 01 ouui s katerimi si hoče nasladjevati, zato jih je preveč poškodovano ter je ob enem za nov pr um&iuiav/j o ------J-----7 ----" « poiskal v bogati prirodi. Priroda nam ponuja premnogo •• 1 I T u \ k • " 'lf 4 1 - f- flr 416 krasnega cvetja, zato ni čuda, da je človek koj segel zlata. Pripovedujejo, da je poslednji vladar peruranski po njem, in ga jel blizo hiše vzgojevati, da ga ima (1522. 1.) obljubil svojim preganjalcem, da jim hoče vedno pred očmi in da se more nasladjevati z vonjem sobo, v kateri je bil zaprt, napolniti z zlatom tako vi-in lepoto njegovo. In za tako cvetličje ni človek imel pnpravnišega mesta od ograjenega sadovnj je bil najvarneji sobo, soko, kolikor more visoko seči z roko, samo ako ga iz zlata da Tu mu puste iz uječe. Ker so imeli Peruvanci toliko temu cvetličju se je pridružilo še niso vedeli kamo ž njim, in prišlo jim * ie uresno drevje in cvetni grmi, in tako so nastali prvi so začeli delati zlat v glavo to vrtovi Stari pisatelji pripovedujejo, da so na lastne oči Ogledimo po vrsti vse najstareje kulturne narode, videli takih zlatih vrtov, na katerih so bile vso r a sti i in prepričali se bodemo, da so s posebno ljubezuijo se zlate. Taki vrtovi so bili navadno v tleh pod tempel bavili z vrejevanjem vrtov. Ljubezen za lepoto je bila ki so bili povsodi in vselej pri vseh naprednih narodih globoko pod milim nebom posvečeni. Bilo pa tudi zlatih vrtov takih rtih so rastle uaravne vkoreninjena. Ce hočemo pregledati povest vrtnarstva moramo iti po isti poti, po kateri je šla tudi kultura nam omenjajo pisatelji med temi zlatimi rastlinami vi- rastline. in poleg njih so stale podobne zlate. Vzlasti pojedinih narodov. Zibel kulture je bila v Aziji, od šokih zlatih uih stebel s strži zatrjujejo, da so robili so Portugalci ia toraj se ni čuditi bili toliko zlata. i pa so nagra koder se je preselila v Evropo, in kakor kultura, tako bila osobito lepo in natanko izdelana. Te vrtove po se je tudi umetno vrtnarstvo začelo najpreje v Aziji razvijati. Pred vsemi drugimi pa moramo omeniti dveh kul- Humboldt omenja, da mu je eden potomec peruvan- turnih narodov, ki sta se samostalno popela do zname- ske kraljeve obitelji pripo velo val, da je še en tak zlat nite višine, Kitajci v Aziji in Peruvanci v Ameriki. Kul- vrt, na katerem so stebla tura pri enem kot drugem narodu se je porodila brez zlata narejeni, in da na njih sede zlate tiče. In v to vsakega tujega vpliva, pa je tudi ostala brez vpliva na pričo veruje ves narod, ali trdi, da se ne sme ni Kdo s perjem in strži iz suhega ostale narode. Kitajci so bili veliki ljubitelji lepega cvetja in ures dotakniti teg J vrta. Ker sicer pri tisti priči umrl, nega drevja, a v vrtnarstvu so bili osobiti veščaki. Nji- sarstvo. hovi vrtovi nas v mnogem spominjajo današnjih angle nego morajo počakati, da se zopet povrne njihovo ce ških rtov sedemnajstem stoletju so se upoznali Angleži s popisi kitajskih vrtov, in zbog tega trdijo mnogi, da je to kolikor toliko vplivalo na razvoj angleškega vrtnarstva. Po vsi iztočni Aziji vzgojevali so prekrasne vrtove uže v najdavnejših časih okolo tem-peljnov in po pokopališčih. Poiskali in nakupili so najlepših dreves in najkrasnejih cvetic v najdaljnejih krajih. Na Kitajskem je razširila vladarska hiša Han svoje vrtove na več milj daleč, a narod se je začel zato po Slovenska Matica k 71. odborova seja „Matice Slovenske dne 23. decembra. Navzočnih 14 odbornikov, med njimi dva unauja — —"j , uu, u V. W JV uauv pu J.1 O, T d \J U. 1 U. J.1 uuuuiuiau T , lil^U. 1-i robu staviti, ker mu je čedlje manj sveta hodilo za ora- (gg. Wiesthaler in Zolgar); predseduje Marn. nico. Ti ogromni kitajski vrtovi so oponašali v vsem Gosp. prvosednik naznani, da sta pregledala in po prirodo in niso trpeli nič prisiljenega in izmerjenega, trdila zapisnik o 70. odborovi seji Nek starodaven pisatelj kitajsk omenja o vrtovih cr o odbornika Ple da teršnik in Wiesthaler. oni imajo človeku prirodo nadomestovati, da v njih na- Prvosednik čestita v svojem pa v odborovem imenu faaja veselja in počitka. Vrtovi ti naj nam pokazujejo navzočnemu g. ravnatelju Wiesthalerju k njegovemu po-vse dražesti prirode, brežuljke in dolove, potoke in je- višanju, se mu zahvaljuje za njegovo dosedanje marljivo zera. Vsaka simetrija, veli on, dolgočasi človeka vse, kar je na vrtu prisiljenega, vse to človeka jezi in In sodelovanje in izreka trdno nadejo, da bo tudi kot unanji odbornik Matico krepko podpiral. Gosp. Wies res so vsi kitajski vrtovi po tem načelu vrejeni. Po vr- thaler se zahvaljuje za laskavo priznanje in obljubi tudi se vzdigujejo v prihodnje Matici ua korist delovati, kolikor bo pri tu tovih se vijo nepravilni krivi poti umetno nasuti brežuljki, tu se zvijajo potoki in tu se njegovih skromnih močeh mogoče. Pri tej priliki sklene odbor tudi pridnim dijakom c. kr. nižje gimna- širijo bistra jezerca, a okolo vsega tega se vrste sliko viti gaji krasnega drevja. Ob zelenih tratinah rastejo zije v Kranji darovati več primernih knjig iz društvene lepopi cvetlice. Da-si so Kitajci dobri vrtnarji, ven- dar ne pokazujejo vselej dovoljno ukusa pri stvarjanju rilo zahvali. zaloge. Gosp. ravnatelj se v imenu dijakov za to da umetnih okolic. Vsi kitajski pesniki prestavljajo take Za druzega ključarja imenuje odbor g. prof. Antona vrtove in nahajajo samo v njih pravo lepoto. Potnik Zupančiča, za druzega verifikatorja odborovih zapisnikov Marko Polo je popisal tak vrt, ki ga je zasadil vladar g. prof, M. Pleteršnika. ------- ----j —■ r ~ f---»»v, jv Kubilaj v drugi polovici trinajstega stoletja blizo da Gosp. prof. Scheiniggu v Celovcu se dovoli, da pre našnjega Pekinga. Na tem vrtu je rastlo vsakovrstno gleda in po potrebi porabi Vrazovo literarno zapuščino. drevje in je živela velika množina divjačine. Skozi vrt Nagrade pisateljem in korektorjem letošujih dru je tekla umetno napeljana reka in v njej so plavale štvenih knjig se odobre z nekterimi spremembami ve-najlepše ribe, katere so s pletenino porazdeljene bile v činoma v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka. pregradke. Blizo kralj palače je stal visoK umetno Določijo se kupne cene posameznim iztisoai letoš nasut brežuljek, ki je bil zasajen z vedno zelenimi dre- njih društvenih knjig, ki utegnejo ostati še v zalogi, in vesi. Cesar je bil zapovedal, da izbero za brežuljek sicer posameznim iztisom dr. Kosove »Spomenice tisoč-najkrasnejih dreves. In sloni so morali prinašati ta drevesa s koreninami in prstjo. Na vrhu letnice Metodove smrti" po 80 kr,, „Letopisau za leto nega brežuljka je stal mal kiosk z dražestnim razgle tega zele- 1885. po 1 gld. 80 kr. dom 5 obzidan in tu je vladar najraje počival. Ves vrt bil Vrtnarstvo pri starih Peruvancih se je razvilo v kojih naj bi bile tri, se odloči odbor konečno za to ^uuu: r*«~„ _____ .* :___i_ ____u.-i. • * * _ i.: ~ ~ . „ \ t u „„ i i qqc* tt ak^^m lr. prečudni obliki. Domovina njihova je imela preobilo izda Matica: Poročilo o stanji tiska društvenih knjig se vzame na znanje z nekterimi opomini za prihodnje delovanje. Po daljšem posvetovanji o knjigah za prihuduje leto, , da 1. 1886. v obsegu kakih r> Letopis za _ 411 — 24 tiskovnih-pol. (Urednik mu bo g. prof. Leveč; Gosp. Šinkovec Avgust, kaplan v Mirni Peči. Smidovuik Anton, kaplan v Žužemperku -22 obliko naj ima isto, vsebino podobno; poziv na pisatelje je že tiskan v letošnjem Letopisu ) b.) Kot leposlovno Tržaško podporno društvo. knjigo nekoliko popravljeno povest wKeča za vasjo u IZ Gospodična Vičič Ana, meščanska učiteljica v Trstu poljskega od Kraszewskega prestavil Podgoriški. (Knjiga Gosp. V račko Oskar, e. k. koncipijent v Trstu, ima obsezati kakih 12 tiskovnih pol.) c.) Kot tretjo ___________________ knjigo obsezal poizveduje. spis znanstvenega sodržaja, ki naj tiskovnih pol, po kterem naj odbor še Pri tej priliki se je nekaj spisov, ki jih ima Matica na razpolaganje, po zaslišanji dotičnih strokovnjaških ocen potrdilo, nekaj se jih je sklenilo vrniti gg. pisa- teljem » ker ne ugajajo društvenim zahtevam, zopet druge Mnogovrstne novice. * Dr. Julij Glaser, generalni prokurator najvišjega kasacijskega dvora na Dunaji, umrl je dne 26. decembra zvečer po kratki bolezni (za pljučnico) previden s sv je sklenil odbor pospeševati. sakramenti za umirajoče. Pokojni bil je eden najod- ličnejših učenjakov sedanjosti v svoji stroki: kazen- Hiša na Bregu št. 8 se ponudi v nakup pod neko- skemu pravu. Še le i 9 let star bil je promoviran liko zlajšanimi pogoji. za doktorja modroslovja. nekaj let kasneje za doktorja Poročilo odseka za Kopitarjevo zadevo o njegovem prava. ^dosedanjem delovanji vzame odbor na znanje in se zje- dini v tem, kako ravnati nadalje. Matica je poslala vodstvoma ljudskih šol v Cirknici in Gorjah več založnih kujig za njihovi knjižnici in odbor je sklenil jednako prošnjo vodstva ljudske šole v Št. Jurji na Pesnici pa g. P. Miklavca v Ribnici na Pohorji ugodno rešiti. vseh Svetih je položila Matica v imenu društva čeških arhitektov in inženirjev na Resslov grob venee Kmalu postal je docent in potem profesor kazenskega prava na dunajskem vseučilišči. Zmeraj bil je poseben prijatel prof. Ungerjev, sedanjega predsednika državne sodnije. Za čas Hausnerjevega ministerstva sodeloval je nekaj časa v naučnem ministerstvu, pod Auerspergom pa je bil minister pravosodja od leta 1871. do 1879. Z nastopom ministerstva Taaffejevega imenovau je bil za generalnega prokuratorja. Pokoj rojen je bil 19 marca 183 leta in je tedaj umrl v in obljubila, od društva v to uaprošena, mu tudi v pri- gtarosti 54 let, zapustivši vdovo pa dve hčeri 18 hodnje vstreči. Ukaz mestnega magistrata glede naznanila občnih zborov in sprememb v odboru se vzame na znanje. stari Gosp. 16 llletnega sina. Kot politik bil je pokojnik močna podpora liberalnih vlad, toda tako strasten in zbadljiv, kakor dr. Unger ni bil nikdar. Zadnja leta se Kralj, posestnik v Jlijaševcih pri Ljuto- pa celo ni več utikal v politiko. (Njegov prijatelj meru, je jedno svojo delnico od banke Slavije, v dr. Uuger pa še v zadnji adresni razpravi gosposke znesku 7 gold., daroval Matici, drugo, v istem znesku, zbornice strupeno napadal sedanjo sistemo izrekoma za oltar ss. Cirila in Metoda. Odbor mu je poslal za to grofa Taaffe-a. darilo zahvalno pismo. Knjigotržcu g. Coppagu v Gorici, ki želi dobivati Matičine založne knjige v komisijo, odbor prošnjo odbije z ozirom na dotični sklep 66. odborove seje. Poslovanje dunajske n estne občine leta 1884 Obširneje poročilo o književnem prirastku in o udih (prirastek, odpadek, podlaga novemu popravljenemu podelilo se je 1606 osebam domačim državljanom Ravnokar objavil je dunajski župan Edvard Uhl poročilo o upravi dunajskega mesta v letu 1884. , iz katerega posnamemo sledeče črtice: Domovinstvo za dunajsko mesto oziroma občanstvo > Pa 297 inostrancem, s temi vred iu skupno zadobilo je do- imeniku itd.) se vzame na znanje Za Zagreb je prevzel poverjeništvo kr. gimnazijski mačinstvo 1455 žena, pa 3397 otrok. Nasproti pa je 30 profesor in vseučiliški docent g. dr. Celestin. Glede ne- dunajskih domačinov naznanilo, da se izselij jMeščanstvo dunajsko proti vplačilu takse podelilo se katerih poverjeništev (Trnovo, Trebnje, Lašiče, Krško, Reka in Zgornji Rož), ki so izpraznjena v&led smrti ali je 212 osebam • • % j # • • « m m m prcmeščenja bivših gg. poverjenikov, sestavijo in pa sprejmo primerni nasveti. Od zadnje odborove seje so pristopili društvu novo : A.) Kot ustanovnik : Semenišče mladeniško v Trstu. B.) Kot letniki: Gosp. Artel Anton, c. k. gimn. profesor v Beljaku. Pri volitvah za zbor znašalo je število vo lilcev 30.029, izmed teh pa se je tev vdeležilo samo na 10.155. Pri dopolnilnih volitvah za mestni odbor znašalo je število volilcev 30.029, izmed katerih se je volitve vdeležilo samo 9963. Število došlih pisem, prošenj in druzih vlog znašalo je: pri mestnem odboru 8800, pri predsedstvu 1820, pri magistratnem vodstvu 941, pri magistratu samem r) Bartelj Srečko, knjigovodja v Trstu. Berčič Peter, administrator v Spodnjem Logu. Bunc Ivan, meščanski učitelj v Trstu. pa 427,994 Denarno poslovanje mesta pokazalo je, da so do hodki znašali memo proračuna za 1,396.463 gold » Čitalnica hrvatska v Kastvu. Gosp. Držanič Ivan, kaplan pri Fari na Jezeru. stroški pa menj 317.690 goldiuarjev. Dejansko zna- šali so dohodki 16,836 658 gold oški pa 16,666.139 T) n n T) n n n n ff Golia Ljudevit, c. kr. okr. sodnik v Trebnjem. Jelušič Kazimir, občinski blagajnik v Kastvu. dr. Lesar Josip, kuezoškofijski tajnik v Ljubljani Mahkovec Anton, c. k. koncipijent v Trstu. Mikuš Franc, c. k. sodn. pristav v Mokronogu, dr. Miiller Auton, župnik pri Fari na Jezeru. Narobe Ivan, župnik v Divači. Pogačnik Josip, župnik v Kotljah. Reš Franc, posestnik pri Fari na Jezeru. Rihar Franc, mestni kaplan v Škofji Loki. Sčulac Anton, kaplan v Moščenicah. gold Prinos državnih davkov za leto 1884. znašal je 18,974.185 gold za 2% več kot prejšnje leto De želne priklade gold državnim davkom znašale so 3,934 083 mest priklade pa 4,691.782 gold Priklade dohodkov na najemščine (Zins-Schulkreuzer) dale so 5,308.008 gold. Deželni dohodki iz naklad povekšali so se za 5°/0|, mestni pa za 3°/ Mestne naklade na dr žavni užitninski davek dale so svoto 1,502 990 gold od katerih pa je mestua blagajnica pre mo 810.646 gold ? vse drugo pa so prejeli drugi zakladi Naši dopisi. moravške okolice meseca grudna nikih z imenom Dolenc, Hajduk in Ličen in pa pri-ležnica prvega z imenom Katarina Kočevar. Prvi tek Sprejmite iz naše okolice dopis, kateri naj sve kmetovalcem sploh mnogovrstnih novin in koristnih zadev. Vprašal se bode marši- menu, ampak tudi drage „Novice" doči častitim bralcem obolel je v nedeljo 18. decembra, umrl pa v torek, zadnja pa je umrla v sobpto 26. t. m. Vse prebivalce onih hiš, v katerih so stanovali, umrli preselili so V kateri, ki našo okolici* ne le po po drugo osamljeno poslopje, kjer jih opazujejo in pre-skerbujejo na občinske stroške, izmed teh ia v obče ivi dobro pozna, kakošna je bila letina itd.? Po prestali lanski hudi zimi smo imeli prav čudapoluo lepo pomlad, prav toplo ali vroče poletje, žalibog, zelo mokro deževno jesen, da smo komaj s silo ozimino posejali in jesenske piidelke oteli, zdaj nam uže zopet mrzla zima žuga ter sivim starčkom in ženicam veleva ostati v < toplih stanicah ako še hočejo pridaljšati dneve, do- čakati tičjega petja in gorke pomladi. Ozimine s ravno veliko dobilo, a vendar zrnje je bilo jekl ni v Trstu pa do nedelje 27. t. m. ni obolel nihče več. Brodovi, na katerih se je prikazala bolezen, so dejani v karanteno, Lloydovi parniki pa so ustavili brodenje v Benetke. Tudi v Ljubljani začelo se je živahno gibanje na magistratu. Ta izdal je oglas, v katerem se občinstvo nujno opominja, naj one, ki iz Trsta prihajajo in o-stanejo v privatnem stanovanji, magistratu naznani i 1 da se morejo vpeljati potrebne naprave zoper razžir tudi drugi pridelki niso bili kaj posebne vendar vse jenje bolezni. nedeljo sklenila je tudi posebna v smo sprejeli z hvaležnostj sebno hvalevredna je ajda do Vsegamogoč ( in sicer japonska, katero je c. kr. kranjska kmetijska družba v Ljubljani pred nekaj leti krbela SI JO Seje jo zdaj od veleposestn do ptujih krajev naročila, n vi m a u j šega zemlja ka k, in slehernemu, posebno po nižavah, je letos prav dobro obrodila. Zatoraj naj se v imenu vseh izreče lepa hvala družbi kmetijski, za tako dobrodelno oskrbovanje revnega ku eta. Sadja se je prav malo dobilo, tedaj tudi dobre žganice nismo mogli kuhati iu mošta napravil ri :e posest- ta namen sklicana komisija, da se morajo vsi iz Trsta v Ljubljano došli popotni na južnem kolodvoru in pa na tržaški cesti zdravstveno preiskati in onekužiti. Glede na živahen promet med Trstom in Ljubljano so te naredbe gotovo težavne to-da po vsem opravičene, dokler s Trsta ne dojde naznanilo o prestani nevarnosti. Minister za poljedelstvo grof Falkenhayn vsled padca na stopnjicah storjenega še v minulem ljati Dne 30. novembra zvečer ob 12 poletji, obolel tako, da mora biti v postelji, bolnikovo pa se je obrnilo že na bolje. Stanje niku Francetu Gaberšeku na Murgi pri Pečeh pog gospodarsko krme za živi poslopje, na katerem je bilo Vreme letošnjih Božičnih praznikov je lepo, sreči 1 j a j lila od stalo je poslopje nekaj stre tudi precej nebo jasno — deloma megleno, gorkomer pa kaže redno ali vendar malo. da se ni vsa kajti južni veter pihal žarke nesel vpepe avnost najhna na strehe imenovane vasi. Dasiravuo je vasica n ali vaščani revni, razun poškodovanega {ki je bolj imovit od njih) okoličani nobeden Sosedj tega iu sploh zavarujte vaša poslopja ter sežite v po majhne krajcarje, ki jih na leto plačate zaspali i nastalim bil ie. tudi s ognjem Florijan bode bolj skrbi aših poslopij. Imenova lože čuval * je, kakor rečeno, zavarovan pri dunajskemu društvu imenovano „Azienda". avstrijsko francosko zavarovaln< društvo proti nezgodam in nesrečnim slučajem na živ ljenje rente za 250 tere v h dneh skozi roke domačega poverj polnem znesku 10 stopili R. pod O. Južna železnica in slovenščina. Da Slovenci niso ljubljenci upravništva južne železnice kazalo se je tako pri odmerjenji vožnine za osebe in blago na slovenskih postajah kakor tudi pri upravnem jeziku, ki je izključno nemški. Vsled pritožb na eno in drugo stran začelo se je noveji čas toliko boljšati, da se u-pravništvo železnice deloma vsled postopanja upravništva državnih železnic, deloma pa ker ne more kot podvzetje prezirati veljave slovenskega občinstva temu prijaznejše kaže. Vožnine so se deloma znižale, na slovenskih postajah namestujejo se tudi slovenščine zmožni uradniki in na Kranjskem dobijo celo postaje poleg nemških — tudi slovenske napise. Na Primor plačane prejel. Zategadel posestniki, kateri še niste hitite se arujte, da vas reča skem, Štajerskem še ni slediti, pa in Koroškem takih napisov sedaj dosledno mora se tudi tam vpe- ne prehiti ljati malo pripoznanje ? da smo Slovenci. Ve- >5 Ljubljane Slava Bogu na Božični prazniki s klicom angelov iavah in mir ljudem na zemlji! riga ..Deutsch bis z ur Adria" je pretrgana. odrinili so tudi politično sprotovanje in borenje na stran in mir je nastopil tudi na našem političnem ob 1886 t. m 30.000 gold. več, znašali bodo v novem letu deželni dohodki iz naklade na žganje. Dne 28 oddal e namreč deželni odbor ta davek, ki je v nebji Upamo da se tudi med Slovence vrne stalni tekočem letu deželi vrgel samo 25.000 gld. se ve da mu » da se popusti medsobna potrata moči in da se tudi za zadnjih 11 mescev za prihodnje leto gosp združijo vse naše sile v borbi za odne pravice, v delovanji Antonu Staretu z Mengiša za 55.000 gold. To povek-šanje deželnih dohodkov pripomoglo bo prav izdatno v oda povzdigo duševnega blagostanja našega v _ _ Prvi boj čaka Slovencev na Primorskem deželnem gospodarstvu, — naj bi pa davek tudi pri Pi predstoječih volitvah v Tržaški mestni zastop pomogel > da pojenja v deželi pogubno popivanje oziroma deželni zbor. Tam borila se bode prvič borba zganja Slovencev zoper domostajno lahonstvo na nekoliko t Jos Odtikovanje. Umirovljen davkovski nadzornik ar, bivši ud deželne komisije za uredenje P o d r e k ugodnejši podlagi. Med volilce se je namreč prvič sedaj vpisalo krog 300 domačih volilcev. Na tej pra- zemljiškega davka , prejel je zlati križ s krono za za. upamo da zmaga v našem Trstu vičnejši podlagi naša domoljubna stran. Kolera v Trstu. Ravno k praznikom prihaja nam s Trsta osodepolna novica, da se je po Lloydovih parnikih „Milano" in „Trieste" zanesla kolera tudi v Trst in da je do sedaj pobrala 4 žrtve. Umrli so namreč za kolero trije delavci pri premogu na Loydovih par- sluge Čestitam — V tedenskem poročila krajearske podružnice zabeležiti nam je kot 32. knjižico pod štev. (59 poslano iz Vrhnike (poverjenik g. J. G.); kupile so jo celo vrhniške domoljubne gospice — in kot 33 knjižico pod štev. 233 (poverjenik g.; J. I.) iz Celja došlo. — S posebnim veseljem poročali smo uže, da smo dobili v jed-nem dnevu razpečano knjižico od domoljubnih vrhniških gospa, iu evo uže so jih tudi posnele narodne gospice; čast jim! za vzgled naj bodo našemu ženstvu po slovenskih trgih in mestih — kajti če ima prav naroden pregovor, da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tuai pri grajenji »Narodnega Doma" od domoljubnega slovenskega ženstva marljivega sodelovanja. Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodinje svojemu domu (oziroma da to gotovo bodo). naj bodo to tudi doma celega slovenskega naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje „Ortsgruppe". domoljubne naše žene pa naj bi posvetile svoje moči »Narodnemu domu" narodu v prospeh in slavo. — Če se sedaj koncem leta odbor krajcarske podružnice ozre na dobo svojega delovanja nazaj, priznati si mora z zadovoljstvom, da ideja njegova nikakor ni bila puhla in neplodna. 33 knjižic (blizo 400 fr.) je prodanih; lepo število pa jih na razpečavanji kurzira. — Pogum nam torej upadel ne bode! — „En krajcar, nič! — deset krajcarjev, nič!" tako je gotovo marsikdo modroval, ko smo stopili s to sk romno svojo idejo pred slovenski svet; a pomislimo le, dasi je krajcar malo, malo denarja, da vendar „zrno do zrna pogača, a kamen do kamna palača".*) Tako tudi mi po malem sicer, a kar je nabrano, je nabrano. In če primerimo ta drobiž našega nabranja z gradivom poslopja, do cela zadovoljni bomo, ko bode pripravljen krajcarski pesek navožen od gostačev in košancev, potem pač pristopijo i zastavni posestniki in gruntarji ter pripeljejo lomljenega kamenja, kuhanega apna in hrastovih debel iz svojih gozdov: gradivo je pripravljeno in poslopje se lahko začne staviti. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Presvitli cesar sprejemali so v pondeljek v Budim-Peš ti v avdijencah, — včeraj vrnili so se z Godelo nazaj na Dunaj in bodo jutri tukaj v avdijencah sprejemali. — Minulu soboto umrl je za pljučnico generalni prokurator dr. Julij Glaser, bivši minister pravosodja, kratek životopis njegov prinašamo na drugem mestu današnjega lista. — Nemška opozicija delala si je že vsled bolezni ministerskega predsednika grofa Taaffe-a nove nade, da nastopi sprememba njim na korist, — ta čin sam zadosti znači obupno stanje opozicije. Trst. — Lahonstvo pokazalo je zadnje dni v mestni zbornici in pa na cestah s slavoklici na vele-izdajca Oberdanka — iz novega svoje Avstriji sovražne namene. Policija segla je sicer po nekaterih ro-goviležih — pa to postopanje ne bo našega Trsta ozdravilo od stare kužne bolezni. V to je treba odločnejše, krepkeje roke. Bog daj da bi jo novo leto prineslo! Francoska. — Sveti večer zborovala je zbornica poslancev do polu enajste ure. Bila se je velika bitka med pristaši in pa nasprotniki sedanje vlade, predmet obravnave bilo je djvoljenje potrebnih svot za vojno v Tonkinu. Vlada izrekla se je odločno za to, da se Ton-kin, najpomenljivejša kolonija Francoske ne sme in en *) Die Menge macht'« — pravi Kočevar. more popustiti, ker se je potrosilo tolike svote za-njo in prelilo toliko francoske krvi. Gre se pri tem vprašanji za čast pa tudi za daljno veljavo Francoske med drugimi svetovnimi državami. Nasprotniki zahtevanih svot pa so naglašali, da je položaj blizo tisti , kakor je bil za čas Napoleona III., ko se je šlo za zasedanje Vfeksike, spremeniti je sedaj samo ime TonKin mesto Meksike in potem se lahko presodi, katera politika je prava. Razloček je.samo to, da je bila tedaj Francoska na vrhuncu svoje veljave in da takrat še ni imela za soseda močne Nemške. Sedaj govori gotovo še mnogo več razlogov za to, da Francoska ne razdrobi svojih moči pri oddaljenih zadevah, ki so za državo venderle v drugi vrsti pomenlive, ko Nemška še ve dno preži nad Francosko. Kako raz-dvojana je bila zbornica v tem vprašanji, kaže konec glasovanja, pri katerem so bili krediti za Tonkin sprejeti s pičlo večino štirih glasov. Senat je pač ta predlog sprejel z večino glasov, vender pa je oči- vidno, da ministerstvo Brisson odstopi. V pondeljek 28. t. m. bil je Grevy dosedanji predsednik Francoske v Kongresu p0 hudi borbi zopet izvoljen predsednika repubiike. Srbska in Bolgarska. Vsled sklenjenega premirja zapustila je srbska vojna bolgarski Widinski okraj, bolgarska vojna pa zaseden Srbski Pirot-ski o-kraj. Bolgari niso čakali dogovorjenega petdnevnega obroka, ampak so takoj zasedli Widinski okraj, ko ne je Srbska vojna umaknila, krog Pirot~a pa so pre-odhodom tudi še napadli Srbsko vojno, kar jim je pa ta baje potem dvojnato vrnila. Govori se, da Bolgarski knez Aleksander namerava obiskati vladarje Turške, Ruske, Nemške in Avstrijske, da bi si pot ogladil do namenjenega združenja Bolgarske. — Kaj pa se bo glede tega sklenilo je še po vsem negotovo in za sedaj se k večem da ugibati, kam meri vsaka država. Glede Turške vse kaže, da bi rada dobila primerno odškodnino v denarjih, ne da bi ji bilo treba privoliti v združenje, toda vladar združeni Bolgariji moral bi biti drug - Ruski brezpogojno vdan mož, — ne pa sedanji knez Aleksander. Avstrijska je odločna nasprotnica združenja in gotovo dela na to da bi se nobena Balkanskih državic preveč ne ojačila. najmanj pa taka, ki bi bila pod ruskim pokroviteljstvom. To avstrijsko politiko podpira iz druzih namenov gotovo tudi Nemška, — enako zopet iz -druzih namenov tudi Laška. Francoska gotovo iz stališča prostosti stoji na strani Bolgarskega prizadevanje, Angleška pa si po vsi moči prizadeva na Balkanu štreno zmešati in podpihuje nasprotje med Avstrijsko in Rusko, oziroma Tnrško, iz gole dobičkarije. — Pri teh razmerah se še ni kmalu nadjati dokončne rešitve Balkanskega vprašanja. Španjska. — Zbornica poslancev zbrala si je za predsednika Canovas del Castillo, ki je zahvalujoč se za izvolitev naglašal: „kar mene zadeva, pred očmi mi je v izgled vzvišena podoba Alfonsova, kateri je nesebično, vse brez razločka stranke ljubil in podpiral." — Senat izvolil si je za predsednika maršala Martinez-Camposa, ki je tudi približno tako govoril v svoji za-hvalnici. — Obe zbornici izvolile ste deputacije, da naj v njenem imenu izreko kraljici milovauje o smrti kraljevi. — Vse kažo , da se veljava vladarice od dne d j dne bolj vtrjuje. S Trsta čujemo še pri sklepanji lista, da se do sedaj ni prikazal ne en slučaj kolere več. Upajmo tedaj, da za našo državo zadostujejo zgoraj omeujene 4 žrtve. Laška. — Zborovanje zbornice odloženo je do 18. januarija. Iz zadnje viharne seje, ko je bil hud naskok na naučnega ministra, pripoveduje se, da je minister 420 0 ' 0 - * < unaujih zadev grof Nobilant zaupil, to je pa uže vendar preveč! Na to pa da so poslanci prihrumeli na-nj s krikom: Ven z avstrijskim ministrom, kaj smo v avstrijskem parlamentu, da nam bo minister zapovedoval! Diplomatična zveza s Golubijo (republiko v srednji Ameriki) so pretrgane, ker tamošnja vlada pridržuje dolžno plačilo veljavnemu laškemu podaniku. Pošlje se tje še drug vojni brod. Žitna ▼ Ljubljani 23. decembra 1885« Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. 7 gold. 8 kr. turšice 4 gold. 87 kr. 23 kr. prosa 9 kr. rži 5 gold. 20 kr. baoaške •oraice 6 golcL ječmena 4 gold. 39 kr. gold. kr. ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 8 gold. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. leto Zopet stojimo pred začetkom novega u leta s katerim »Novice Ako se z zadostenjem smemo ozirati na svojo dolgo preteklost } se nastopijo svoje 44 leto pa z zadovoljnostjo smemo ozi rati tudi na ravno minulo, za razvoj Slovencev sila pomenljivo leto. Za seboj imamo leto hudih borb v lastnem slovenskem taboru, ki so nastale poglavitno povodom letos dovršenih volitev za dr žavni zbor. Naravno je, da v takih prilikah posamezni zgreši pravo pot, da zaidejo v boj za osebnosti, naroda kateri pelje do strasti, te pa kale pogled na ono, kar ima vsem nam sveto biti — blagor Novice" stale so tudi v teh vročih borbah zveste svoji preteklosti nepremakljivo ločno braneče našega naroda blagor hladnokrvno od pa zato toliko krepkeje zavračajoče ves osebni boj, vse, kar je širilo razpor med narodom. Sedaj še le polegava se nastali razpor, ko so volitve po vsem pri kraji, naloga slovenskega časnika pa tudi s tem še ni pri kraji glede povoda razponu Trezno in pozorno nam bode še dalje opazovati vse prikazni, ves razvoj našega političnega življenja imamo nalogo delovanja in držali se bodemo tudi pri tem poslu prepričanja, da nam je vsem za naš narod, dolžnost, z vsemi, združenimi močmi porabiti sedanje ugodnejše nam razmere, da se odpravijo vse zapreke, ki zadržujejo narodni, duševni pa tudi gmotni razvoj slovenskega naroda. Odpraviti nam je še mnogo sovražnih naredeb. prihajajočih od naših političnih nasprot- nikov. Oživljati nam je pa tudi med narodom slovenskim narodno zavednost, narodno samostojnost naši na severu in na iusru še in pa zavest narodne celokupnosti. Nasprotniki na to, poptujčiti naš narod, enako poskušajo v središči naše jugu zemlje. časništva, naloga naših zastopnikov, naloga naših društev, bojevati stanoviten in neustrašen boj neumorno delujeja Tu je naloga našega do kler se nam nasprotnik ne umakne priznajoč, da tukaj gospoduje naš venska zemlja rod da je tukaj naša slo Za ta načela borile so se 11 Novice" s pomočjo svojih prijateljev do sedaj za borile se bodo tudi dalje naroda. to naprosijo si duševne in gmotne podpore vseh somišljenikov, vseh prijateljev našega Pri tej priliki izreči nam je srčno zahvalo vsem sodelovalcem, dopisovalcem in sploh pod- dalje ostati nam enako prijaznim. „Novice" prinašale posebno tudi pomikom našega lista in prosimo jih bodo tudi dalje razun gospodarskega poduka vsakovrstne spise segajoče v naše obrtnijstvo gledč povzdige obrtnij in obrtnijskega poduka. Prinašale bodo podučno in kratkočasno berilo pregled ? v olitičnih dogodeb in pa izvirna poročila iz državnega zbora in deželnih zborov, posebno onih aterih so zastopani Slovenci. .,Novice" prinašajo toliko raznovrstnega in zanimivega berila, da se iz njega more podučiti vsak Slovenec o najimenitnejših dogodbah gospodarskega in političnega življenja, pa je tudi naroč- nina 11 Novicam" tako nizka, da jo lahko vtrpi vsak Slovenec Sklepamo tedaj z voščilom da bilo novo leto 1886. blagonosno za naš narod ? da se razporu umaknila bratovska sloga in da bi po vzajemnim prizadevanji v tem letu storil naš narod velik korak naprej v svojem duševnem in gmotnem razvoju zvesto držeč se svojega starega gesla: ii Vse za vero dom v gi u v/ u.!« c e s arj &. Naročnina „Novciam" ostane stara in veljajo z ,.Oglasnikom t r vred po pošti prejemane za celo leto gid 60 kr.. zapol leta gld 40 kr., za četrt leta gid 30 kr 9 v tiskarni o Udje c Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr „ ,, ,, 4 ,, — n za ,, ,, & ,, m za ,, ,, kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje. ii na leto vec Naročnina naj se tiskarne v Ljubljani. po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo „Novic Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani