ZMAGOSLAVJE PESMI IN DELA
12. tabor pevskih zborov v Šentvidu
Kdo bi si pred 12 leti mislil, da bo na 12. taboru pevskih zborov v Šentvidu 20. in 21. 6. 1981 naštelo 6.600 pevcev in čez 500 go nikov. Povorka več kot 7000 na-, ki je pod vodstvom Jo-
pilo 6.600 pevcev in čez 500 godbenikov. P
stopajočih,	__
žeta Krištofa krenila točno ob 12.
uri in se točno ob 13. uri zaključila, je bila prikaz vse Slovenije. Bilo je skoraj 220 zborov od Tolmina in Pirana, do Murske Sobote, Zagreba, Reke, Trsta, Celovca jpa vse do naših izseljencev v Franciji, pa še bivši skojevci, ki so se prav v Šentvidu zbrali na tovariškem srečanju in svatje ^ubllanske ohceti iz vseh naših republik ih jtP Vojvodine ter pari iz 8 evropskih dfžav. Bilo je še čez 30.000 poslušalcev.
Sem so, kot že tolikokrat, prišli naši najvišji predstavniki družbeno
čine Grosup'je med drugimi: predsednik predsedstva SFRJ, Sergej Kraigher, člana predsedstva SRS dr. Marjan Brecelj m Vida Tomšič, člani sveta federacije Ivan Maček-Ma-tija, Pepca Kardelj in Lidija Sent-jurc, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik republiškega sveta ZSS
Kidrič" iz Ljubljane gromko zapeli
vsi pevci. Pes
hib na. Koliko dela in truda je bilo vloženega in to brezplačno. Ivica Vencelj, tajnica, Stanka Sadar, računovodkinja, sta nenehno zaposleni. Albert Zupanc vodi vso organizacijo za udeležbo zborov. Andrej Grden
'esem je tista, ki nas vse druži. Zaradi pesmi zbori radi prihajajo v Šentvii* .	...............
Vinko Hafner in drugi.
Takšnega Zmagoslava slovenske srni še v zgodovini Slovencev ni
političnega^ gosjMdarske^^in
eno-kul-S, in ob-
pesmi še v zgodovini Slovencev ni bilo in to prav v okviru praznovanj 40-letniče OF in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Sama pesem, veselje in praznično razpoloženje, pozdravljanje, vriskanje in sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Zato je prav o pesmi lepo govoril naš književnik Matej Bor avtor številnih pesmi, med drugimi Hej brigade, ki so jo na pobudo pevskega zbora vojašnice ,3oris
intvid. Tu je še ljubiteljstvo pevcev m zborovodii. Ta entuziazem je bil povod ped dvanajstimi leti, da se je slovenska, narodna, partizanska, delavska in umetna pesem dvignila nad poplavo uvoženega kiča in zmagala.
Zmagala pa je tudi ob veliki podpori, ki jo dajejo družbeno-polhične organizacije, kulturne skupnosti in ZKO. Številne so organizacije združenega dela, ki že vsa leta ta pevska prizadevanja gmotno podpirajo.
Letos smo organizirali koncerte v 27 slovenskih krajih, kjer je nastopilo čez 4000 pevcev, tako da bo za 25-letnico Tabora resnično pela vsa Slovenja.
Po dvanajstih letih lahko rečemo, da je bila organizacija skoraj brez-
nalog, e ohce-
drugo
razen povorke, še cel kup Janko Petek vodja Ljubljanski ti. Bela Križanič in njenih 200 vodi čev, pa Miro Volkar, Ma Jože Košak, pa Janez Janez Koščak z ogromno skrbi za prizorišče, Bogo Sušič, Slavko Vidanič, Jože Kenda, Franc Ložar, Mimi Anžlovar, mladina in
larjan Kotar, 'z Lesjak in mno dela in
prizadevno ves teden kulturnega tedna, ki smo ga pričeli prav z otvoritvijo lovskega doma.
zato to ni samo zmagoslavje pesmi, ampak tudi dela in pridnosti.
Nadaljevanje na strani 4.
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob dnevu vstaje slovenskega naroda
Skupščina občine, drutbenopalitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti občine Grosuplje in uredništvo »Naše skupnosti«
UREDNIKOVO PERO
VSI SMO ODGOVORNI
Ne glede na poletni čas in dopustniške dni so pred nami številne naloge in prizadevanja, kako zagotoviti ugodnejše rezultate in gospodarsko stabilnost. To so nalog?, ki slehernemu od nas nalagajo polno odgovornost in aktivnost. Prizadevanja za stabilizacijo ne morejo biti iztrgana iz razvoja socialističnega samoupravnega političnega sistema. Ta zajemajo tiste, ki ustvarjajo, in tiste, ki ustvarjena sredstva porabljajo. Torej vse zaposlene tako v gospodarstvu in negospodarstvu. Gospodarska situacija kljub nekaterim uspehom kaže, da ne dosegamo z resolucijo določenih planov, hkrati pa ugotavljamo, da so poslovni rezultati v gospodarstvu slabši, kot smo jih načrtovali Predvsem ne dosegamo planiranega izvoza, investicijska vlaganja presegajo dogovorjene' meje in predračunske vrednosti, povečuje se itevBo delovnih organizacij izgubo in podobno. To so sicer podatki, ki veljajo
1 prost je nekaj pri: vov tudi v naši občini,
Iz gospodarstva
TOZD MOTEL GROSUPLJE
za širši prostor, vendarle pa merov in poja-
Sprejeti ukrepi bodo imeli svoj smisel in rezultat, ko jih bomo spravili v realizacijo v vseh sredinah našega družbenega in političnega življenja, ko jim bomo dodali našo vzpodbudo, aktivnost in odgovornost Širšo akcijo pri uveljavljanju stabilizacijskih naporov bodo morale voditi tudi družbenopolitične organizacije v občini V najkrajšem času mora biti izdelan plan aktivnosti za uresničitev predvidenih ukrepov, ki mora biti usklajen z ustreznimi plani s področja gospodantva in negospo-darstva.
Ce hočemo odpreti perspektivo nadaljnjega gospodarskega razvoja na norih, zdravih osnovah, potem moramo pri vseh subjektih ravnanja in odločanja uveljaviti čvrste dogovore za gospodarjenje v odvisnosti od realno ustvarjenega dohodka. Po besedah tov. Ribičiča pri tem ne gre samo za prestrukturiranje gospodarstva v širšem prostoru, gre tudi za preoblikovanje naše zavesti, naših navad in razvad.
Boriti se moramo za usklajen pristop k stabilizacijskim naporom v vsakem okolju, delavni organizaciji in interesnih skupnostih. Ugotavljanj, opredelitev iri usmerjanj imamo dovolj, manjka naš konkreten pristop in aktivnost sleher-nega. Glavni urednik
Motel Grosuplje je bil zgrajen v letu 1970 in je pričel z obratovanjem v decembru tega leta. Vse do leta 1974 je bil poslovna enota hotela Turist, Ljubljana.
Zgrajen je bil s finančnimi sredstvi hotela Turist, Ljubljana in bančnimi krediti z odplačilnim rokom 20 let.
Mptel Grosuplje ima 110 ležišč, 150 sedežev v restavraciji in 200 sedežev ng terasi, letni in zimski bazen, sauno.
Motel Grosuplje je postal TOZD na podlagi referenduma in sklepom okrožnega gospodarskega sodišča - v Ljubljani dne 10. 9. 1974 in je v DO GP Turist Ljubljana. V letu 1976 pa se je vključil v SOZD GHT Podjetja Ljubljana. V letu 1971 — prvem letu poslovanja, je v motelu nočilo 4909 domačih gostov in 9903 tujih gostov. Celotnega prihodka je dosegel 3.405.277.75 din.
Vsako I. trimesečje je motel posloval z izgubo. Iz leta v leto pa je prihajalo vedno več gostov. V letu 1980 je nočilo v motelu 12380 domačih gostov in 10517 tujih gostov iz vseh kontinentov. Motel je tako prispeval k pridobitvi prepotrebnih deviznih sredstev. Zasedenost celo leto prenočitvenih kapacitet je bila 90 %, kar je znatno več, kot v drugih hotelskih objektih v Ljubljani in okolici.
TOZD Motel Grosuplje le poslovno leto 1980 zaključila uspešno, čeprav je v L trimesečju še vedno poslovala z minimalno izgubo.	i
V letu 1980 je kolektiv, ki šteje 40 delavcev vložil vse napore, za čimboljše delovne in poslovne rezultate. Bistven korak je bil narejen tudi pri graditvi samoupravnih odnosov v TOZD, ki se je kazal v tvornem sodelovanju delavcev v samoupravnih organih TOZD in DO in družbenopolitičnih organizacijah in samostojnem planiranju pridobivanja in razporejanja celotnega prihodka, dohodka za osebno in skupno porabo ter o vlaganju v razširjeno reprodukcijo TOZD v mejah potreb in možnosti. Sprememba se je po-‘etov
1981 pa smo si zadali ambiciozen načrt povečanja akumulacije in socialne varnosti delavcev. Kot kažejo rezultati v prvih mesecih, smo si naloge zadali realno. V L tromesečju 1981
TOZD Motel Grosuplje prvič v im obstoju ajvainera datki za nekatere elemente če-
šplje prvič
svojem obstoju ni imela izgube.
oju
jši primerjalni po-katere elemei lotnega prihodka (v din)
kazala pri miselnosti delovnih
BLBtUtTl	DOSSŽKNO 8*	run 8i	MiIŽB. 81	IL.	na
1	?	' 3	4	4 1 2	4 1 3
CKLgTNI	j.jm.817	5.35?.*00	9.8^.776	150	90
tSKbLJDU SRBDCTVA	sv.	7.>8..29.	1.8.9.199	13*	m
DOHODSK	1.>»9.985	2.771.75«	7.198.977	168	79
•BVKZNMTI IZ DhHODICA	504.122	889.8«	»2.81}	110	64
Juti DOHiDEK	8*>.881	1.911.950	1.893.882	204	66
BHOTTO 00	977 .»9»	1.79*.M.	975.757	105	79	*
STANOVANJSKI SKLAD	55.395	79-500	37.8}8	88	47
S KUD SKUPNI '•»ABI	-	202.500	125.000	-	62
SKUD	-	P75.000	992.287	-	189
R IZ KRVNI SKUD	.	69.250	99.982	.	79
AMORTIZACIJA	359»35«	322.500	299.891	75	79
P0VP. POSL. SREDSTVA	39.878.>89	-	98.1».978	121	-
POVP. ZAPOSL PO URAM	37	40	9«	9?	90
EKONOMSKA PRODUKTIVNOST Na enega zaposlenega odpade (v din)
ILBIfltTI	DMSiM. 8»	PUH 81	81	1N’>RK6	
1	2	3	4	9 ■ 2	4.3
CELOTNI PRIHODU ’	88.9»	133.8M	193-9**	«9	100
PORABLJ0A SRRDOTVA	51.104	64.506	72.981	142	112
DOHODU	99.9»	89.79*	61.»9	173	66
OBVEZNOSTI ZB DOHODI	L 13.625	21.9»	19.398	113	71
tun MK.DU	21.78.	47.799	45.713	21S	98
BRUTTO OD	29.»9	51.000	27.1«	1«	87
MTANKK	1.997	16.799	16.609	1299	111
AMORTIZACIJA	9.172	8.«63	7.051	77	87
P9VPWČ90 UPMlni	37	40	98	97	90
porajal
se vložila znatna finančna sredstva v investicijsko vzdrževanje objekta in nabavo novih osnovnih sredstev, kar je prispevalo h kvalitetnejšim storitvam.
Razrešili smo tudi stanovanj->leme 5 članom kolektiva, kar je, glede na možnosti TOZD, veliko. S planom za leto
Letošnji poslovni uspeh je zelo ugoden. Kast celotnega prihodka znaša 50%, porabljenih sredstev pa le 38 %, kar je občutno spremenilo strukturo celotnega prihodka v prid dohodka, ki je višji za 68 %. S tem se je močno povečala ekonomičnost poslovanja TOZD
Cisti dohodek je porastel v strukturi dohodka za 13%, na račun česar je TOZD dosegla kar precejšnjo akumulacijo.
bradi visoke rasti dohodka (68 %) seje rentabilnost poslovanja TOZD še močno zvišala (67 %). Cene v prvih treh mesecih nismo povečali, čeprav so nafi dobavitelji zviševali one. V
S
letošnjem letu nas sedaj čaka turistična sezona, v kateri pričakujemo, da bomo dosegli še boljše rezultate in s tem povečali tudi OD delavcev, Id so na podpovprečni ravni.
V letošnjem letu bomo z novo investicijo pridobili še dodatnih 70 sedežev, kar nam bo omogočilo, da bonu lahko po-
pestrili našo ponudbo, predvsem v smeri Kongresnega turizma in raznih prireditev v mesecih, ko ni glavne sezone. Investicijo bomo financirali iz lastnih sredstev. Vložili smo znatna finančna sredstva v osnovna sredstva.
V srednjeročnem obdobju 1981—1985 ni predvidena razširitev kapacitet Motela glede na kreditne pogoje in nizko aku-mulativnost celotne gostinske panoge, temveč samo izboljšanje in vzdrževanje obstoječih kapacitet, kar bo omogočilo nudenje kvalitetnejših uslug in izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Ze ta program bo zahteval velika finančna sredstva. Imamo še velike obveznosti odplačevanja kreditov za obstoječi objekt V kolektivu TOZD Motel Grosuplje se delavci zavedamo, da so pred nami Še zahtevne naloge, vendar smo sedaj na poti, da jih bomo uspešno izviiiU.
ANDREJ GOLOB
DELOVNA SKUPINA CK ZKS V DO IMOS SGP GROSUPLJE...
V	skupini delovnih obiskov v grosupeljski občini je 23. junija delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Franca Šalija, izvršnega sekretarja za znanost in kulturo predsedstva CK ZKS, obiskala temeljno organizacijo KovinSko-lesni obrati v DO IMOS SGP Grosup-
Delovnega sestanka so se iz TOZD KLO udeležili komunisti TOZD KLO, glavni direktor DO Alojz Zupančič, Ranko Krašič, koordinator dela 00 ZK, Bogdan Korošec, predsednik občinske konference ZK in Franc Gruden, sekretar občinske konference ZK.
Delovno skupino so najprej seznanili z delovanjem 00 ZK v TOZD KLO in konference ZK v DO IMOS SGP Grosuplje. Nadalje je direktor TOZD Alojz Kalan poročal o dejavnosti in poslovnem uspehu temeljne organizacije, id proizvede za potrebe DO 70% vseh svojih proizvodov, 30 % pa za tržišče domačega trga. Glavni direktor Alojz Zupančič je skupini CK podrobneje predstavil delovno organizacijo. Zanimiv je podatek, da je SGP Grosuplje v zadnjih 10 letih zgradilo v Sloveniji nekaj več kot 8000 stanovanj, v Ljubljani pa kar 20 % vseh zgrajenih stanovanj. Da je DO IMOS SGP Grosuplje usmerjena v veliki meri v stanovanjsko gradnjo, izpričuje tudi podatek, da je 30 % prihodka v DO prav od stanovanjske gradnje.
Poročilom je sledila razprava, iz katere je bilo mogoče ugotoviti, da se tudi v tej TOZD kot v DO srečujejo z določenimi težavami pri delu. Reševati morajo probleme pomanjkanja raznih surovin; srečujejo se z izsiljevanjem proizvajalcev tistih proizvodov oz. materialov, katerih pomanjkanje je na tržišču najbolj pogostno. To pa se, tako so menili tudi člani delovne skupine CK, v današnjem času stabilizacije, nikakor ne bi smelo dogajati.
V	razpravi so komunisti ugotovili, da je storilnost v njihovi temeljni organizaciji dokaj visoka, da pa so še vedno ..skrite rezerve", kajti še bi bilo treba v marsičem spremeniti delavčevo zavest. Predvsem se nekateri delavci še premalo zavedajo, da lahko le z boljšim delom ustvarijo višji dohodek. Za nagrajevanje imajo uvedene normative po količini dela za posamezne delovne skupine. Menili pa so, da bo zato, da bi pri tem načinu nagrajevanja ne zanemarili kakovosti dela, čimprej treba uvesti tudi tovrstne normativne akte. Sicer pa bo treba proizvodnega delavca materialno in moralno boljše ovrednotiti in nagraditi. Bogdan Korošec je goste seznanil, da imajo v EK) uvedeno tudi nagrajevanje po uspešnosti, ki jo ugotavljajo na ravni delovne organizacije kot celott.
V razpravi so ocenili tudi aktivnost delegatov v TOZD in ugotovili, da se v posamezna področja, kjer naj bi se izražali kot samo-upravljalci - zaradi zadovoljstva in uspehov TOZD in glede na to,
da jih nekateri problemi ne zadevajo, v samoupravljanje premalo poglabljajo. Gostje so nato izrazili prepričanje, da jih to zadovoljstvo, prežeto z uspehi, ne sme uspavati.
Nadalje so se pogovarjali o odnosu delavcev do kulture in ugotovili, da je treba tudi delavski kulturi posvetiti večjo pozornost in delavce v tej smeri izobraževati. Kot eno prihodnjih nalog, ki jih čaka, pa so si zaddli pomoč mladim pri ustanovitvi mladinske organizacije. Ker je mladina, ki svojo organizacijo že ima v Domu učencev v Ljubljani, zelo delavna in ima mnogo izkušenj, tudi mladim v KLO ne bo pretežko, saj si bodo lahko le-te izmenjali.
Ob koncu triurnega posveta je Franc Gruden poudaril, da ima TOZD KLO dober razvojni program, da pa je za občino izredno pomembno, kako deluje DO IMOS SGP Grosuplje, saj le ta ustvari kar 45 % celotnega prihodka v občini Grosuplje.
Alenka Adamič
IN V DO LIVAR
V sredo, 24. junija je delov-CK ZKS obiskala
na skupina delovno organizacijo Livar.
Program obiska je obsegal ogled proizvodnih prostorov, pregled dela osnovne organizacije ZK ter oceno gospodarjenja, problematiko s katero se komunisti srečujemo pri svojem
delu. Pri tem smo samokritično ocenili slabosti, med katere bi zlasti lahko našteli, da kljub manjšemu številu članov obstaja tudi nekaj takih, ki so pasivni spremljevalci dogajanj okoli nas, mišljenje, da je že število sestankov osnovne organizacije merilo za njeno uspešno delo,
ter da o kakšni delitvi dela znotraj sekretariata 00 ZK še ne moremo govoriti.
V drugem delu razgovorov smo spregovorili o problemih gospodarjenja, dohodkovnemu povezovanju, kjer so bili storjeni prvi pozitivni premiki, ter nagrajevanju po delu. Gospodarski položaj v celotni Jugoslaviji se odraža tudi v delovni organizaciji Livar. Ena od težav je, da moramo za težko ustvarjene de-
T	f«*
V f
■ ■ T ' V
ffmv v
(N*#
%f m w v
»tf
rwvati tfUiiSTuiv/	»ivv
surovo železo v tujini, ker tega na jugoslovanskem tržišču primanjkuje, na drugi strani pa železarne to surovino izvažajo.
Samokritično smo ocenili delo delegatov v samoupravnih organih, saj kljub prizadevanju, da bi bila gradiva kratka in jedrnata, organiziranju seminarja o metodi in tehniki vodenja sestankov, delegati ne ^odločajo vedno po stališčih baze, ki jih je delegirala. Pri tem smo se dotaknili tudi dela delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine, ter s tem v zvezi premajhni obravnav' darstva. In razpr; vidno, da kljub težavam s ka-
5žav gospo-je bilo raz-
terimi se je delovna organizacija v prvem polletju srečevala, smo, kot je vidno iz ocene poslovanja za 5 mesecev 1981, dosegli lepe uspehe. K temu rezultatu pa je prispevalo tudi izpolnjevanje, v marcu sprejetih ukrepov za iz-1	' poslovanja v letu
Iztok Munih
Nadaljevanje s prve strani
12. tabor pevskih zborov v Šentvidu
To pa so istočasno tiste prvine, zaradi katerih se pevski tabori v Šentvidu firijo in poglabljajo.
In loko naprej? Dokler bomo
SREČANJE NEKDANJIH AKTIVISTOV MOTVOZA
bori uživali takšno pomoč in dokler bodo krajani tako prizadevni, tabori v Šentvidu bodo. Vse to pa imamo in vse to je. Trdno smo prepričani v visoko stopnjo zavesti vseh, zato lahko z vso odločnostjo trdimo, da bodo tabori v Šentvidu ostali $e dolga leta.
Takšna je bila tudi ocena upravnega odbora na seji 28. 6. 1981. Glavna Sklepa te seje sta:
1.	Takoj, pravočasno pričeti s pripravami za 13. tabor, zlasti še s pripravami za stalno prizorišče za 10.000 pevcev. Ta sklep smo že začeli uresničevati, saj smo si v ne-dejjo, 6. 7. 1981 že ogledali prostore, tako, da bi sredi meseca septembra lahko sprejeli dokončne sklepe.
2.	13. Tabor bo v soboto, 19. in ne-deHo, 20. junija 1982.
Samo z delom, prizadevnostjo, pridnostjo in zavzetostjo, ne pa s praznim besedičenjem, demagogijo in frazerstvom, bomo še bolje pripravili 13. in naslednje pevske tabore v Šentvidu. Zato sedaj vabimo k delu vse tiste krajane občine Grosuplje, ki iim je kaj do te naše velike politično-kulturne manifestacije, da se pridružijo armadi organizatorjev, ki sedaj niso več samo iz Šentvida ali naše občine, ampak iz vse Sb-
ZAVEDAJOC SE ZGODOVINSKE VLOGE DELAVSKEGA RAZREDA, SO SE TUDI DELAVCI TE TOVARNE POD VODSTVOM KOMUNISTjČNE PARTIJE LETA 1941 VKLJUČILI V BOJ PROTI OKUPATORJU IN SO TVORIU *
JEDRO GROSUPELJSKE PARTIZANSKE ČETE.

V LETU TITOVIH JUBILEJEV 1977
V torek, dne 16. 6. 1981 ob 10. uri, je bilo v tovarni Motvoz in platno Grosuplje tovariško srečarje nekdanjih naših delavcev, simpatizerjev ali bjih svojcev, ki so pred in med vojno s svojo, zavzetostjo pri-ogli '
venile
Vse bralce naše skupnosti prosimo: sporočajte nam, alf uredništvu vaše predloge, pripombe, žejje in nasvete, da bi naša prizadevanja rodila še bogatejše sadove.
Peter Šoštarič predsednik UO Tabora slovenskih pevskih zborov
DELOVNE ORGANIZACIJE IZ OBČINE GROSUPLJE, KI SO FINANČNO PODPRLE 12. PEVSKI TABOR
ABC POMURKA-DO TABOR Grosuplje AVTOPREVOZ—Ivgnčna gorica ELEKT ROSERVIS> Grosuplje Gostilna „STOROVJE“ Alojz KOVAClC IMP-Ivančna gorica
ISKRA in ZMAJ Šentvid pri Stični fin. pomoč INSTALACIJE—Grosuplje KOVTNOSTROJ-Grosuplje KOMUNALNO PODJETJE-Grosuplje PEKARNA—Grosuplje RAŠICA finančna pomoč in ostali stroški SPLOŠNO MIZARSTVO - Grosuplje SINOLES-Ivančna gorica Sobos. in ples. Štefan BREGAR-Dob TOZD-MOTVOZ IN PLATNO-Grosuplje
Vsem se iskreno zahvaljujemo.
ZNESEK v din 5.000 5.000
5.000
7.000 10.000
100.000
5.000 5.000
10.000
5.000 100.000
2.000 5.000 5.000 5.000

ne tovariško srečanje, na katerem so navzoči obudili spomine na prehojeno pot in se dogovorih, da bodo s skupnimi močmi omogočili, da napišemo zgodovino tekstilne tovarne Motvoz in platno Grosuplje, s poudarkom na čas med drugo svetovno vojno, da se tako oddolžimo 45 žrtvam iz tovarne, ki so žrtvovali svoja dragocena življenja za našo samoupravno socialistično domovino.
Vsi povabljenci so se zahvalili delavcem Motvoza za povabilo in prijetne ure, ki so jih preživeli med tijimi. 1
Andrej Struna
POD INŠPE KTORJEVIM DROBNOGLEDOM
In okupatorju, ter Kakoricou pripomogli k razvoju tovarne v tistih težkih časih.
Zbralo se ie 34 aktivistov, med katerimi je bil tudi naš nekdanji delavec, sedaj član predsedstva SRS, Tone Bole. Povabilu se je odzval tudi predsednik skupščine občine Grosuplje, Janez Lesjak.
V imenu delavcev Motvoz in platno je navzoče pozdravil Andrej Struna, direktor TOZD in jim orisal sedanje stanje in bodoči razvoj. Generalni direktor DO TEKSTIL, Jože Vonta Je v imenu delavcev TEKSTILA pozdravh prisotne. Občino danes in nlen razvoj je orisal predsednik skupščine občine Grosuplje,
X
profesor
[etod Dular.
Povabljencem so predsedniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodilni delavci, razkazali tovarno in pokazali kako delamo. Organizirali smo avtobusni ogled naselja Grosuplje in organizacij združenega dela. Po ogledu je bilo v obratu družbene prehra-
ORGANIZIRANOST
IN VSEBINA DELA OBČINSKEGA INŠPEKTORIATA
Občinski InšpektoratvGrosuplje je organiziran kot enoten inšpektorat, ki pokriva naslednja področja nadzora:	v
Inšpektor dela, ki nadzoruje izvajanje predpisov o varstvu pri dalu v družbenem in zasebnem sektorju. Njegove glavne naloge sp: preverjanje primernosti delovnega okolja delavcev in njihovih življenjskih razmer, ugotavljanje delavnosti in skrb za varnost pri delu, preprečevanje nesreč in izostankov od dela, preprečevanje materialne škode, ki lahko nastane zaradi malomarnosti ali nestrokovnosti.
Komunalni inšpektor, ki nadzoruje izvajanje občinskih odlokov in ostalih predpisov, ki urejajo zunanji videz mesta in vasi, skrbi za redno vzdrževanj* objektov in naprav, okolice zgradb In zelenih površin, nadzoruje snažnost javnih zelenih prometnih in ostalih mestnih površin ter črpanje kamenja, mivke, peska In gramoza.	,	. , „ ..
Sanitarni inšpektor, ki nadzoruje industrijsko In obrtno proizvodnjo ztvil. promet živil v grosističnih skladiščih in po trgovinah, nadzoruje obrate družbene prehrane, gostilne in turistične obrate, kot tudi promet predmetov splošne rabe (otroške igrače, kozmetika, gospodinjski predmeti Ipd.); nadzoruje in rešuje higienske probleme kot npr. preskrbo s pitno vodo (pregled, vzdrževanj* in zaščito mestnih in lokalnih vodnih črpališč), odvajanje odplak, zbiranje in odlagani* odpadkov, onesnaževanje ozračja, hrup v komunalnem okolju, kontrolira lokacije in uporabo zgrajenih Javnih, zasebnih in drugih objektov itd. Pregleduje in preverja stanje v vzaojnovarstvenlh zavodih, domovih za starejše občane in v domovih za delavce, nadzoruje higienski režim, vzdrževanje navedenih objektov, interno prehrano, bivalna pogoje in izvajanje preventivnega idravstvenega nadzora v teh domovih. Na ta način preprečuje nastanek epidemij, sirjenje nalezljivih bolezni ali morebitnih zastrupitev.
Vodnogospodarski inšpektor preverja obstoj in izpolnjevanje vodnogospo-darskih smernic, soglasij In dovoljenj za vse vodnogospodarske objekte, nadzira čiščenje vodotokov, spremembe kakovosti in količine^ odpadnih voda, preverja pravilnost skladiščenja in ravnanja z nevarnimi in škodljivimi snovmi, nadzira odvzem proda in gramoza in sodeluje pri komisijah za lokacije, gradbena dovoljenja, tehnične preglede.
Tržni inšpektor, ki nadzira področje kontrole cen in blagovnega prometa, kot tudi kakovosti blaga in storitev v gostinstvu, obrti in komunali. Preverja kvaliteto opravljenih storitev v servisnih delavnicah, kvaliteto vseh vrat živil
Kmetijski inšpektor, ki skrbi za izvajanje zakonskih predpisov o kmetijskih zemljiščih, semenu in sadikah, varstvu rastlin, o ukrepih v živinoreji ter o mineralnih gnojilih.
Inšpektor za lovstvo, ki bo nadzoroval lovske revirje, izlov divjadi In gradnjo lovskih objektov.
Veterinarski inšpektor skrbi za zdravstveno varstvo živali in jih varuje pred kužnimi boleznimi; poudarek Je na kontroli družbenih in zasebnih živinorejskih gospodarstev ter ostalih domačih živali. Varuje pred boleznimi, ki te prenašajo od živali na ljudi s poudarkpm na steklini, in Jih preprečuje tako, da spremlja in nadzoruje epizootiplosko sliko. Veterinarski inšpektor uje okolje _pred odpadnimi snovmi živalskega porekla ki onesnažujejo
Hib/šica ^hišpakci^r*nadzoruje ribolov in gojitev rib ter delovanje ribiških družin*
Urbanistični inšpektor, ki preprečuje nedovoljene graditi« (njihovo reševanje zahteva največ Časa, z zakonom predpisane kazenske določbe proti črnograditeljem so premile in zato neučinkovite). ,
Gradbeni Inšpektor nadzoruje gradnjo objektov do izdaje uporabnega dovoljenja in izvajalske organizacije ter proizvodnjo gradbenega materiala, opravlja tehnična preglede objektov in sodeluje na pregledih za poizkusno obratovanje ter posreduje na zahteve občanov, upravnih organov in delovnih organizacij.
Požarni inšpektor, ki Izdaja poprejšnja soglaija k gradbenim, lokacijskim, uporabnim dovoljenjem in Izvaja nadzorne preglede v že obstoječih objektih.
Gozdarski inšpektor kontrolira izvajanje zakona o gozdovih, nadzoruje gospodarske načrte gozdnih gospodarstev in skrbi za zdravstveno zaiČHo gozdov.
Vinarski inšpektor preverja kakovost odprtih vin v prometu In ureditev kletnih prostorov.
V prejšnjih stavkih imo skušali občanom prikazati naše dalo. Prosimo Jih, da nam o nepravilnostih sporočajo, mi pa jim bomo v okviru zakonskih možnosti pomagati.	OBČINSKI INŠPEKTORAT
varu
okol
V JAVNI RAZPRAVI JE OSNUTEK ZAKONA O TEMELJIH DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA IN O DRUŽBENEM SISTEMU INFORMIRANJA V FEDERACIJI
nosti delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov pri urejanju odnosov, nadaljnji graditvi, organiziranju in upravljanju družbenega sistema informiranja.
Osnutek zakona predpisuje načela, na katerih temeljijo odnosi v družbenem sistemu informiranja, se gradi, razvija in organizira samoupravno informiranje za zadovoljevanje posameznih, posebnih, skupnih in splošnih interesov in potreb, se zagotavlja enotno usklajenost, smotrnost in učinkovitost delovanja družbenega sistema informiranja.
Izhodišče pri graditvi družbenega sistema informiranja je organiziranj e' informiranja v -	i	. temeljnih organizacijah združe-
nem odločanju ln opravljanju ncga Jdela in^rajevrdh skupno-funkcij oblasti ter pn upravlja- ^ preko	širSih ^
nju drugih družbenih zadev. benopolitičnih skupnosti vse do
federacije.
Osnutek zakona ureja tudi način upravljanja in zagotavljanja družbenega vpliva na nadaljnji razvoj in delovanje družbenega sistema informiranja ter način in oblike strokovne koordinacije pri opravljanju dejavnosti družbenega informiranja.
Podlaga za združevanje, sredstev za opravljanje dejavnosti družbenega informiranja so
Z osnutkom zakona se urejajo temelji družbenega sistema Iruormiranja kot celota družbenih odnosov, v katerih delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti, biti obveščeni in obveščati o vseh pojavih in vprašanjih, ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj. Pri koncipiranju pravnih institutov v osnutku zakona je bilo izhodišče družbena potreba, da se zagotovijo informacije, ki bodo omogočile čim popolnejšo in čim bolj kvalificirano udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov pri samoupravnem odločanju in
V zvezi s tem je Komisija za obveščanje Skupščine SFRJ na sejah, na katerih je obravnavala 4 inačice predosnutka zakona, zavzela temeljno stališče, da morajo informacije in podatki, kijih zagotavlja družbeni sistem informiranja, rabiti delavcem in drugim delovnim ljudem in občanom, da samoupravljajo, t.j., da mora družbeni sistem informiranja v svoji celoti postati sestavni del samoupravne socialistične demokracije.
Iz tega stališča je potekla celotna zamisel zakona, da se družbeni sistem informiranja začenja pri temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti in se s povratnimi informacijami vrača vanje. Urejanje družbenih odnosov na področju družbenega sistema mformiranja je zato temeljna vsebina zakona.
Z osnutkom zakona se določajo mesto, vloga in način uresničevanja enotnih ciljev družbenega sistema informiranja. Tako se prvič skuša združiti in na enotnih temenih urediti celoten kompleks elementov in odnosov na področju družbenega informiranja s katerim bi se zagotovilo usklajeno, smotrno in učinkovito zbiranje, obdelava, hramba, izkazovanje, prenos, dostopnost in uporaba podatkov in mfor-macij, potrebnih za delo in samoupravno odločanje, upravljanje in planiranje v vseh okoljih in . na vseh ravneh družbene organiziranosti.
Z zakonskim urejanjem tega področja se želi zagotoviti uresničevanje nrav<c in obve^-
usklaieni programi zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov.
Enotno delovanje, usklajevanje in delitev dela ter usklajevanje in povezovanje podatkov in postopkov v okviru družbenega sistema informiranja se zagotavlja s skupnimi temelji: z usklajenimi delovnimi pro-grami, standardi, enotnimi metodologijami, enotnimi evidencami in registri.
Osnutek zakona predvideva ureditev javnosti in dostopnosti podatkov in informacij, kar se uresničuje z neposrednim obveščanjem, z neposredno in posredno izmenjavo podatkov in informacij, z izkazovanjem in zagotavljanjem neposredne« dostopa ter z objavljanjem m publiciranjem podatkov in 'informacij.
V tretjem poglavju osnutek 'zakona ureja družbeni sistem informiranja v federaciji, t.j. njegovo vsebino, položaj, funkcijo, organizacijo delovanje in upravljanje. Podrobneje .so določene tudi naloge in položaj informacijskih služb, Katerih naloga je zbiranje,
kov in informacij, ki so pomembni za vso državo.
V četrtem poglavju osnutka zakona so določene kazenske določbe, v petem poglavjupa so prehodne in končne določbe.
Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:
(1)	podatek — osnovni element informacije, s katerim se v ustrezni obliki označi določen pojav ali odnos;
(2)	informacija — urejen skupek podatkov o nekem pojavu, ki razširja znanje o njem;
(3)	katalog podatkov -urejen pregled podatkov z opisom in podatki o njihovem mestu, načinu dostopnosti in ažurnosti podatkov;
(4)	evidenca - skupek podatkov, sproti voden in organiziran za določen namen ah za opravljanje posameznih funkcij njenih uporabnikov;
(5)	register - po predpisu urejena evidenca;
(6)	standardi družbenega sistema informiranja — enotne definicije, klasifikacije in nomenklature, enotne vsebine in metodologije, enotna tehnika in tehnologija za obdelavo in prenos podatkov;
(7)	dajalci in uporabniki podatkov in informacij družbenega sistema informiranji -1- vsi subjekti družbenega sistema informiranja;
(8)	informacijske službe družbenega sistema informiranja - organizacije, ki evidentirajo, zbirajo, obdelujejo in izkazujejo podatke:
(9)	baza podatkov - skupek številčnih ali tekstualnih podatkov, prejen na način, ki omogoča njihovo večstransko in večkratno uporabo.
Iztok Munih
OD 19. JULIJA 1981 OBVEZNO POŠILJANJE CENIKOV SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE GROSUPLJE V POTRDITEV
Za uresničitev ciljev sprejete politike cen v letu 1981 ter za upoštevanje okvirov predvidenega gibanja cen iz dogovora o izvajanju politike cen v tem letuje zvezni izvršni svetjulija izdal odlok, s katerim je določil najvišjo raven možnih povečanj cen iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti. Tako se lahko do konca leta 1981 cene industrijskih izdelkov in cene na drobno povečajo še za 7 % in cene storitev največ še za S %. Zvezna skupnost za cene bo v sodelovanju s skupnostmi za cene republik in pokrajin določila odstotke, do katerih se lahko povečajo cene proizvodov in storitev iz pristojnosti posameznih družbenopolitičnih skupnosti.
Omenjeni odlok zveznega izvršnega sveta tudi določa, da morajo pristojni organi vseh družbenopolitičnih skupnosti zaradi realizacije določb odloka predpisati obveznost organi-zacij združenega dela in samostojnih obrtnikov, da poSljajo cenike vseh proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti posameznih DPS, v potrditev skupnostim za cene. Dokler pa tak Sni predpisi niso izdani, se cene .iz pristojnosti njihovih družbenopolitičnih skupnosti ne morejo povečevati.
Zato je izvršni svet skupščine občine Grosuplje že sprejel Odredbo o pošiljanju cenikov za proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, skupnosti za cene občine Grosuplje v potrditev. S tem, da bo predpisana za vse proizvode m storitve obveznost pošUjanja cenikov v potrditev skupnosti za cene občine Grosuplje, bo občinska skupnost za cene zagotavljala, da se bodo v skladu z zakonom cene oblikovale v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti organizacij združenega dela ter ob upoštevanju meril za oblikovanje cen.
OSEBNA
IZKAZNICA
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje je s' 1. 7. 1981 pričel izdajati nove osebne izkaznice, ki so predpisane s Pravilnikom o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št 16/81).
Upravni organ bo do oktobra 1981 izdajal osebne izkaznice tistim, ki jih do sedaj še niso imeli in si jih po zakonu o osebni izkaznici morajo pridobiti in tistim, ki spreminjajo osebho ime ali stanovanje in jo zaradi te spremembe morajo zamenjati kakor tudi tistim občanom, ki imajo sedanjo osebno izkaznico tako poškodovano, da le-ta ni več uporabna.
Z zamenjavo osebnih izkaznic bo upravni organ pričel v oktobru 1981. Za tako obširno delo bo izdelan program oz. razpored zamenjave osebnih izkaznic. Z razporeditvijo bi upravni organ občanom zagotovil, seveda če bodo le-ti upoštevali razporeditev, nemoteno zamenjavo.
Zato občane že sedaj opozarjamo, da naj upoštevajo razporeditev in zaprosijo za zamenjavo osebne izkaznice takrat, ko bodo po razporedu na vrsti.
Razpored bo pravočasnoobjavljenv „Naši skupnosti**.
Vse osebne izkaznice bodo morale biti zamenjane do oktobra 1984.
FOTOGRAFIJE ZA OSEBNO IZKAZNICO
Občane obveščamo, da je v 5. členu Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici določeno, da mora biti fotografija za novo osebno izkaznico izdelana na belem
tapravo za avtomatsko fotografiranje.
Opozorimo naj, da bo upravni organ prisiljen zavračati vse fotografije, ki ne bodo ustrezale gornjim pogojem.
Želimo, da tudi sami ob fotografiranju opozorite fotografa, da bo izdelal fotografijo, kot je predpisana s Pravilnikom o izvrševanju zakona o osebni izkaznici.
GRADNJA DOMA STAREJŠIH OBČANOV NA GROSUPLJEM

V občini Grosuplje tečejo prizadevanja za izgradnjo splošnega socialnega zavoda za varstvo starejših občanov od leta 1978 dalje. Ugotav-Ijamo namreč, da smo občina z visokim odstotkom starejšega prebivalstva, vsled česar so tudi potrebe po domskem varstvu čedalje večje.
V splošne socialne zavode po Slo-venj|i je vldjučenih 70 naših občanov, le za 19 od teh smo lahko zagotovili mesto v DVZ Ponikve, vsi ostali pa so bolj ali manj oddaljeni od kraja, kjer so preživeli večino svojega življenja, od sorodnikov in znancev.
Zavedajoč se želja in potreb starejših občanov, sta skupščini občinske skupnosti socialnega varstva in občinske skupnosti socialnega skrbstva na sejah v maju sprejeli program za gradpjo doma starejših občanov na Grosupljem. Program izhaja iz potreb po zavodskem varstvu v občini Grosuplje in v Ljubljani, s katero so dogovorjena skupna investicijska vlaganja. Dom bo zgrajen za 120 oskrbovancev, imel pa bo tudi del prostorov, ki bodo služili službam za pomoč izven zavoda živečih starejših občanov.
Lokacija zavoda je v Jerovi vasi Za izgradnjo je zagotovljeno zemljišče v izmeri 3200 kv. m. Predračunska vrednost investicije znaša 73,000.000 din, sredstva pa so zagotovljena pri skladu za gradnjo stanovanj in domov za upokojence pri SPIZ in sicer 40,000.000 din, s strani ljubljanskih občin (dotacija), 12,255.000 din je evidentiranih sredstev za občino Grosuplje po stanju 31. 12. 1980, za obdobje od leta 1981-1985 pa je dotok z grad-
njo (idejni projekt) pa bo financirala stanovanjska skupnost občine Grosuplje.
Priprave za gradnjo so v polnem teku in v kolikor ne bodo nastopile večje nepredvidene ovire, se bo gradnja pričela 1982. leta.
LAŽJE DO
LOVSKEGA
STRELIVA
Sredi junija je začel veljati novi Zakon o orožju, ki ca je sprejela Skupščina SR Slo-nije. Vse občan
ane, ki imajo
dovoljenja za posest in nošenje orožja ter člane strelskih in lovskih organizacij seznanjamo z novostjo zakona, da od 14, junija 1981 dalje strelivo za športno in lovsko orožje lahko nabavljajo občani z orožnim listom In osebno izkaznico, strelske organizacUe, organizacije ZRVS in lovske družine pa s predložitvijo dovoljenja za posest orožja. Torej ni več potrebno vlagati zahtevkov upravnemu organu za notranje zadeve za izdajo dovoljenja za nabavo streliva.
VEČJE SANKCIJE ZA NERESNO DELO LOVSKIH DRUŽIN, STRELSKIH DRUŽIN IN POSAMEZNIKOV
Upravni organ je pri svojem delu s strelskimi družinami, lovskimi družinami in nekaterimi posamezniki večkrat naletel na neresen odnos do zaupanega dela v društvu.
Po novem mora lovska družina ali strelska organizacija v 30 dneh
upravni oi
ko je žgan
Prav tako je potrebno obvestiti o vsaki spremembi
vrste ali kalibra orožja oz. zamenjavi orožja.
naša
skupnost
DOPISUJTE
V
NASE
GLASILO
javiti pristojnemu organu vsak primer prenehanja članstva v dni rini. 'Ce tega v predpisanem roku ne
stori, se kaznuje z denarno kaznijo
do50.r“ -
1.000 din.
Vsak posameznik se je ob spremembi stalnega bivališča dolžan priglasiti pristojnemu organu, da ra vpiše v evidenco izdanih orožnih listin in to v kraju novega stalnega bivaUiča.
Ce imetnik orožnega Usta oz. dovoljenja za posest orožja umre, mora pokojnikov polnoletni družinski član v 30 dneh priglasiti smrt imetnika orožnem lista organu, pri katerem je orožje registrirano.
Kdor odsvoji orožje, ga mora v 8 dneh po odsvojitvi odjaviti ter izročiti pristojnemu organu svoj orožni list oz. dovoljenje za posest orožja.
KDOR SPREJME TUJCA POD STREHO, GA JE DOLŽAN TUDI PRIJAVITI!
Odprtost meje, začasno delo naših občanov v tujini, obiski tujih turistov v Jugoslaviji - vse to utrjuje vezi med narodi in pogojuje sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Tako so tud! tuji državljani pogosti gostje naših občanov oz. njihovih družin. Do tu je vse lepo in prav. Smo samoupravna, demokratična in urejena dnifta. To pa hkrati pomeni, da smo dolžni izpolnjevati tudi obveznosti, ki nam jih : smo se velja tudi goslavjji.
Ugotavljamo pa opuščanje prijavljanja začasnega
prebivanja tujcev pristojnemu organu, to je oddelku za notranje zadeve skupščine občine. Zakon o gibanju in prebivanju tujcev to obveznost nalaga ti-
gorici in Videm Dobrepolju.
Ker so za kršitev oz. opustitev te obveznosti zagrožene tudi precej stroge kazni, priporočamo, da občani dosledno izpolnjujejo pojasnjeno obveznost.

NEKAJ TAKEGA KOT »MI MED SEBOJ« ALI ODRASLI O MLADIH, MLADI O ODRASLIH, KAJ PA VSAK O SEBI?
Ponavadi govorimo o pet tisočih potencialnih članih ZSMS v naii občini in čeprav Je ta številka zelo približna, jo lahko uporabimo kot izhodišče za analizo dejanskega položaja in vloge mladih v občinskem družbenem življenju. Kajti važnejše od številke le dejstvo, da je le slabih 70 procentov mladih med 14 in 27. letom vključenih v ZSMS in da jih je še od teh aktivnih komaj pol (pri čemer so že upoštevani tudi tisti mladi, ki delajo samo v družbenih organizacijah in društvih in ki te svoje aktivnosti skoraj nikoli ne pove-zujejo z delom v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine.!
■ že sedem let, odkar tudi sam aktivno porabljam svojo energijo v ZSMS , se srečujemo s pojmovanji, ki strogo ločijo med ..političnim" in „kultumološko-športnim“ delovanjem mladih. Nosilci teh tendenc so na raznih nivojih očitali mladim aktivistom, da ne vidijo preko svojih ozkih organizacijskih plotov široke baze mladih, ki se udejstvujejo v kulturnih, športnih društvih in drugih DO-D in ki v bistvu predstavljajo tisto zdravo, „nespolitizirano", to je v osnovi nepokvarjeno jedro mladih.
S takimi tendencami le potrebno obračunati na vseh nivojih, kajti če Jih sprejmemo , potem iz tep sledi kristalno jasno dejstvo, da ZSMS kot dnižbeno-politične organizacije ne potrebujemo. (Tudi tako ..odkritih pojmovanj Je veliko, čeprav jih nekateri hranijo samo za prijateljske pogovore.)
IX. kongres ZSMS je skušal z vključitvijo DO-D kot kolektivnih članov razširiti aktivnost organizacije ZSMS na širše množice mladih, vendar ta usmeritev v celoti še ni izpolnjena, kajti - med drugim - je treba popravljati škodo, ki je nastala že pred letom 1974, ko se je osnovna dejavnost mladinskih organizacij in aktivov odvijala v smeri organiziranja proslav, koncertov in plesov. Taka aktivnost je pustila svoje sledove na zdajšnji srednji generaciji, ki na vse akcije ZSMS gleda s takimi pogledi, kot so se ji oblikovali v letih njihove mladosti. Takratna mlada generacija pa zdaj opravlja in prevzema mnoge odgovorne dolžnosti in funkcije, na katerih s takimi pojmovanji večinoma le škoduje ZSMS.
Največja slabost osnovnih organizacij v občini Grosuplje je ntthova slaba organiziranost. V teh organizacijah delajo zelo mladi tjucfle, predsedniki OO ZSMS so stari ne več kot 14,15 let, kar samo po sebi ne predstavlja problema, težave pa se pojav|jo, ko je trebe organizirati akcije, progra-miratl celotno delo 00 ZSMS, voditi sestanke ...
Na drugi strani pa vemo, da v vseh sredinah živijo mladi delavci, ki že imajo precej izkušenj (vsaj morali bi jih imeti) z organizacijo in uresničevanjem delegatskega sistema; pa študentov ki bt lahko pomagali organizirati različne aktivnosti na vseh področjih toda vsi ti običajno nimajo pojma o tem, kaj te dogaja na področju štipendijske politike, kadrovske in stanovanj dre politike, U tudi njih neposredno zadevajo.
Ce bi hoteli imeti v ZSMS dovolj kadra za opravljanje zahtevnih nalog (biti predsednik 00 ZSMS je ena najte^ih) in funkcij, bi morali v naši občini organizirati vsaj štiri dobro obiskane MPS na leto ter vsaj devet večdnevnih MDA. Tu pa že naletimo na navidez nepremostljivo težavo: sredstva (denar) in tudi kadri, tako da zaidemo v nek navidezno začaran krog, iz katerega te le počasi premikamo naprej.
Tudi OK ZSMS bi lahko bolje delala, če bi vsa področja pokrivali odgovorni nosilci, ki bi se zavedali pomena in teže svojih nalog in ne da marsikatero akcijo izpeljemo z velflrimi napori in trudom peščice posameznikov, ki se spopadajo z raznovrstnimi nalogami (od pisanja naslovov in lepljenj« znamk do neposredne udeležbe na kulturnih in športnih prireditvah^ Vidimo lahko isto skupino tudi, kako pripravlja lokalno mladinsko
delovno akcijo, mladinsko politično šolo, kviz tekmovanje in tako dalje in tako dalje. Tako vsestranska aktivnost ne le da vzame ves prosti (in neprosti) čas posameznikom, ampak tudi (in predvsem) ne zagotavlja zadostne kvalitete in kvantitete akcij, ki jih izvaja ZSMS v naši občini.
Največjo družbeno škodo (in največji neuspeh ZSMS) predstavlja tista množica mladih, ki se niti do 20., 21. leta ne vključijo v družbeno življenje, kajti to je potencialna beza ..apolitičnih", družbeno neorganiziranih občanov, ki se le redko vključijo v družbena dogajanja, pa še takrat ponavadi zaradi karierizma in podjetništva, kar seveda pomeni, da taki ljudje ne vidijo dlje od svojih lastnih, zasebnih, osebno-lastniških interesov.
V občini Grosuplje naletimo na spekter različ • nih pojmovanj o aktivnosti in vlogi ZSMS v družbenem življenju. Na žalost ima velika večina, med njimi tudi precej mladih, nedefiniran odnos do naše organizacije. V bistvu sploh ne poznajo njenega dela niti pravegt imena. Celo razni organi SO še vedno pišejo račune, pošiljajo pisma, itd. raznim komitejem, aktivom, društvom ZSMS in podobno, namesto na predsedstvo OO ZSMS ali OK ZSMS. Tudi to je nek pokazatelj tega, kako .javnost" sprejema ZSMS, celo zelo značilen pokazatelj!
Nadalje se pbjavljajo pojmovanja, ki izražajo pozitiven odnos do ZSMS, v večini le zaradi primerjave med delom ZMS pred leti in ZSMS danes. Taka pozitivna mnenja najdemo pri veliki večini tistih, ki neposredno sodelujejo z ZSMS pri raznih akcijah.
prepočasi. Za to počasnost nosijo veliko krivde tudi OO ZSMS.
Ce poskusimo oceniti delo OO ZSMS v naši občini, potem lahko najbolj kritično obravnavamo wav organizacijo, ki leži v njenem središču - Grosuplju. V mnogih KS, kjer imajo desetkrat slabše pogoje za delo in tudi desetkrat mani članstva, lahko ocenimo akcije z dosti boljšo oceno. Poleg gole nezainteresiranosti jc vzrok za tako stanje tudi ozkost programske usmerjenosti nekaterih dosedaj delujočih mladincev v tej OO ZSMS, pa tudi skrajno „sopot-niški" odnos, v najslabšem smislu te besede, vseh krajevnih faktorjev, ki se skoraj ne zanimajo za delo 00 ZSMS. Osnovni organizaciji v KS Grosuplje manjka organizatorjev, manjka jim aktivnost tiste čete mladih komunistov, ki potuhnjeno živijo v tej KS in največ kar storijo je to, da kritizirajo; OO ZSMS manjka samoiniciativnosti in skupnega interesa, v njej je preveč Ozkosti, neangažiranosti, samozadovoljstva in ciničnega kritizerstva, ki ga lahko srečamo na vsakem koraku. Celo tisti mladi, teh sicer ni malo, ki delajo v raznih DO-D v okviru KS, ne vodijo aktivnosti teh DO-D in ostajajo pasivni pri reševanju različnih težav in problemov DO-D. V krajevni skupnosti - na primer - je veliko dobrih košarkaršev, je igrišče, dvorana, toda košarkarskega kluba ni. Vzroka torej ni mogoče iskati v pogojih za delo, finančnih sredstvih, kadru, ampak v organizaciji. Vsi bi samo igrali, nihče pa ne bo organiziral, pripravil, vodil, oziroma nihče ni pripravljen storiti ničesar, kar ne vodi izključno k zadovoljevanju njegovih osebnih interesov, kar zahteva odgovorno in družino usklajeno delo.
Na žalost, ali pa na srečo - nobena oznaka v celoti ni primerna - so naštevane težave, posebno or^nizacijske in kadrovske, v delegatskem sistemu in tudi pri drugih DPO mnogokrat Šžr1»jf izrazite. Seveda tako stanje pri različnih strukturah pogojuje tudi težave ZSMS in obratno.
blemski konferenci OK ZKS in OK 2. 1981 smo ocenili vlogo ZSMS v
družbenem življenju občine ter sprejeli sklep o nalogah Zveze komunistov, ki pa se uresničuje
Podobni problemi in težave se pojavljajo tudi v drugih, večinoma večjih OO ZSMS v KS a tudi v delovnih organizacijah. Dokler ne bomo z zavestno akcijo, z delom in osebnim zgledom mladih in manj mladih članov Zveze komunistov razbili in izničili take miselnosti, toliko časa bodo vsa prizadevanja za aktivizacijo širšega kroga mladih v 00 ZSMS in tudi OK ZSMS prinašalaTe borne uspehe.
Janez Janša


. O k. SZT)l Qro3Li/iLfb
{{.ireolni^ti/o V/rtt- Sjft/PNCST,
llolocivorsUa & (plMD $r0ji<M/c Sčoy&ru^Q
»KOZJANSKO 81«
Letos že sedmo leto zapored odmeva brigadirski ,Jioruk“ v tem manj razvitem področju Slovenije. V tem času se je na Kozjanskem zvrstilo 135 mladinskih delovnih
česa križa Slovenije. Zaradi velikega teritorija, ki ga akcija pokriva, so brigadirji nastanjeni v dveh naseljih: Šentvid pri Planini, kjer so štiri brigade in Bistrici ob Sotli, kjer sta drugi dve.
Grosupeljski brigadirji skupaj z brigadirji MDB* Duro Pucar-Stari“
njihovega dela pa bi težko pretopili
v dinarje. Letos bo v osrčju teh ________e____j.________________________
hribovitih krajev, ob domačijah, stanujejo v stari Soli v Bistrici na lejer zgarani kmetie Se nosijo vodo v sami meji s Hrvatsko. posodah iz studencev in skrbno Že v prejSnji Številki „NaSe nranijo kapnico, kjer si Se vedno skupnosti** smo pisali o težavah pri svetijo s petrolejkami, skorajda sedemsto brigadirjev v treh izmenah vsako jutro dvigalo brigadirsko zastavo. Pridružijo se tistim Štiri tisočim, ki bodo na desetih zveznih in republiških akcijah po Slovenili gradili ceste, vodovode, pogozdovali planjave, pazili na otroke v brigadirskih vrtcih, priskočili na pomoč pri poljedelskih opravilih.
4. julija se je že končala orva izmena MDA »Kozjansko 8l“.
Komandant akcije MARJAN BALANT je izmeno takole ocenil:
„Delo ni bilo v celoti realizirano zaradi Šestih deževnih dni, kljub temu pa so brigadirji presegli normo za 50 %. Razveseljivo je zelo dobro sodelovanje z domačimi, ki vsako leto brigadirje sprejmejo kot svoje.
Začela se je že druga izmena, v kateri so brigade bolje pripravljene.
na trasi nadoknaden zaostanek iz
prve.
V drugi izmeni poleg MDB Jože Kovačič iz Grosuplje^ sodelujejo brigadirji iz Nila, Murske Sobote, Maribora, Olova in brigadirji Rde-
neizkuSenih s povprečno starostjo okoli 17 let.
Vodstvo brigade je s strahom pričakovalo, kako se bo ta mala in mlada brigada spopadla s precejšnjimi nalogami na deloviSču in na področju interesnih dejavnosti. Vendar je bil strah odveč, saj seje že prvi dan brigada povečala na 37 brigadirjev. Brigada iz Olova jim je namreč odstopila viSek brigadirjev in na ta način pokazala, da je Pripravljena vsestransko sodelovati z naSimi brigadirji. Se več, že tretji dan sta obe brigadi, na predlog bosanske, sklenili dogovor, da tl bosta delili delovni uspeh. Tako brigidi živita in delata kot ena in med brigadirji se je razvilo pravo tovarištvo brez nepotrebne konku* renče. Vseh 84 brigadirjev, ki so nastanjeni v Bistrici, dela pri gradnji vodovoda.
V prvih desetih dneh so dosegli povprečno normo 165 %, kar je rujbaljSe povprečje druge izmene na MDA »Kozjansko 81“. Brigadi sta
i
že izdali vsaka po dva biltena in lepo Število stenskih časopisov z informa-djsko, kultumo-zabavno vsebino. Skupaj pa sta pripravili tudi neka; uspelih brigadirskih večerov o tabornem ognju.
Komandant grosupeljske brigade, Matjaž Čampa je takole ocenil dosedanje uspehe svojih brigadirjev: »Ker Je večina prvič na akciji, smo potrebovali nekaj dni, da smo zaživeli „po brigadirsko". K hitrejSl prilagoditvi so največ prispevali tovariSi iz Bosne, ki so nas vključili v svoje aktivnosti, in tako nala neizkušenost ni priSla toliko do izraza. Zelo smo bili presenečeni, ko so nam predlagali, da delimo odsto-
Sonja Kastelic ie prvič na akciji »Nisem pričakovala, da bo tu živijo
da bo tu življenje tako natrpano. Ne utegnem niti pisati domov, če je že kqj prostega časa popoldne, pa ga porabim za pripravo biltena, stenčasa in dobno. Všeč mi je res pristno
priprav
podobi
tovariSi
tke, saj so vsi bUi fizično močnejSi. Naiih ugovorov, da bodo prikrajšani, niso hoteli slišati. Res je lepo delati z njimi, saj ni nepotrebnega rivalstva, vsem pa je cilj, da pomagamo ljudem Kozjanskega zagotoviti vodo in razvijati bratstvo in enotnost med mladimi."
tovariško sodelovanje z Bosanci, pa tudi domačini so nas lepo sprejeli."
Najmlajši brigadir je trinajstletni Sandi Smerke iz Višnje gore: »Za brigado sem se odloču na priporočilo tovarišev v Soli in mi ni žal. Le vstajanje ob štirih je malo težko, Sele telovadba me zares zbud. Na trasi pa se skupaj z lopato uspešno kosava s starejšimi."
V MDB »Jože Kovačič" je tudi Ristavski Smag iz Krive Palanke: »Došao sam u tu tnalu brigadu i moram, da kažem, da su to divni dečki. Osječam se, kao, da sam jedan izmedju njih. Zanje ne postoji nacije - svi smo isti. Tu, gdJe je
živela Titova majka, goji se bratstvo ijedinstvo.“
V soboto, 11. 7. je vseh Sest brkad II. Izmene MDA »Kozjansko 81" sodelovalo na udarniški akciji nti obnovi ceste v hribovito vasico Osredek. S te akcije so tudi ti posnetki.
Prepričani smo, da bodo brigadirji, ki nosijo ime po našem narodnem heroju Jožetu Kovačiču, Se naprej uspešni in da se jih bo veliko vrnilo z udarniško značko.
Vsem delovnim organizacijam, posebej Se Instalacijam, Kovinastroju in Motvoz in platnu Grosuplje, ki so finančno omogočale udeležbo MDB Jože Kovačič**
na Kozjanskem 81, te nelepše zahvaljujemo.
Tone Kogoviek
AKTIVNA BRIGADA RKS
Brigada Rdečega križa Slovenije „Dr. Pavel Lunaček-Igor“ je delovala v Suhi Krajini v letu 1981 od 6. julija do 1. avgusta 1981. Svoje naselje je imela v Žužemberku, delo pa je opravljala v štirih občinah in sicer: V Grosupljem, v Kočevju, vTiebnjem v Novem mestu.
V naši občini je delala v naslednjih krajevnih skupnostih; v Ambrusu na Krki in v Zagradcu, kjer so bili organizirani brigadirski vrtci. Brigadirski vrtci so delovali v prostorih osnovnih šol, skupno pa je bilo vključeno v organizirano varstvo 100 otrok. Imeli smo 12 vzgojiteljic tretjega in četrtega letnika vzgojiteljice šole. Mentorstvo je opravljal Vzgojno varstveni zavod Grosuplje.
Istočasno sta delovala tudi dva zdravstvena brigadirja na območju krajevne
skupnosti Zagradec. Mentorstvo je opravljal Zdravstveni dom Ivančna gorica. Omenjena brigada Rdečegp križa je delovala v naši občini letos že četrtič.
V vseh treh krajevnih skupnostih so bili organizirani dnevi prUetnm občanov in sicer; V krajevni skupnosti Ambrus 19. 7. 1981 ob 11. uri v gasilskem domu v Ambrusu, v krajevni skupnosti Zagradec pa je bil dan priletnih občanov 26. 7. 1981 ob 11. uri v kulturnem domu Zagradec, istega dne ob 16. uri pa je bilo srečanje priletnih občanov v krajevni skupnosti Krica.
Za kulturni program so poskrbeli: krajevne skupnosti, osnovne šole, brigadirski vrtci in brigadirji. Srečanje priletnih občanov so financirale krajevne skupnosti in občinska skupnost socialnega skrbstva Grosuplje.
PRVI DESETARKI V OBČINI
Med 64 mladinkami prostovoljkami Iz vse Slovenije, ki so se udeležile štirinajstdnevnega urjenja v izobraževalnem centru SLO in DS v Pekrah pri Mariboru, sta tudi dve iz naše občine.
To sta Vesna Colič in Fajfar Rasima, k i sta program uspešno absolvirali, zadolženi pa sta bili tudi za organizacijo kulturnega življenja v enoti
„Bilo je zelo zanimivo na vseh področjih dela in ne preveč naporno", sta ob vrnitvi še polni vtisov pripovedovali Vesna in Rasima, „zato tudi drugim dekletom priporočava, da se preko teh in podobnih usposabljanj vključijo v enote teritorialne obrambe."
J.N.
IVANA
ROBIDA
PREJELA
ZLATI
ZNAK
ZSMS
Najvišje republiško priznanje Zveze socialistične mladine Slovenije je Ivana Robida prejela za dolgoletno uspešno delo v mladinski organizaciji^ svojim delom je pričela kot predsednik osnovne organizacije ZSMS v Grosupljem. Od leta 1974 do 1976 je bila čbn predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Grosuplje. Leta 1976 je bila izvoljena za članico predsedstva in predsednico konference mladih iz krajevnih skupnosti pri republiški konferenci ZSMS. V prvem mandatnem obdobju po 10. kongresu pa je opmvljala funkcijo predsednika nadzornega odbora.
Leta 1980 jedila izvoljena za sekretarja medobčinskega sveta ZSMS Ljubljanske regije, to dolžnost pa še danes uspešno opravlja.
Čestitamo!
JN
O
TO JE PRAZNIK VSEH NAS
r
C;-rednja republiška proslava ob dnevu vstaje slovenskega naroda
’■ V Ljubljani se je 21. julija zbralo več kot 80.000 ljudi, med njimi so bili tudi številni ljudje iz naše občine. Na osrednji republiški proslavi ob dnevu vstaje je Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ odkril spomenik velikemu revolucionarju in mislecu Edv.lrdu Kardelju. Sergej Kraigher je v svojem govoru med drugim dejal:
Tako nagel gospodarski in splošni družbeni razvoj pa je nosil s seboj in končno nekatera p:
zaostril i
protislovja in gospodarske
težave, ki jih moramo reševati prav sedaj z '"so odločnostjo in doslednostjo. Predsedstvo SFRJ je že na lil. kongresu samouprav-ijalccv ob sklepih tega kongresa in v zvezi z »alogarni srednjeročnega družbenega piana opozorilo na neposredne naloge, Katerim
moramo v sedanjem trenutku nameniti vse
in družbenega razvoja Jugoslavije. Na to je predsedstvo SFRJ opozorilo tucu skupščino SFRJ ter predsedstva socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Skupščina SFRJ in skupščine socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, njihovi izvršni sveti in drugi organi, kakor tudi vse družbenopolitične organizacije razvijajo sedaj vse intenzivnejšo in vsebinsko konkretnejšo aktivnost za uresničevanje osnovnih ciljev naše ekonomske politike in za obvladanje »veh glavnih slabosti, ki preraščata v vse bolj resen politični problem: to sta neugoden razvoj odnosov s tujino in neobvladana rast cen in inflacije.
' Popoln uspeh teh široko zastavljenih naporov in ukrepov zahteva, da v naši ekonomski politiki oziroma v njeni praksi dokončno obračunamo z eno njenih osnovnih slabosti. Obračunati moramo s politiko sa-moza do voljnega zapiranja vase, s politiko podrejanja demokratično ugotovljenih splošnih in skupnih potreb in interesov posameznim načrtom ne glede na posledice za celoto in ne glede na težave, ki jih s tem povzročamo drugim. Takšna politika je s samoupravljanjem nezdružljiva in je svojevrstna posledica in odraz politike avtarkije, Id je nismo nikdar sprejeli kot linijo našega rasKoia, v praksi pa se od nje še nismo poslovili niti v republikah niti v občinah, pa tudi ne v organizacijah združenem dela bi njihovih združenjih; tudi v organih in organizacijah federacije še ni do Kraja premagana.
Njena posledica je voluntarističen, samovoljen odnos do zakonitosti domačega in mednarodnega trga, neutemeljeno dviganje ecn, ob tem pa v mnogih delovnih or zacijah nizka on tako da poslujejo
oduktlvnost proizvoi na meji rentabilnosti
Izgubami. Njen vpliv pa' se kaže tudi v neobrzdani stihiji v gibanju vseh vrst potrošnje ter v stalnih težavah z likvidnostjo
tako organizacij združenega dela kot bank. Taka politika sloni, po drugi strani, vedno na zadolževanju in si zna vedno izposlovati emisijo denarja prek kreditov za obratna sredstva ter njihovo spreminjanje v dolgoročne naložbe In v vir stalnega napajanja vseh vrst potrošnje. To je eden glavnih virov infl&cijo, ki ie vodno dolujo« Inflacija pa ob taki politiki sama kot taka s stalnim razvrednotenjem ekonomskih pa tudi splošno veljavnih družbenih meril krepi monopolistične težnje v gospodarstvu, krepi težnje po zapiranju tim In slabi delovanje enotnega jugoslovanskega gospodarskega področja. 2a te pojave je tako kriva predvsem naša nedoslednost v samoupravljanju,
ne pa samoupravne sistemske rešitve, kot trdijo danes vse glasneje prav tisti, ki nam namesto samoupravnih rešitev ponujajo vračanje na sestavine starega, preživelega sistema, ki smo jih s spremembami ustave opustili prav zaradi njihove neuspešnosti in politične nevzdržnosti. To so tudi glavni razlogi, da združevanje dela in sredstev na podlagi skupnih programov zaostaja za dejanskimi potrebami, vse to tudi slabi delovanje objektivnih družbenoekonomskih osnov za samoupravno družbeno planiranje in njegovo integracijsko delovanje.
ZVEZNO
PRIZNANJE
NAŠI
MLADINI
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Grosuplje je na slavnostni seji republiškem odbora ZZB Nov Slovenije 21. julija v veliki sejni dvorani slovenske skupščine v Ljubijani prejela zvezno priznanje: plaketo Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije.
Občinska konferenca ZSMS Grosupjje se je v minulem obdobju aktivno zavzemala na področju razvijanja In negovanja tradiefl NOB. Tako že več let orga-nizlra za obletnico OF skupaj z Občinskim odborom
ZZB NOV to socialistično zvezo, tekmovanje mladih iz zgodovine NOV „Tito revolucija**, kjer vključujejo preko šolske mladine tudi vaško in delavsko mladtoo iz
• pohodne mladinske enote nosijo slavna imena slovenskih pmlzanfldh brigad fll. grupe odredov, Tomšičeve brigade to komandirjev teh brigad, Jakhl Dotfe, Jože Kovačič itd.) Mladinske pohodne enote se vkflučujejo v prostovoljne delovne akcije nju spomenikov Iz NOB to se udeležujejo pohoda po poteh slavne XIV. divizije ta
pri obnavija-vsakoletnega so bili v fe-
tošnjem pohodu pohvaljeni od štaba pohoda, kot ena najboij množično organizirana enota.
Tudi v KS so mladinci neposredno povezani s krajevnimi združepji borcev NOV, kjer skupaj načrtujejo razne akcije ali s področja negovanja trad[| NOB au s področja obrambnih priprav v KS.
Občinsko vodstvo se vsako leto organizirano vključuje v delovne akcije tako v zvezne, republiške tolo-katoe. Splošno je znano, da je delovna brigada NH Jožeta Kovačiča ena najboij organiziranih to politično osveščenih mladincev, kateri so dobitniki več prignani to pohval.

Zasebni sektor
GOSTILNE
1.	Lukjm Cveta,
2.	Groznik Ana
3.	Marolt Svetozar
4.	Borštnik Jože
5.	Novak Amalija
6.	Ilovar Franc
7.	Kovačič Alojz
8.	Kramar Terezija
9.	Klemenčič Feliks
10.	Prpar Franc
11.	Grabnar Tinca
12.	Hočevar Franc
13.	Což Florjana
14.	Adamič Mirko
15.	Serek Julijana
16.	Volk Milena
17.	Cvetkovič Aleksander
18.	Kos Cvetka
19.	Govedih Zvonko
20.	Markič Janez
21.	Stefe Dušan
BIFEJI
1.	Murn Veronika
2.	Kepa Joži
3.	Čop Jožica
4.	Strašek Franc
5.	Verbič Martina
6.	Gačnik Jožefa
7.	Kmetec Vida
8.	Vidmar Marko
9.	Orel Alojz
10.	Kutnar Jerica
11.	Dukič Nikola
12.	Zgaga Ivanka
13.	Gruden Jožefa
Družbeni sektor
/
1. Motel „TuristM Grosuplje
-	kuhinja z restavracijo m točilnico *
-	taverna
-	recepcija
2. ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje TOZD Polževo Gostinstvo in turizem
-	gostilna „Pod lipo"
-	gostilna ,J4a klančku"
-	gostilna „Ob črpalki"
-	gostilna ..Penzion"
-	gostilna ..Grosupeljčan"
-	gostilna „Pri mostu"
-	gostilna ..Adamičev hram"
bife,.Kegljišče"
-	gostilna ..Majolki"
-	gostilna »Brdavs"
-	hotel »Polževo"
TZO Grosuplje - bife žalna Mercator - bife Grosuplje

i
Krka 30, n. Krka Šentvid 63,p. Šentvid Staro apno 2, p. Turjak
> apno i, p. Turjak
____>46, p. Krka
Fužina 43, p. Zagradec Muljava 22, p.Iv.g.
Selo 6, p. Šentvid Perovo 7, po. Grosuplje Radohova vas 3, p. Sentv. Razdrto 7, p. Šmarje Radohova vas, p. Sentvid Videm 54, p. Videm-D. Pristava 4, p.Iv.g.
Pristava 64, Videm-D. Višnja gora 108, p.Vg. Višnja gora 128, p.V.g. Cesta na Krko 33, p.Gr. Ivančna gorica 64, p.Iv.g. Cerovo o, p. Grosuplje Ivančna gorica 61, pjv.g. Polica, p. Grosuplje
Delovni čas
6-22
7-	22
8-	22 7-21
6,30-22
7-	22
8-	22
10-	23 7-21 7-22
7-	21
8-	22 12-21
7-22
7-22
11-	12 11-23
7-22
11-21
9-22
7-22
dan v tednu, ko je lokal zaprt torek torek
ponedeljek
sreda
ponedeljek
četrtek
četrtek
torek
ponedeljek
torek
torek
sreda
ponedeljek
nedelja
torek
ponedeljek
MOTEL,
GOSTILNE
IN
BIFEJI
i
Male Reberce 6. p. Zagradec	7-21
Praptoče 6, p. Šentvid	7-22
Šentvid 12, p. Šentvid	7-21
Stična 33, p. Iv. gorica	8-23
Ivančna gorica n.h. Iv. gorica	7 -23
Podtabor 4, p. Grosuplje	7,30-22
Višnja gora 1, p. Višma gora	7-22
Ambrus 49, p. Zagradec	l-H
Fužina 13, p. Zagradec	6,30-21
Radohova vas 17, p. Šentvid	14-24
Ivančna gorica 62, p. Iv. gorica 7-23 Videm 46, p. Videm Dobrepolje 9_23 ,Predstruge34, p. VidemDobrep. 7_2i
nedelja
sobota
sobota
ponede^ek
ponedeljek
sreda < četrtek
Perovo 1, p. Grosuplje
6-23
20-03 ponedeljek neprekinjeno -
Adamičeva 14, p. Grosuplje	
Stična	7-22
Šentvid pri Stični	7-22
Ivančna gorica	7-22
Ivančna gorica	7-22
Grosuplje	6-22
Grosuplje	7-22
Grosuplje	7-22
Grosuplje	6-22
četrtek
vsako H. in III. nedeljo v mesecu
Šmarje	7-22
Videm Dobrepolje	7-22
Polževo, p. Višnja gora	7-24
V sami turistični sezoni želimo naše občane kot tudi tuje turiste seznaniti s turistično-gostinsko dejavnostjo na območju občine. V naslednji tabeli so prikazani vsi gostinski obrati, njihov delovni čas, in dnevi v tednu, v katerih je lokal zaprt. Želimo, da bi ta pregled pripomogel k živahnejšemu turističnemu utripu na našem območiu.

$
sn
»
s s

ŠOLSKI CENTER SKORAJ KONČAN
V teh dneh tečejo zadnja dela na objektu novega šolskega centra Ivančna gorica - Stična v katerem se bo 1. septembra pričel pouk za učence in dijake osnovne šole in gimnazije Josipa Jurčiča Stična ter dijake, ki se bodo letos prvič vključili v usmerjeno izobraževanje.
Prizadevanje delavcev SGP Grosuplje in njihovih kooperantov kažejo, da bo objekt do pričetka pouka zgrajen in usposobljen za izvajanje vzgojno izobraževalnega pro-cen. Trenutno na objektu končujejo z instalacijskimi deli, polagajo talne in lesne obloge ter dokončno pripravljajo objekt za namestitev
Poudariti moramo, da se je zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev precej zmanjšal program zunanjih igrišč, zunanjega prostora za prireditve, neasfaltirana bo ostala cesta do šolskega centra, pa tudi del stare opreme in učil bodo uporabljali v novem centru.
Z novim šolskim letom se bo v šolskem centru pričel pouk tudi za učence nižjih razredov osnovne šole Stična. S tem bomo izenačili pogoje dela vseh učencev in učiteljev ter boli racionalno izkoristili sredstva, Id jih osnovna šola dobi za materialne izdatke, saj ni pričakovati, da bi
SREDSTVA	
Za dograditev novega objekta je zagotovljenih 210 383 000 din,	
od tega: - gradbena in instalacgska dela,	r
zunanja ureditev, podražitve, zemljišče, nadzor	186.343.000
- oprema	21.040.000
- ostalo (obresti)	3.000.000
Sredstva so zagotovljena iz nasledijih virov:	
- lastna sredstva	93.376.000
- namenska sredstva izobraževalne skup. Slov.	19.500.000
- kredit izobraževalne skup. Slov.	11.300 000
- kredit Stanovanjske komunalne banke	86.205.000
iole dobile letos več sredstev, kot do sedaj, pa čeprav bo vzdrževanje nove stavbe neprimerno dražje, kot sedanjih stavb.
Dosedanji vpis v nove oddelke usmerjenega izobraževanja je že dokazal upravičeno zahtevo, da imamo tudi v naši občini oddelke usmerjenega izobraževanja. Čeprav je še nekaj prostora v oddelkih družboslovne smeri, v katero se je do sedaj vključilo 53 učencev pa so že polni oddelki kovinarske usmeritve. V oddelek skrajšanega programa se je prijavilo 32 učencev in v oddelek srednjega programa 62 učencev.
Delavci že urejujejo okolico.
opreme. Glede na to, da je v prvem tednu avgusta predviden tehnični pregled objekta potekajo dela tudi na urejanju prostora pred novo šolo, dovoznih poti in parkirišča. Žal pa do pričetka pouka ne bodo dogradili športnih igrišč, ki jih bodo pričeli urejati šele v avgustu.
Prav sedaj šolsko opremo pred Časom, izobi
objekt s že kupili občinska
obraževalna skupnost prihranila nekaj sto milijonov dinariev glede na podražitve opreme v zadnjem času.
V zaključni fazi opremljanja je tudi šolska kuhinja in športna dvorana.
Trenutno še ni opreme za specialne učilnice usmerjenega izobraževanja, pozneje pa bodo opremljene tudi delavnice zaradi poznejših rokov dobave nekaterih strojev, vendar se po programu delavnice koristijo šele v letu 1982 oziroma v 2. letniku.
Oprema je te v centru in jo bodo kmalu montirati.
AKCIJA »BREZPLAČNI UČBENIKI ZA VSE UČENCE«
IN PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA OSNOVNI ŠOLI »LOUIS ADAMIČ« GROSUPLJE
Tudi v šolskem letu 1981/82 nadaljujemo z akcijo »brezplačni učbeniki za vsakega učenca". Tako bodo tudi letos vsi učend oddali vse svoje učbenike in ob pričetku naslednjega šolskega let* dobili druge, za kar bodo starši prispevali simbolično vsoto. Da bi bil delež staršev in družbene skupnosti v bodoče še manjši naj starši po svojih močeh poskrbijo, da bodo učenci še bolj varovali učbenike.
Vsako leto skušamo staršem prihraniti tudi pot In tekanje od trgovine do trgovine v Ljubljani zato
l podru: tako od 9. do 18. ure.
Od 1. avgusta dalje pa starši že lahko kupijo potrebščine tudi v trgovini ABC TABOR ,J>ripoifi“.
LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK
Kot že nekaj let nazaj, letovanje predšolskih otro smo prvič organizacijo let
olskih otrok na Debelem rtiču. Letos prvič- organizacijo letovanja razširili tako, da so lahko letovali tudi otroci, Id ne obiskujejo vzgojno varstvene organizacije.
V tem letu je letovalo 93 otrok v starosti od 4-6 let od tega: iz WO Grosuplje 45 otrok, iz enote v
tl,
KS Zagradec 6 otrok iz KS Policami otrok iz KS Mlačevo. Skupnost otroškega varstva Grosuplje je omogočila 7 otrokom brezplačno letovanje, ostali pa so prispevali sredstva po dohodkovnih zmožno-
stih družine. Otroci so letovali 10 dni v času od 17. do 27. iunija. Delo so vodile vzgojiteljice Iz WO Grosuplje in študentka 3. letnika medicinske fakultete.
Otroci so čas letovanje preživeli lepo, čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
V času letovanja so opravili izlet v Piran, kjer so
si ogledali .AKVARP" ^ '	.................. '
rastlinja, ti
opravili
IRIJ", Ki je poln morskih živali in iinja, ter Muzej plovil na molju. Ogledali so si tudi Koper, Ankaran in prehod državne meje s sosednjo republiko Italijo, ki Je v bližini Debelega rtiča. Po desetih dneh letovanja so postali že prava družina In vtisi na letovanje to se vrezali v spomin in srce, tako vzgojiteljicam, kot otrokom.
LOUIS ADAMIČ
NAS ROJAK S TUJIM IMENOM, A S SRCEM SLOVENEC
Če smo sledili dnevnemu tisku, smo lahko ugotovili, kako so v ZDA potekali Adamičevi dnevi, ko je prireditev sledila prireditvi Smo se krajani Grosuplje sploh kdaj - morda le letos, ko je to ime tolikanj omenjeno — le vpraSali, kdo je bil LOUIS ADAMIČ? - Louis Adamič - mož s tujim imenom in nam tako domačim priimkom. Vendar - za domače je le Lojzek - Lojz -takšen, na kakršnega jih vežejo spomini, ko je skoraj še otrok zapustil domače poljane in potem, ko se je poln ljubezni do teh krajev, vračal domov.
Če trdintOr-da je naša Dolenjska zibel slovenstva, potem je za to resnico vsekakor prispeval svoj delež naš rojak Louis Adamič. Zato, poglejmo še enkrat na spominsko ploščo, vzidano na gradu Praproče, samo dober lučaj od centra Grosupljega, na kateri je zapisano:
iu ameriških univerzah. Kmalu pa je obupan in razočaran ugotovil, kaj je priseljencem Amerika. V naslednjem delu „Smeh v Džungli*' je namreč ugotovil, da ,je to življenje - džungla".
Za ti dve knjigi je dobil leta 1932 Guggen-heimovo štipendijo in tedaj se je z ženo Stello - Američanko, prvič vrnil v domovino. Tu je spoznaval družbene razmere in politično stanje, ter po vrnitvi v Ameriko napisal knjigo ..Vrnitev v rodni kraj", ki je živahen in prepričljiv opis ljudi in domačih krajev, prežeta z lirično milino, ki izvira iz Adamičeve slovanske narave, pa tudi polna ostre intelektualne kritike o razmerah v njegovi rodni deželi. Tako je kralju Aleksandru prerokoval, da bo umrl nasilne smrti, svoji deželi pa prerokoval, da si bo z revolucijo morala priboriti svobodnega naroda dostojno življenje. Knjiga je razkačila kralja Aleksandra in preplašila jugoslovansko vlado, učinkovala pa je kot protest
Rano otroštvo je preživljal prav v času, ko so naši ljudje, tudi njegovi sovaščani, odhajali v tujino, da si tam zaslužijo večji in boljši kos kruha. Ko so se s ..polnimi žepi dolarjev vmčali iz obljubljene dežele v stari kraj", jih je z veliko mero otroške radovednosti opazoval in nekoč prav tako otroško naivno dejal materi, ki jo je nadvse cenil, ljubil in spoštoval: .Nekoč pojdem v Ameriko!"
Ni ie iz otroka postal fant, ko seje res odpravil na to dolgo in nevarno, njemu tako usodno pot 30. decembra 1913. leta se je izkrcal v naj-večjem pristanišču sveta, v New Yorku, ganjen in navdušen ob pogledu na nadnaravno veliki kip Svobode. Takrat je fantič vedel prav malo ali skoraj nič o vprašanjih, ki so ga pozneje, v njegovi zreli moški dobi tako vznemirjala kot človeka in kot pisatelja. O Ameriki in življenju tam, kije Louisu Adamiču zapisalo usodo...
V New Yorku si je poiskal delo pri slovenskem listu »Narodni glas , vpisal se je tudi v večerno šolo, da bi se naučil angleščine, sgj je bilo
meje sam zapisal: »In nekaj dni sem globoko in ostro sovražil vso to deželo!
Za različna dela je moral poprijeti, da se je Id preživljal, popotoval po deželi in jo spomni. Boj delavstva proti izkoriščanju, obupne množic med gospodarsko krizo, napori obstanek - v te probleme se je temi vtisi napisal prvo veliko
____ ____________ Knjip o stoletnem razrednem
nasilju v Ameriki je pozneje postala učna |cqjiga
lahk> znavaL' Boj razmere
proti vsakršni diktaturi. Pisatelj Je bil zdaj v največjem poletu svoje ustvarjalnosti, saj je delo sledilo delu: Boj, Vnuki, Zibelka življenja, Hiša v Antuji, Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Kako vam je ime?, Pot tja in nazaj, Narod narodov, Večerja v Beli hiši,... S svojimi književnimi deli je globoko posegel v ameriško javno in kulturno življenje Toda, čeprav je postal iz novega, priseljenega Američana pristen Američan, ni nikoli pozabil svoje stare domovine. V najhujšem vojnem viharju je predaval in objavljal članke o boju jugoslovanskih narodov in leta 1943, ko je tuji škorenj neusmiljeno teptal po naši domovini, je izšla njegova knjiga Moja rodna dežela, kjer je svetu prvič prikazal resnico, nastanek in pomen NOB.
Tedaj, ko so bili v zahodnem svetu pri-jatelji nove Jugoslavije tako maloštevilni, ji je dan za dnem pridobival novih somišljenikov, bojujoč se za partizane, kakor da stoji med njimi s puško v rokah...
Danes vemo, da je Louis Adamič ostal pristen Slovenec in - rad se je vračal med svoje rojake. Sleherni trenutek pa je v dalj-. ni Ameriki mislil na svojo Kranjsko deželo. Ko je leta 1948 sem prišel poslednjič, je zbral tudi snov za svoje zadnje, žal nedokončano delo Orel in korenine. Orel - simbol Tita in jugoslovanske revolucije...
Septembra 1951. leta je Louis Adamič z rokopisom tega dela, ki njegovega drugega dela ni utegnil do kraja pripraviti za tisk, izkrvavel v svojem domu v Milfordu v Nev/ Verseju... Njegova tragična smrt nam je še danes, po tridesetih letih, ostala nepojasnjena. Hišo, v kateri je pisatelj preživljal mirne trenutke, da je lahko pisal in kjer ga je doletela smrt, so neznani storilci zažgali, da bi zabrisali vse sledove zločina. Ga-| silcem je uspelo požar pogasiti in tako re-S Uti truplo našegi velikega rojaka...
Danes počiva na vaškem pokopališču v
Milfordu v skromnem grobu, mi, njegovi rojaki pa se ga spominjamo z velikim spo-, štovanjem in hvaležnostjo. Kajti, tega, kar je Adamič dal ne le naši deželi, ampak tudi svetu, ne bo zabrisal čas! Njegove ideje živijo dalje, spet so v ZDA njegove knjige učno berilo...
Vse življenje LOUISA ADAMIČA je bilo en sam boj - boj za človeka, za resnico in pravico...
V septembru se bodo tudi pri nas vrstile prireditve, njemu v spomin.
Vendar, ko popelje pot prišleka v graščino Praproče in si ogleduje skromno spominsko sobico, pa de: ,£amo to? ...Je to vse, kar naj mlade rodove spominja na tega velikega moža - pisatelja in politika? “
-A-
SOZD GHT podjetje Ljubljana GP Turist Ljubljana TOZD Motel Grosuplje
Vsem občanom, delovnim ljudem, delovnim organizacijam, skupnostim in D PO občine Grosuplje čestitamo ob dnevu vstaje slovenskega naroda.
Po vojaški vali dne 14. 6.1981 je bila pri tianifonnatoiju (kjer smo parkirali) za kratek čas odložena vojaška torba z nekaj opreme. Najditelja prosim, dajo vrne oziroma sporoči naslov. Dobi nagrado.
Ivo Gaiperič Rozmanova 1 61240 KAMNIK
KOMUNALNO PODJEDE
\|D7 GROSUPLJE
Komunalno podjetje Grosuplje čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dneva vstaje.
ŠOLSKI CENTER
družboslovju in kovinarske usmeritve Ivančna gorica - Stična v us ta navija jiju
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
ii»4°a.wwwT el“mom -
2. snažilke (2 delavki) - nastop dela 1.9. 1981
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati ie naslednje posebne pogoje:
da ima ustrezno Solo živilske smeri, da ima 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, ad2.
poskusno delo 2. meseca.
Kandidati nnj pismene vloge z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev poijjejo na naslov:
Šolski center družboslovne In'kovinarske usmeritve Ivančna gorica-Stična v ustanavljanju, Grosuplje, Kolodvorska 2 v 13 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 13 dneh po končanem sprejemanju prijav.
unUosJJ | lesiliIiai
LJUBLJANA
61295 IVANČNA GORICA
lesna proizvodnja stavbnegp pohištva, notranje opreme in žaganje fesa
Komisija za delovna razmerja T OZD objavlja prosta dela in naloge
-	KV MIZARJEV zb dela v proizvodnji stavbnega pohištva in notranje opreme. Delo zajema tudi montažo izdelkov na objektih Zeljeno je, da ima kandidat tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
—	Za delo v proizvodnji stavbnega pohištva in notranje opreme bo sprejel TOZD tudi PK delavce ali delavce brez poklica za priučitev, za katerega je ždjena starost pod 18 let.
Delovno razmerje bi sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s pogojem poskusnega dela tri mesece.
Kandidati lahko dobijo podrobnejša pojasnila ustno. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov TOZD SINOLES IVANČNA GORICA Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku objave.
KNJIGOVODSKI BIRO GROSUPLJE
objavlja prosta dela in naloge
administratorja in blagajnika
za določen čas od 13. 7. 1981 - 15. 3.1982 za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Pogoj: ekonomska srednja ali administrativna šola. Zaželene so delovne izkušnje. Poskusno delo 2 meseca.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST GROSUPLJE RAZPISUJE
naslednje kadrovske štipendije:
-	PA tehnična vzgoja	-2 štipendiji
-	PA glasbena vzgoja	-2 štipendiji
-	PA ukovna vzgoja	-1 štipendijo
Kandidati za štipendije morajo predložiti naslednja dokazila:
-	prijavo za štipendiranj® ~ °w-1*45
-	potrdilo o vpisu
-	potrdilo o premoženjskem stanju
-	potrdilo o družinski skupnosti
Prijave s potrdili nri kandidati pošljejo na Občinsko izobraževalno skupnost Grosuplje, Kolodvorska ulica 2, do 20/8-1981.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA GROSUPLJE
RAZPISUJE
3 štipendije za vzgojitelje na srednji vzgojiteljski šoli
Na razpis se lahko javijo kandidati z uspešno končanim prvim letnikom vzgojiteljske šole.
Kandidati naj k vlogi za štipendijo predložijo še naslednja dokazila:
-	prjjavo za štipendiranje - obr. 1,65
-	zadnje šolsko spričevalo
-	potrdilo o premoženjskem stanju
-	potrdilo o družinski skupnosti
-	mnenje osnovne organizacije ZSMS
Prijave z vsemi dokazili pošljite na naslov: Skupnost otroškega varstva Grosuplje, Kolodvorska ulica 2, ali pa se osebno zglasite na skupnosti otroškega varstva najkasneje do 20. avgusta 1981.
Prejeli smo:
POGOVOR S TOVARIŠICO JAGODIC
UČENCI: Ker imo zvedeli, daee letos poslavljate od nas, smo se licenci Uteramo-novinarskega
krožka odločili, da vas v imenu vseh
uterarno-novlnaL__
——— odločili,, da vas v imenu vseh učence* jMMHbtr povprašamo o vasem življenju. Radi bi se pomenili s vami, ne samo o šolskem življenju, ampak o vsem, kar se vam Je lepega in veseleča, pa morda tudi malo manj veseleča, v življenju pripetilo. Za začetek bi nas zanimalo, kdo vas j<MiavdušU za pokHe učiteljice in ko-
TOVVRISICA JAGODIC: Dragi otroci, najprej bi se vam rada zahvalila, da ste me povabili v svojo sredo. Glede prveca vprašanja bi vam rada povedala, da sem osnovno šolo obiskovala v Novi vasi pri Blokah in tam opravila pet razredov. Tam j* Mia neka moja sošolka, s katero sva te zelo dobro razumeli in ona me je navduševala za poklic učiteljice, za katerega s* je bila sama že odločila in se je odpravljala na učiteljišče v Ljubljano. No, moja maiha je imela zelo malo denarja, ker smo bili delavska družina, oče je bil v Ameriki in morala je preživljati pet otrok. Kljub temu je nekako zbrala dovolj denarja, da sem lahko odšla na meščansko šolo v Ljubljano In za tem še na učiteljišče. Maturirala tem leta 1946, maja meseca. Peti letnik so nam malce skrajšali, ker je takrat zelo primanjkovalo učiteljic. Zdaj učim ze nekaj več kot 3$ let.
ravno s prvsrčki, ker so najbolj od« kritosrčni in j* tudi kontakt med učiteljico in med njimi najboljši, najbolj iskren.
UČENCI: Učenci prvega razreda
jasa jv ovavr »v«.avvr |/as|ss«ava»a
do tega, da postanejo počasi odrasli ljudje*
TOVARIŠICA' JAGODIC: Zelo veliko bi vam imela povedati. Otroci pridejo v šolo In so kot prvarčkl še zelo otročji, brez prave discipline in delovnih navad. Treba jih je na to navaditi in to gre zelo počasi. Tako j* prvo polletje v prvem razredu zelo
je kar dolga nekaterih do-
UČENCI: No, to doba. Prav gotovo se godkov radi ali neradi spominjate. Bi nam lahko povedali nekaj takih primerov?
iuvaki31i:a jauuuu;: uo-Ikov, ki bi se jih nerada spomi-la, skoraj ni v mojem žlvflenju, se mi zdi, da tisto, kar j* hudo,
TOVARIŠICA JAGODIC: Dogodkov, ki njala. skoraj ker te ml zc
radi pozabimo, tako da ostanejo sami lepi spomini. Takih lepih dogodkov je bilo v mojem 354etnem poučevanju zelo veliko. Posebno veeel dogodek je bil, ko sem naredila
katerem Je bilo 40 otrok in hkratii* JK*0	vend4r *? “•
težavno, vendar tem te nekako prilagodila prvarčkom. Med vami jih je veliko, ki sem jih učila v prvem razredu in veste, da te radi spominjate prvega šolskega leta. Če je bilo kaj narobe, pe -.ar pozabita.
UČENCI: Se vam Je zdel vaš poklic kdaj zelo težak? Verjetno je v njem potrebno veliko potrpljenja?
TOVARIŠICA JAGODIC: Učl-
drugega, v katerem Je bilo 82 učencev, torej vsega 122 učencev, ker je takrat selo primanjkovalo učiteljic. Tako sem imela v tistem letu, to je bilo 1949., tudi strokovni Izpit.
Morala *-* —-------- ------
časa pa J celo, i
o delo te nadaljuje svoje
veliko
predelati veliko snovi, i Je bilo zelo malo. Zgodilo te je celo, da tem te usedla k knjigam, da bi preštudirala snov, pa tem kar zadremala. Dan pred izpitom pa je prišel na našo šolo inšpektor, ki je ocenjeval naše delo in on me je bodril, češ naj ne bom tako črnogleda glede ztrokovnega izpita. Bila tem prepričana, da izpita ne bom naredila in da se sploh ne bom vrnila v Apače. Rekla sem celo, da a* bom kar „v Dravo vrgla". To Je bilo zame takrat najhuje. Delala tem strokovni Izpit v Mariboru In - naredila. Bila sem tako vesela, da sem tl celo pot domov v avtobusu pela.
Učit' .
doma. kajti načrtovati mora . dalo in se nanj rripravljatl. Hkrati pa Je to delo zelo prijetno, vsaj za tistega, ki je šel v ta poklic z veseljem in z voljo, da prenaša vse težave, ki jih ni ravno malo.
UČENCI: No, da ne bomo govorili samo o šoli Slišali smo, da ste te veliko ukvarjali z gledališčem kot igralka pa tudi kot režiser. Gotovo ste na odrskih deskah preživeli veliko prijetnih uric.
, TOVARIŠICA JAGODIC: Izven-šoIškega dela je bUo zelo veUko. Že na tvojem poram delovnem mestu sem se vključila v MO in bila tako da je vodstvo šole vložilo na) ne
itarzav spon _________
ki smo jo uprizorili na Malem vrhu in je bila res nekaj posebnega.
j mine. imate
UČENCI:	Pustimo tpoi
Zdaj, ko odhajate v pokoj, imate gotovo veliko načrtov za prihodnost m, tako se nam zdi, da tako aktiven človek kot ste vi, ne more ostati krizam rok.	1
TOVARIŠICA JAGODIC: Res je, brez dela ne bom ostala. Vabijo me, da bi ostala pri vodstvu šolske kuhinje in upam, da bom to delo sprejela. Sicer pa je še veliko dela, ki ga bom opravljala kot predsednik DPM I” če. ho kje potrebno, bom rade volje priskočila na pomoč. Pa tudi v privatnem življenju je veliko stvari, ki sem jim do zdaj posvečala maqj pozornosti, kot bi bila rada, npr, moji vnučki, s katerimi bi rada
preživela več časa, pa ročna dela, ki še čakajo nedokončana, tako da mi res ne bo dolgčas.
UČENCI: Na koncu tega našega zelo prijetnega pogovora bi se vam radi zahvalili, ne samo za to prijetno popoldne, ampak za ves vaš trud, (»trpljenje in delo v vseh 35 letih; Želimo vam, da bi bili naslednja leta polni zdravja, veselja iti upamo, da nr boste pozabili na nas.
TOVARIŠICA JAGODIC: rtav -
presenetili ste me, otroci, s temi prisrčnimi vprsšmji in počastili s tem -omizjem. Ros, iskrena hvale! Presrečna sem, da sem v nekaj stavkih • lahko spregovorila o svojem živijo- , nju.
Sodelavci
Uterarno-novinarskega
krožki,
OŠ Šmarje—ašp
KIDRIČEVA BRALNA ZNAČKA
Tekmovanje za Kidričevo bralno značko je bUo v nesi občini letos prvič. Ko je tov. Samčeva, mentorica OO ZSMS na OŠ Stična, povedala o tej bralni J® »ik, zanjo veliko zanimanja. Nazadnje sva se za to tekmovanje prijavita ta dva: Stane Počrvina in Iztok Zrimšek. Tekmovala sva za bronasto značko, za kataro je bUo treba prebrati vsaj tri knjige naših političnih piscev. Mladinci smo se povešali z OO ZK na naši šoli in prosili sekretarko tov. Inubarjevo, da nam svetuje in pomaga pri izbiri Uterature. Skupaj smo izbrali knjige tov. Tita In KardaUa:
Edvard Kardelj: Potovanje (kozi čaz
tov. Tito: O Uku komunista
tov. Tito: Poti naša amage
Branja sva se lotita s veliko vnemo in sva knjige kmalu prebrala, saj se knjit® tov. Kardelja Potovanje skozi čas bere kot roman, pa tudi ostali dve ?*• ® v Prl,®8®ui * •'"‘»J® poučno vsebino, ko sva se poglobita vanjo. V teh knjigah sva srečala predvsem govore s resnih sestankov, sej, v katerih so naši poUtUti govorili o razvoju KPJ, o NOB In razvoju gospodarskih dejavnosti- O vsebini teh knjig »ve ee neto pred 25. majem pogovorita s tov. Intfliarjevo, ki
,Swnsrss;t.'ES^s.sa,^.ss1.• •“	^
Oba sva bito navdušena. Stane že razmišlja, da se bo v jeseni prUevil za srebrno značko, za katero je treba pokazati ža vač znanja.
Z branjem •« *e posebej z razgovorom z tov. Intiharjevo sva odnesla veliko novih in koristnih spoznanj o naši socialistični družbi.	,	. „ , .
iztok Zrimšek , OO ZSMS na OŠ Stična
VESELA ŠOLA
■tajbol) veeelUo učiti najmaijše učen- PO, dramatskl krožek ., Po preme-
prošnjo, ngj^ mote prošnje sa°pro^ , Tudi v letošnjem šolskem latu so učanci osnovnih šol tekmovali v znanju
ce p kanja tn .branja?
TOVARIŠICA JAGODIC: Poučevati som sačeta v Dovjem pri Mojstrani in to tretji razred. Potem mm prosita za premestitev in dobita riužbano mesto v Apačah pri Gomji Radgoni. Tam sem poučevala peti razred, nato pa Ša tri leta prvi razred. Takrat sem spoznata, da le dalo * prvem razredi rae selo težavno, vendar tam se počuti
večno med n--------
zdi, da je najv
k počutila nekje najb< najmtajšlmi, ker se i Jvec.prijetnlh dogodki
matskl krožek ., Po premestitvi v Šmarje tem še vedno vodita PO in pripravljata proslave z drama-tiziranimftočkamL Gledališče meje vsetkosi zelo veselilo. Že kot dl-iakinja učiteljišča sem preživela veliko časa v gledališču Tn to mi ja veliko pomagalo pri mojem delu v dramskem krožku, • katerim sem se ukvarjata že do nedavnega. Zadnjo • raU v Šmarju, cel učlUU-' je nastopal v Namišljenem bolniku. Gostovali smo po Koroškem in nekateri spomini so prav nepozabni. Nekatere igre smo
PraizktM znanja nripraj poteka *lu^ll.^adobSo^bor ' najboljših po ----------------- -tTVeMlosolci na Osnovni šoli ",r	- *
posameznih razredih.
paU našo šolo na ob čina kem tekmovanju, ki je bilo letos 16.
>braU
U Stična so se na to tekn^o-
polju. Dobro so sa odrezali, saj so pob: 4. razred - IrenaPtantarič
kar pat prvih mest:
mero znanja, j in tl zo zario-maja v Dobre-
5.	razred — Gregor Jakoi
6.	razred - Borut Lampret
7.	razred - Mojce Vlahovič
8.	razred - David Mrvar
-“B&sna	v«.
prgavL	Veeelošolke in vezelošolcf
Osnovne šola Stična
>
VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPUE DE GROSUPUE
RAZPORED
SLUŽBE STALNE PRIPRAVUENOSTI VETERINARJEV V AVGUSTU
Za nujne veterinarske intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 14. ure do 7. ure naslednjega dne 1 diplomiran veterinar, z izjemo nedelje in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 14. ure od sobote, oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku:
od 31.	7	od 14.	ure do 7.8. do 7. ure M. Pangerc	tel. 783-111
od 7. 8. od 14. ure do 21.8. do 7. ure J. Žitnik	tel. 772-991
od 21.	8.	od 14	ure do 31.8. do 7. ure Z. Vukelič	tel 771-188
od 31.	8.	do 14.	ure do 4.9. do 7. ure M. Pangerc	tel. 783-111
ZADNJA NOVICA
PODALJŠAN RAZPIS ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ IZ TITOVEGA SKLADA , ZA MLADE DELAVCE
Že marca je Titov sklad SR Slovenije objavil razpis Štipendij za mlade delavce, učence in Študente. Prvi rok za evidentiranje je potekel že 30. maja (za delavce) m 30. junija za učence in študente.
Štipendija za učence in študente je že podeljena, ni pa bilo predlogov za podelitev štipendij mladim delavcem, zato odoor za štipendiranje pri samoupravni skupnosti ~ za zaposlovanje občine Grosuplje podaljšuje evidentiranje do 15. avgusta (štipendije bodo podeljene jeseni). Samoupravni organi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovska področja, naj na pobudo in po prejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej v organizacijah ŽSMS, predlagajo za prejem štipendije iz Titovega sklada delavce, ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu, imajo najmanj 2 leti delovne
dobe iri niso starejši od 30 let, ter dosegajo nadpovprečne rezultate v svojih delovnih okoljih in so družbenopolitično aktivni.
Več podatkov o razpisnih pogojih lahko dobite na samo-upravni interesni skupnosti za zaposlovanje občine Grosuplje.
J. N.
GASILSKI
JUBILEJI
Julija je dvoje gasilskih društev proslavilo svoje jubileje obstoja;
Prostovotfno puU*o Ctmtro Šmarja-Sap je proslavilo 100-letrtico delovanja. Ob tej priložnosti so odprli nov gasilski dom.
PROGRAM
KINEMATOGRAFOV ZA AVGUST 1981
č	30. 7.
N	2.
P	31. 7.
N	2.
P	31. 7.
S	1.
N	2.
Č	6.
N	9.
P	7.
N	9.
P	7.
S	8.
2	9. 13.
N	16.
P	14.
N	16.
P	14.
S	15.
2	16. 20.
N	23.
P'	21.
N	23.
P	21.
S	22.
2	23. 27.
S	29.
N	30.
P	28.
N	30.
P	28.
S	29.
N	30.
Grosuplje
Dobrepolje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Ivančna gorica
Grosuplje
Dobrepolje
Grosuplje
Dobrepolje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Ivančna gorica
Grosuplje
Dobrepolje
Grosuplje
Dobrepolje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Ivančna gorica
Grosuplje
Dobrepolje
Grosuplje
Dobrepolje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Ivančna gorica
Grosuplje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Dobrepolje
Dobrepolje
Grosuplje
Ivančna gorica
Ivančna gorica
Grosuplje
Dobrepolje
Francoska barvna komedija ZANDAR PROTI MARSOVCEM Avstralska barvna kriminalka NENAVADEN ROP
Nemško-Jugoslov. barvni vestern WINETOU V DOLINI SMRTI
Španska barvna drama CARMEN IZ GRANADE Italijanska barvna komedija PRESADITEV MOŠKOSTI
Italijanski barvni akcijski film PAR-NEPAR
Italijanski barvni pustolovski film NASTAVI SE DRUGI OBRAZ Ameriška barvna komedlia SVATBA
Ameriški barvni fantastični film PEKEL V VESOLJU
Ameriška barvna drama NOČNE IGRE Ameriška barvna drama TIHOTAPCI
Angleški barvni vestern ORLOVO KRILO
Zah. nemška seks drama
VANESA
Angleški barvni pustolovski film KORAKAJ ALI UMRI
Ameriški barvnj pustolovski film SEDEM NEBEŠKIH DEKLET
Filmi ..Presaditev moškosti". Nočne igre, Vanesa" niso primerni za otrokel
KINOPREDSTAVE:
Grosuplje
Dobrepolje Ivančna gorica
četrtek ob 20. uri sobota ob 20. uri nedelja ob 16. uri petek ob 19,30 url nedelja ob IS. ln 19,30 uri petek ob 19,30 uri nedelja ob 18,30 uri
naša
skupnost
Izdaja:	občinska konferenca
SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Vinko Blatnik (telefon: 771-088), odgovorni urednik: Ivo Brecič (telefon: 323-841). Priprava za tisk; Dnevnik - IBM,
tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Redakcija zaključena: 24.	7.	1981. Izhaja enkrat
mesečno. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Uradnih dopisov ne lektoriramo. Prispevke za tekočo številko sprejemamo na naslov uredništva do 5. v mesecu.
Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS st. 421-1/72 Šteje glasilo med proizvode za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
ttostovoljno gasilsko društvo Stična je ob 55-let-nici obstoja predah namenu nov kombinimn gasilski avtomobil